Škofja Loka dz 0 MOZAIK 2016 070.489(497.4Železniki) 120160222,5 COBISS c Novi proizvodni prostori na Trati Laboratorijski aparati Prenova spletne strani SORA Mobilna hišica - kamp Sirena Novigrad Intervju z Anči Trojar Glasilo podjetja DOMEL Beseda urednice Uvodnik Kratke novice KAZALO BESEDA UREDNICE Po barviti jeseni, ki nas je razveseljevala s svojimi mavričnimi barvami, smo vstopili v zimski čas. To je čas veselja, zimskih radosti in upamo da tudi škripajočega snega. Novo leto je nov list... napišimo nanj svoje želje, ki naj bodo ambiciozne in realno zastavljene. Romana Lotrič Glavna urednica 2 Tudi v podjetju smo si postavili ambiciozen in realen cilj, ki ga želimo v prihodnjem letu doseči. V zadnji letošnji številki smo nanizali različne utrinke iz dogajanja v zadnjih 4 dveh mesecih. Mobilna hišica - kamp Sirena Novigrad Novi proizvodni prostori na Trati 6 7 Na novi proizvodni lokaciji na Trati pri Škofji Loki je konec novembra delalo 87 delavcev, selitev se bo izvajala tudi še v prvih mesecih prihodnjega leta. Predstavljamo novejše izdelke iz Poslovne enote Laboratorijski sistemi. Laboratorijski aparati 8 Novozaposleni 10 Naj dosežek TPM-skupine ML13 12 Sodelovanje in izmenjava dobrih praks kot način učenja 12 Prenova spletne strani SORA - 1. del 13 Izobraževanje IO SKEI Domel 15 Sindrom zapestnega (karpalnega) kanala 16 Prodaja nepremičnine - garsonjere 17 Intervju z Anči Trojar 18 Če osrečiš druge, se srečen tudi sam 20 Agility tekma 2016 22 Novoletna nagradna križanka 23 V letošnjem letu smo zaposlili veliko novih sodelavcev, tudi tokrat se jih je nekaj odzvalo našemu vabilu za predstavitev. Montažna linija 13 predstavlja naj dosežekTPM. Pišemo tudi o izmenjavi dobrih praks - obiskalo nas je podjetje Cablex Group iz Mežice. Prenovili smo spletno intranetno stran SORA, kamor zaposleni lahko vpisujemo inovativne predloge. Člani SKEI Domel so se udeležili izobraževanja na Krku. Tudi v tej številki smo se spomnili na naše upokojence. Predstavlja se nam Anči Trojar, ki ima ogromno zakladnico spominov in ki ji tudi sedaj, ko je že vrsto let upokojena, ni nikoli dolgčas. V kampu Sirena v Novigradu smo dobili novo mobilno hiško, ki nas bo razveseljevala v poletnem času. Športno-kinološko društvo Železniki je organiziralo agility tekmo za državno prvenstvo. Pred nami je čas božičnih in novoletnih praznikov. V svoje domove in svoja srca prikličimo nekaj čarobnosti, obdarujmo svoje najdražje in jim pokažimo, da jih imamo resnično radi, kajti ljubezen in prijateljstvo sta najlepše darilo, ki ga lahko podarimo. Želimo vam prijetno branje in vesele božično-novoletne praznike. DONieL* Domel, proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, d.o.o. Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija, tel.: +386 4 51 17 100, fax: +386 4 51 17 106, info@domel.com; www.domel.com MOZAIK - brezplačno glasilo podjetja Domel d.o.o. naslov uredništva: Glasilo Mozaik - Domel, Otoki 21,4228 Železniki tel.: 04 51 17 173, fax: 04 51 17 106, e-mail: ales.markelj@domel.com Odgovorni urednik: Aleš Markelj Glavna urednica: Romana Lotrič Člani odbora: Tadeja Bergant, Barbara Debeljak, Nataša Dolenec, Nina Drol, Anita Habjan, Danica jelene, Štefka Jeram, Janja Kozjek, Aleksander Volf, Andrej Šuštar, Marija Demšar, Blaž Benedik, Matej Galjot, Roman Megušar foto: Anita Habjan, Barbara Debeljak, Štefka Jeram, Vili Logonder, Tomaž Kosem, Eva Demšar, Andrej Tarfila, arhiv Domel, arhiv Športno kinološko društvo Železniki; Grafično oblikovanje: Klemen Budna/GTO Košir; Lektorica: Majda Tolar; Tisk: Tiskarna GT0 Košir; Leto 2016, Številka 4; Letnik 36; Izvodov: 1850 Stališča avtorjev ne odražajo nujno stališč uredništva. Uredniški odbor . Novi i>ioi/vokliw slidie SUMA ' Mobiku l«S*d k-imt> shvii.) Nuv>yi.vJ Ulluvju / AlM-l IlU#.* mmmmm Na naslovnici: Zimska idila, (foto Barbara Debeljak) UVODNIK 3 Drage sodelavke, dragi sodelavci! V skupini Domel bomo poslovno leto 2016 uspešno zaključili. Obseg prodaje bo presegel 122M€, kar predstavlja več kot 15-odstotno rast glede na leto 20 7 5, in rezultat bo nekaj večji kot lansko leto. Rast obsega prodaje je bil največji na motorjih in komponentah za avtomobilsko industrijo. Posebnost leta 2016 je tudi precej višji znesek za investicije v opremo in proizvodne prostore. 20 M € smo namenili za povečanje proizvodnih kapacitet na komponentah, za nove projekte EC-moto rje v, povečanje produktivnosti in nakup ter obnovo proizvodnih prostorov LTH v Škofji Loki. To bo omogočilo nadaljnjo rast, kar je eden od pogojev za uspešno poslovanje. Oddelka avtomatskih stiskalnic in oddelek za zalivanje paketov sta že v celoti preseljena. Z vrsto razvojnih projektov smo ohranjali in povečali zaupanje kupcev, pridobili nove kupce, v sodelovanju s kupci razvijali nove rešitve in preverjali pocenitve za ohranjanje konkurenčnosti. Na programu sesalnih enot smo izdelali več sto tisoč »eko« kompaktnih sesalnih enot za energijsko nalepko in nekaj tisoč kompaktnih EC-motorjev z integrirano elektroniko za prezračevalne naprave. Aktivni smo bili tudi na drugih področjih: na tretji Domelovi akademiji se izobražuje 28 sodelavcev. Poleg znanja, ki ga bodo pridobili, so pomembna spoznanja o delu na drugih področjih in timsko delo na projektu. V sistem Sora smo vpisali več kot 550 inovativnih predlogov. Realizirani predlogi iz preteklih let so letos prihranili ponovno več kot 400 k €. Poslovni načrt skupine Domel za leto 2017 je pripravljen. Je ambiciozen in hkrati realen, s 5-odstotno rastjo obsega prodaje glede na leto 2016. V naslednjem letu bodo pomembni projekti dokončanje proizvodnih kapacitet za »eko« kompaktno sesalno enoto za energijsko nalepko, EC-enoto za baterijske sesalnike, prenova EC-motorjev za prezračevalne sisteme in več projektov za avtomobilsko industrijo. Strategije skupine Domel so celostna stalna rast in razvoj podjetja, smo drugačni od konkurence, uvrščeni med vodilne globalne proizvajalce v tržnih nišah, kjer nastopamo, in smo družbeno odgovorno podjetje. Zavedamo se, da so pri tem ključni zaposleni, zato omogočamo izobraževanja in spodbujamo rast v življenju Domelovih vrednot. Želim vam veselo, toplo božično-novoletno praznovanje, v novem letu 2017 pa zdravja in sreče. Sami smo kovači svoje sreče, zato jo poiščimo sedaj, v nas in bližini nas. Hvaležnost nam pomaga odkriti veliko drobnih sreč. KRATKE NOVICE Predstavitev novosti na sejmu Medica Poslovna enota Laboratorijski sistemi seje v novembru na sejmu Medica v Nemčiji predstavila v popolnoma prenovljeni podobi. Udeleženci so dali poudarek na lasten razvoj in inovacije, OEM- proizvodnjo, medicinski standard ISO 13485 ter tradicijo. Sejemska ekipa PE LSje uspešno predstavila tudi nov dizajn centrifuge Centric 350 R, ki bo luč sveta zagledala v sredini leta 2017. Dan kakovosti in inovativnosti Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, Sekcija za kakovost in inovativnost,je organizirala 19. dan kakovosti in inovativnosti, kije potekal 24.11.2016. Dogodek je nosil naslov »Moč sodelovanja pri uporabi orodij kakovosti«. K sodelovanju je bil tokrat povabljen tudi Domel. Zastopal ga je direktor kakovosti Miro Šmid, ki je sooblikoval okroglo mizo na temo Orodja kakovosti - neizkoriščena priložnost. V družbi zanimivih sogovornikov iz uspešnih slovenskih podjetij je bil eden od zaključkov, da je moč uporabe teh orodij v medsebojnem sodelovanju in povezovanju vseh ključnih deležnikov tako v procesih kot organizacijah. Ljubljanski maraton V Ljubljani je 30. oktobra 2016 potekal že 21.Volkswagen Ljubljanski maraton, na katerega seje prijavilo kar 33 naših sodelavcev. i :W ARRIVAL Letno srečanje vodij skupine Domel Poleg rednih mesečnih sestankov direktorice z vodji smo v letošnjem letu prvič izvedli tudi »Letno srečanje vodij skupine Domel«. Srečanje je potekalo 15.11.2016 v kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Na srečanju je preko 60 vodij skupine Domel razpravljalo o planu za leto 2017 ter iskalo odgovore glede morebitnih dodatnih priložnosti za preseganje plana in na drugi strani tudi o morebitnih ovirah, nevarnostih za nedoseganje le-tega. Prav tako je bilo predstavljeno SDI-orodje, ki ga bomo v prihodnjem letu v Domelu začeli uvajati in nam lahko pomaga do uspešnejšega poslovanja, in sicer z izgradnjo še boljših odnosov in z učinkovitejšim obvladovanjem konfliktov. Celotno srečanje in delavnice so potekale v delovnem in ustvarjalnem vzdušju, za kar je s svojim vodenjem dogodka in moderiranjem delavnic poskrbela ga. Anja KrižnikTomažin. Domel prejel certifikat bonitetne odličnosti AAA Domel je s strani bonitetne hiše Bisnode prejel certifikat bonitetne odličnosti in tako spada med 4% najboljših pravnih subjektov v Sloveniji, ki se uvrščajo v najvišji razred AAA. Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov. Temelji na računovodskih izkazih subjektov za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih. V letu 2016 je v Sloveniji izmed 163.642 registriranih podjetij bonitetno odličnost AAA doseglo 6.944 podjetij. 2015 Boniteta odličnosti ©Sollditet Ljubljana, 6. oktober 2015 .BiSnc Usposabljanje tretje generacije Six Sigma Green Belt Six Sigma je metodologija za reševanje kompleksnih problemov v procesih, ki jo v Domelu uporabljamo že več kot 6 let Oktobra smo pričeli z usposabljanjem nove skupine za pridobitev Green Belt certifikata. Šolanje pod vodstvom trenerja Mateja Hohnjeca poteka 10 dni, glavni cilj pa je uspešno zaključiti projekt izboljšave. Skupina štirinajstih sodelavcev iz oddelkov razvoja, tehnologije, kakovosti in splošnega področja dela na sedmih projektih, zraven pa intenzivno spoznava statistična in ostala orodja ter obdeluje in analizira podatke s pomočjo programa Minitab. Nov certifikat standarda ISO 13485 za medicinske pripomočke V novembru 2016 smo na osnovi uspešne recertifikacije pridobili nov certifikat standarda ISO 13485 za medicinske pripomočke. Certifikat ISO 13485 je certifikacijska hiša SIQ podelila za program laboratorijskih centrifug in stresalnikov, kijih razvijamo in proizvajamo v Domelovi Poslovni enoti Laboratorijski sistemi. KOTIČEK ZA SADJE V predprostoru jedilnice smo poskusno uredili kotiček za sadje, kjer bo vsem zaposlenim na razpolago brezplačno sezonsko sadje. S tem ukrepom želimo spodbuditi vse naše zaposlene k pogostejšemu uživanju sadja, izboljšanju naših prehranjevalnih navad in s tem izboljšanju zdravja zaposlenih. 6 POČITNIŠKE KAPACITETE; MOBILNA HIŠICA - KAMP SIRENA NOVIGRAD Zadovoljstvo zaposlenih je najbolj ključno za celovito uspešnost družbe. Zadovoljstvo pa ni nujno, da se kaže samo z višino plačila za delo, temveč nanj vpliva veliko drugih dejavnikov, ki so mogoče stroškovno za podjetje celo ugodnejši, a imajo precej večji učinek, kot so na primer: pripadnost podjetju, varnost zaposlitve, grajenje odnosov med zaposlenimi, neformalne oblike srečevanja in druženja med zaposlenimi in vodilnimi ter druge ugodnosti, ki jih zaposlenim nudi podjetje in s katerimi jim olajša vsakodnevno življenje in obveznosti. Ena izmed teh drugih ugodnosti, ki jo nudi naše podjetje zaposlenim in tudi upokojencem in ki je vedno bolj koriščena,je vsekakor omogočanje ugodnejšega letovanja v lastnih počitniških kapacitetah. V zadnjih letih je trend po koriščenju počitniških kapacitet v skokovitem porastu, zato svet delavcev kot upravljalec počitniških kapacitet daje temu veliko pozornosti. Tako je svet delavcev pred časom predlagal, da se dodatno kupi mobilna hišica. Znotraj odbora za počitniško dejavnost seje tako oblikoval tim za pripravo ponudb za nakup mobilne hišice, ki je v nadaljevanju skoval strategijo in se takoj soočil z izzivi na trgu, kijih ni bilo malo. Po daljšem času, ko smo pregledovali nešteto mobilnih hišic na različnih lokacijah, smo prišli do hišice, ki je zadostila vsem našim kriterijem. Tako smo s pomočjo pravne službe pripravili kupoprodajno pogodbo in izvedel se je nakup. Mobilna hišica je stacionirana v prečudovitem kampu Sirena v Novigradu, ki vam jo v nadaljevanju tudi predstavljamo. Mobilna hišica ADRIA Open Nature (8,5x4m) Terasa (7,5x3,5 m) Otroško igrišče v kampu Sirena Nova pridobljena počitniška kapaciteta - mobilna hišica bo vsekakor še dodatno popestrila že tako odlično ponudbo in bo kot taka sprva nadomestila začasno najemanje mobilne hišice v poletni sezoni na Lošinju. Število počitniških kapacitet v nadaljevanju ne bi povečevali, bi pa v prihodnje skrbeli za relativno visok standard obstoječih. Ko bodo počitniške prikolice dotrajane, jih načrtujemo predvidoma nadomestiti tudi z mobilnimi hišicami. Želimo vam prijetno bivanje v naših počitniških kapacitetah. NOVI----------------- PROIZVODNI PROSTORI NA TRATI V tem zapisu bi rad na kratko predstavil dosedanji potek obnove proizvodnih prostorov ter selitev proizvodnje na lokacijo Trata v Škofji Loki. Gregor Jelenc Konec meseca novembra je na lokaciji delalo 87 sodelavcev. Selitve opreme bodo zaključene do maja 2017. Po ureditvi pisarn v delu upravne stavbe se bo na lokacijo Trata preselilo še vodstvo ter prodaja PE KO. Do pomladi nas čaka veliko dela na področju urejanja delovnih mest, označevanja transportnih poti, logističnih procesov ter oživitev dela TPM-skupin. Zaradi predvidenih selitev ter načrtovane velike rasti prodaje komponent v letu 2017 bomo morali veliko pozornosti nameniti kakovosti. Glede na to, da so se dela pričela februarja iz točke »nič«, je bilo v 10 mesecih narejeno izjemno veliko dela. Za opravljeno delo bi se rad zahvalil vsem sodelujočim, in sicer zunanjim izvajalcem ter seveda sodelavcem iz Domela. December 2015 nakup podjetja LTH v stečaju Februar 2016 pričetek gradbeno-obnovitvenih del Avgust 2016 - November 2016 selitev in zagon proizvodnih enot brizganja termoplastov, avtomatskih stiskalnic ter vzdrževanja orodij in opreme Plan 2017= ____________________ - " ' ’• Januar 2017 Januar 2017-Maj 2017 Maj 2017 - September 2017 Januar 2017 - September 2017 vzpostavitev merilnice ureditev prostora za proizvodnjo brizganja BMC duroplastov selitev in zagon proizvodne enote brizganja BMC prenova dela upravne stavbe in zunanja ureditev lokacije LABORATORIJSKI APARATI Tokrat bom predstavil inkubatorje, vodno banjo, kroglični razbijalec in homogenizator blender. To so novejši izdelki, ki po časovni premici sledijo ostalim opisanim v prejšnjih člankih. Ob tej priliki bi predstavil tudi novo grafično podobo naših aparatov, ki se bodo začeli izdelovati pod blagovno znamko Domel. Oblikoval jo je priznani oblikovalski studio VVilsonic Design pod vodstvom večkrat nagrajene oblikovalke Nine Mihovec. Prenova grafične podobe je bila izvedena ob razvoju nove hladilne centrifuge Centric 250R, ki bo lansirana na trg naslednje leto. Izdelki Poslovne enote Laboratorijski sistemi so edini Domelovi izdelki, kijih končni kupec uporablja kot Domelov produkt. Inkubatorji Trenutno izdelujemo štiri laboratorijske inkubatorje. Začeli smo pred 12 leti z 10-litrskim grelnim inkubatorjem. Nadaljevali smo s 23-litrskim in nato prešli na grelno-hladilne inkubatorje. Grelni inkubatorji delujejo v temperaturnem območju od +5° do 70°C. Grelni element je grelna uporovna žica, kije nalepljena po spodnji in stranski steni notranje komore aparata. Ohišje je v celoti iz kovine. Uporabljajo se za raziskave v hematologiji, mikrobiologiji in farmaciji. Največkrat se uporabljajo za rast in gojenje mikrobioloških in celičnih kultur. 23-litrski grelno-hladilni inkubator Kasneje smo razvili grelno-hladilni inkubator, ki ima za doseganje temperature vgrajen termoelektrični element Peltier. Le-ta je najbolj znan v hladilnih torbah za v avtomobile. Deluje na enosmerno napetost 12 V, sestavljen je iz dveh plošč in aktivnega elementa, ki pod napetostjo eno ploščo greje, drugo pa ohlaja. Če zamenjamo napetost, se zamenja tudi temperatura na ploščah. To je z vidika uporabnika zelo ugodno, saj je v primerjavi s kompresorskimi hladilniki zelo majhen, lahek in neslišen, predvsem pa je cenovno zelo ugoden. Inkubator ima prozorna vrata iz 10-milirmetrskega pleksi stekla zaradi nadzora vzorcev brez odpiranja vrat. Dvojni grelni inkubator Tovver Kot izboljšavo in za varčevanje prostora v laboratorijih smo razvili in kot obliko zaščitili dvojni inkubator. Pri njem sta dve grelno-hladilni komori postavljeni ena na drugo. Vsaka komora deluje lahko na različni temperaturi od -10° do +50°C sobne temperature. Pri 37°C ena komora porabi le 35 W energije. Za Tovver Incubator smo v letu 2016 prejeli zlato nagrado za inovacijo na GZS - Območna zbornica za Gorenjsko Kranj. Vodna banja Vodna banja se uporablja za gretje vzorcev ali inkubiranje celičnih kultur v vodni kopeli. Večkrat jo uporabljajo za gretje vnetljivih materialov, da preprečijo vžig ali eksplozijo. Kapaciteta banje je 6 litrov, deluje pa v območju od +5° do 99°C. Ima digitalni zaslon, na katerem lahko nastavljamo temperaturo vode na 0,1° natančno. Kot vsi naši aparati je procesorsko krmiljena, kar je plod lastnega razvoja in znanja. 9 6-litrska vodna banja Kroglični razbijalec Kroglični razbijalec je aparat, ki z nihanjem do 30 Hz udarcev na minuto zmelje vzorce. Vzorce vložimo v kaljeno posodico, v katero poleg vzorca dodamo kaljeno kroglico in vzorec nato zmeljemo v nekaj minutah. Uporablja se tudi za homogenizacijo in mešanje vzorcev. Za to aplikacijo imamo različne plastične posode in držala za epruvete. Kroglični razbijalec je namenjen drobljenju, razbijanju in dezintegraciji različnih materialov in snovi. Uporablja se ga lahko v veterini, geologiji, arheologiji, ekologiji, medicini. Z njim lahko drobimo rudnine, prst, zdravila, odpadke, les, kosti, druge živalske in človeške snovi, rastline, tkanine ... Uporablja se tudi v forenziki, kjer z drobljenjem kosti, las ali zob iz obdelanega prahu določijo DNK osumljenca ali umrle osebe. Homogenizator - Blender Aparat se uporablja za pripravo vzorcev živil, ki se jih nato analizira z namenom, da se preverja njihovo sestavo, kakovost, varnost ter pravilnosti označevanja. Najpogostejša uporaba instrumenta je priprava vzorcev za mikrobiološke raziskave, za opravljanje analize živil (sestava, onesnaževalci, označevanje, kakovost). Uporablja se v laboratorijih za izvajanje uradnega nadzora varnosti živil. Največ ga uporabljajo laboratoriji za izdelavo ocene skladnosti, varnosti in tveganja živil. Vzorec pripravimo tako, da v vrečko damo živilo, ki ga želimo analizirati, in tekočino. Vrečko nato postavimo v aparat in zapremo vrata, pri čemer aparat avtomatično prične z delovanjem. Med delovanjem pedali izmenjujoče stiskata vzorec ob vrata ter ga tako zdrobita in homogenizirata, pri čemer mora le- ta ostati v vrečki. Homogenizator S-Blender 1 Prednost Domelovega homogenizatorja je snemljiva komora, ki je trenutno edinstvena rešitev in bistveno loči naš instrument od izdelkov konkurenčnih podjetij. Omogoča enostavno čiščenje in dekontaminacijo, kjer najpogosteje nastane onesnaženje zaradi neuporabe ali pretrganja vrečke. Vsa razlita tekočina ostane v komori in ne kontaminira prostora okolice instrumenta. Sestavni deli se enostavno snamejo in očistijo. Kroglični razbijalec Millmix 20 NOVOZAPOSLENI Tudi v zadnjih mesecih se nam je pridružilo kar nekaj novih sodelavcev. Nekateri izmed njih so bili pripravljeni sodelovati, za kar se jim še enkrat zahvaljujem. V nadaljevanju si lahko preberete njihove kratke predstavitve. ERIK ŠUŠTAR Sem Erik Šuštar, po izobrazbi sem orodjar. Prihajam iz vasi Ojstri Vrh. V Domelu sem se zaposlil, ker je blizu mojega doma. Moje delovno mesto je na liniji EC 771. Nekaj delovnih izkušenj sem pridobil že med obvezno prakso in počitniškim delom v Domelu. V prostem času delam na kmetiji ter se tudi rad zapeljem s štirikolesnikom. ANDREJA DEBELJAK Sem Andreja Debeljak in prihajam iz Škofje Loke. Po poklicu sem ekonomski tehnik. Moja službena pot seje pričela prav v Domelu pred štiriindvajsetimi leti, kjer sem 2 leti delala v proizvodnji. Potem sem dobila službo v Mercatorju in sem dvaindvajset let delala kot prodajalka. Zaradi želje po novih izzivih sem 1. septembra 2016 spet prestopila prag Domela. Delam na montažni liniji 744, kjer sestavljam statorje in skrbim za odpravo zastojev na liniji. Sodelavci so me lepo sprejeli in me hitro vpeljali v njihov ritem dela. Ker pa mi šolanje ob delu ni tuje, ne izključujem možnosti nadaljnjega šolanja. Svoj prosti čas najraje preživljam v naravi, kjer rada kolesarim in obiskujem mojo najbolj priljubljeno destinacijo Križno goro. KLEMEN AMBROŽIČ Sem Klemen Ambrožič in prihajam iz kraja Mavčiče. Po izobrazbi sem diplomirani inženir strojništva s petnajstletnimi delovnimi izkušnjami. Domel sem prepoznal kot uspešno slovensko razvojno podjetje z naprednimi lastnimi produkti in kot zanesljivega dobavitelja sestavnih delov avtomobilski industriji. V podjetje meje pripeljal tudi izziv oziroma želja, da se po petnajstih letih dela kot konstrukter izdelkov preizkusim na področju tehnologije. Kot sem že omenil, delam v oddelku tehnologije PEKO, na področju BMC-izdelkov oz. polizdelkov. Kot tehnolog sem zadolžen za vpeljavo novih tehnologij in produktov v proizvodni proces in čim bolj nemoteno delovanje le-tega. Moja opažanja so, da delo v podjetju poteka na visokem strokovnem nivoju, v timskem duhu in daje delovna motivacija precej visoka. Zaposleni si nesebično pomagajo in kot na novo zaposlen lahko potrdim, da sem deležen kvalitetnega uvajanja s strani bližnjih sodelavcev kot tudi izkušenih zaposlenih v proizvodnji, za kar sem vsem zares hvaležen. Sem oče dveh šoloobveznih otrok, zato precej prostega časa posvetim njima in njunim dejavnostim, rad pa se ukvarjam tudi z različnimi športi, kot so tek, smučanje, hoja v hribe itd. JURETALER Sem JureTaler, prihajam iz Sorice, po izobrazbi pa sem lesarski tehnik. Sedem let sem bil zaposlen v Alplesu. V Domelu sem se zaposlil, ker bi rad pridobil nekaj novih izkušenj. Delam na oddelku PE Laboratorijski sistemi. Zadolžen sem za bolj ročna dela, kar mi je všeč, saj ves čas opravljam različna dela. V prostem času se ukvarjam z lovstvom. ANDRAŽ ŠTEFANČIČ Sem Andraž Štefanič in prihajam iz Vodic. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomiran inženir elektrotehnike. V Domelu sem se zaposlil septembra leta 2016. Zaposlen sem na avtomobilskem programu v razvoju. Pred tem sem bil zaposlen v manjšem podjetju, ki seje ukvarjalo z razvojem hidromehanske opreme za čistilne naprave. Sem član alpinističnega odseka Rašica in velik del svojega prostega časa posvetim plezanju. BUDO TERZIČ Sem Budo Terzič, prihajam s Trebije. Končal sem srednjo gradbeno šolo - smer dimnikar. V Domelu sem se zaposlil, ker je uspešno in zanesljivo podjetje. Moje delovno mesto je v proizvodnji in delam v oddelku ekscenterske stiskalnice. Na delovnem mestu mi je všeč to, da delavci spoštujemo drug drugega, ravno tako pa se čuti spoštovanje nadrejenih do delavcev. V prostem času pa najbolj uživam v naravi. ŽIGA KOCIPER Moje ime je Žiga Kociper, stanujem v Preddvoru. Po izobrazbi sem tehnik mehatronike, prvo zaposlitev sem našel kot mehanik tovornih vozil. V podjetju Domel sem se zaposlil v začetku septembra in delam na rotorski liniji 4, kjer skrbim, da linija deluje tekoče in se uvajam za mojstra. Zaradi odlične delovne klime sem zelo zadovoljen. Na delovnem mestu se počutim dobro in s sodelavci dobro sodelujemo. Poleti se v prostem času ukvarjam s podvodnim ribolovom, pozimi pa deskam na snegu. RAJKO KOZJEK Sem Žiga Traven, prihajam iz Besnice pri Kranju, hodil sem na šolo za strojništvo - smer orodjar oziroma oblikovalec kovin. Moja prejšnja zaposlitev je bila v ISKRI ISD, delal sem kot orodjar. Zaradi vedno slabših razmer sem poiskal novo službo. V Domelu sem začel delati, ker sem slišal, da je to dobro podjetje, v katerem je odnos do delavcev prijazen in spoštljiv.Trenutno delam v proizvodnji BMC kot operater. V prostem času se rad ukvarjam s kakšnim športom ali pa se družim s prijatelji. SLOBODAN FILIPOVIČ Sem Slobodan Filipovič, prihajam iz Bosne in Hercegovine, natančneje iz Kneževa, kjer sem tudi zaključil svojo srednješolsko izobrazbo -smer ključavničar. Rojen sem leta 1977. V Slovenijo sem prišel pred dvanajstimi leti. Do sedaj sem bil zaposlen pretežno v podjetjih, ki se ukvarjajo z gradbeništvom. Zadnjih nekaj let pa sem zaposlitev iskal v tovarni, saj si želim bolj ustaljeno in sigurno delovno okolje. Ravno zato sem se odločil, da napišem prošnjo za zaposlitev v Domel, kjer sem bil, kot vidite, tudi sprejet. Moje trenutno delovno mesto je v oddelku BMC-mase in sem zadovoljen z njim. Sem Rajko Kozjek in prihajam iz Škofje Loke. Pred prihodom v Domel sem bil zaposlen v zasebnem podjetju. Junija sem v medijih zasledil, da v Domelu iščejo orodjarje in ker sem po poklicu obdelovalec kovin, sem se na razpis prijavil. Bil sem sprejet na delovno mesto ročni orodjar. V Domelu delam od avgusta dalje. Najprej sem delal v orodjarni v Železnikih, sedaj pa sem v novem obratu na Trati. Z delom, ki ga zelo rad opravljam, in sodelavci sem zelo zadovoljen. V prostem času rad kolesarim, trenutno pa se največ ukvarjam z obnovo hiše. ŽIGA TRAVEN SODELOVANJE DOSEŽEK TPM-SKUPINE ML13 IN IZMENJAVA DOBRIH PRAKS KOT NAČIN Gregor Bernik UČENJA V zadnjem tromesečju smo bili člani skupine MU 3 izbrani za naj dosežek na podlagi uvedbe novega načina razdiranja enot 458. Sodelovanje z drugimi podjetji in izmenjava dobrih praks na področju izvajanja 5S-metode je najhitrejši način učenja. Erika Teropsič Med obiskom naše tovarne na Kitajskem je naš tehnolog Miha Kern zasledil, da enote, ki jih izločijo zaradi slabo balansirane turbine ali pa na splošno zaradi kakšne napake na turbini, podirajo na drugačen način kot mi. Enoti odstranijo samo turbino, kar pomeni bistveno zmanjšan izmet. Način, ki smo ga prej mi poznali, je od nas zahteval, da podremo cel rotorski del, se pravi, da smo morali v izmet vreči jarem, ščetke in ležaj, preden smo lahko prišli do turbine in jo odstranili. Z novo pripravo, ki jo montiramo na že obstoječo podiralno za naše enote, pa lahko odstranimo samo turbino, ne da bi podirali rotorski del. Samo v oktobru smo na ta način prihranili 336,72 €, v novembru pa smo na ta način popravili več kot 7.000 enot, pri katerih je bilo potrebno zamenjati turbino. Natančnega izračuna sicer še ni, ampak predvidevam, da je bil prihranek kar velik. Na petek, 25.11., smo imeli v veliki sejni sobi našega podjetja tudi kratko predstavitev našega dosežka, direktor podjetja ZvoneTorkar pa nam je čestital in nam podelil praktične nagrade. Iz tega razloga so nas obiskali predstavniki iz podjetja Cablex Group, poslovne enote Cablex M iz Mežice. So med največjimi dobavitelji kabelskih snopov, plastičnih in silikonskih izdelkov ter specifičnih mehanskih sklopov in orodij. Z izvajanjem 5S-metode so šele na začetku. Pripravili smo jim kratko predstavitev metode, razložili, kako smo mi začeli, kakšen je naš sistem izvajanja te metode, in jih seznanili z izkušnjami, ki smo jih pridobili tekom izvajanja metode. Po ogledu proizvodnje smo si vzeli še čas za izmenjavo mnenj in za vprašanja. Strinjali smo se, da je čisto in urejeno delovno okolje predpogoj za vse izboljšave. Dokler izgubljamo čas zaradi iskanja materialov, je na primer delati SMED-delavnico, nesmiselno. Če metoda ni sistematično vključena v sistem in podprta s strani vodstva, se v zvezi z urejenostjo delajo samo »horuk« akcije ob napovedanih obiskih, vmes pa nič. Vodja proizvodnje Cablex M g. Andrej Zorman je na koncu dejal: »Glavno sporočilo, ki smo ga dobili, je, da za urejeno delovno okolje niso potrebni veliki finančni vložki, pač pa zavezanost zaposlenih.« PRENOVA--------- SPLETNE STRANI SORA - 1. DEL Aprila 2016 smo v Domelu v uporabo dali novo spletno stran SORA *, ki je namenjena registraciji pobud, idej in predlogov za izboljšave. Dosedanja spletna stran SORA je neprekinjeno, z vzponi in padci, delovala od leta 2002. Izračunljivi prihranki ustvarjeni v teh letih so prikazani približno eno leto po uvedbi izboljšave in so upoštevani le za eno leto. Vsi prihranki in izkušnje, pridobljene skozi leta, kažejo na nujnost tovrstnega sistema za spodbujanje splošne inovativnosti. To so bila tudi osnovna izhodišča, ki so opravičila manjšo investicijo za izdelavo nove spletne strani. SORA Ideje in izboljšave Ideje in izboljšave Seznam vpisanih predlogov Obvestila Prijava Prej / potem Reševanje ideje po principu "Prej / Potem". Običajno je to že realiziran predlog Ideja / izboljšava Hitri ali komisijski predlog, ki se rešuje znotraj skupine ali na nivoju podjetja. EZ tdeas © 201« EZ Storitve Sama priprava na izdelavo nove strani seje pričela že dobro leto poprej v sodelovanju s Fakulteto za management (Univerza na Primorskem), ki je pomagala z eMIPS-orodjem za podporo inoviranju, ki sojo sodelavci fakultete razvili in sojo pilotno uporabili v okviru projekta Interreg SLO-ITA Shartec ter preskusili v konkretnem primeru na tem projektu v Domelu. Priprava na prenovo SORE je tako potekala sistematično v obdobju leta in pol. Delovna skupina je najprej jasno opredelila izzive, ki jih je prenova SORE planirala zajeti. Izzive smo nato razčlenili, identificirali korenine problemov in se nato lotili reševanja z vključevanjem orodij kakovosti (brainstorming, Ishikavva diagram), vse skupaj pa je bilo zapakirano v že navedeno orodje eMIPS, to je orodje za pomoč inoviranju. Z vključevanjem zaposlenih iz različnih oddelkov in zunanjih eMentorjev, smo široko odprli vrata odprtemu inoviranju (Open Innovation), ki v svetu postaja eno ključnih konkurenčnih konceptov podjetij. Pri razvoju in prenovi SORE sta pomembno vlogo odigrala tudi eMentorja doc.dr. Klemen Širok in redni prof. dr. Borut Likar s Fakultete za management. Ob zaključku so bila kot rezultat predstavljena izhodišča, ki naj bi jih s prenovo zagotovili. Udeleženci na predstavitvi, to je ključni skrbniki, vodstvo in predstavniki sveta delavcev niso imeli posebnih pripomb in so izhodišča podprli s potrditvijo, da podjetje, kot je Domel, potrebuje sistem za spodbujanje inovativnosti zaposlenih z dobro informacijsko podporo. Izvedba spletne strani seje na osnovi zbranih ponudb zaupala podjetju EZ-storitve z izvajalcem Egijem Žaberlom, za interno informacijsko podporo v Domelu pa že od vsega začetka skrbita Marija Demšar in Blaž FHribernik iz informatike. In kaj nam NOVA SORA prinaša? Spletna stran je tako kot prejšnja umeščena v Domelovo intranet stran in s tem dosegljiva na vseh računalnikih na lokacijah v matičnem podjetju na Otokih in v dislociranih enotah Na plavžu, v Retečah in na Trati. Dosegljiva je tudi sodelavcem na Kitajskem. Izdelana je na najsodobnejši net platformi, to pa je ob zagonu strani sprožilo tudi posodobitev Internet Explorerja na računalnikih, kjer je bil nameščen še starejši Explorer 8. Osnovna stran, ki je vsem dosegljiva brez gesla, vsebuje nekaj podstrani, in sicer za vpis predloga, za pregled registriranih predlogov, za obvestila, načrtuje pa se še stran z obrazci oziroma orodji kakovosti. Za registracijo pobude ideje ali izboljšave sta namenjeni dve možnosti, in sicer registracija PREJ/POTEM izboljšave po metodi TPM-metodi, druga možnost pa je klasična registracija predloga ali ideje, kot je bila znana že do sedaj, le da obrazec zahteva bolj natančne vsebine. Oba načina imata le eno vpisno stran, kar jedo uporabnika prijaznejši način.Vsako vpisno okno je opremljeno s kratkimi navodili, ki se pokažejo s preletom kurzorja. V kolikor predlagatelj ni izpolnil vseh polj, ki so zahtevana, ga program z navodili na to opozori. S tem ideje dobivajo celovitejšo podobo in so lažje za obravnavo. In v čem je razlika med posamezno vrsto vpisa? Prej/potem seje v Domelu uvedel z zagonom TPM-metode stalnih izboljšav. S širitvijo delovnih skupin najprej po matičnem podjetju, kasneje pa tudi na dislocirane enote seje uvedel tudi obrazec izdelan v Excelu. Na ta obrazec seje pripenjalo slikovno gradivo s stanjem pred izboljšavo in po njej, omogočal pa seje tudi kratek tekst z vsebino izboljšave. Obrazec z opisano izboljšavo seje shranil, natisnil in obesil na tablo delovne skupine. To je sčasoma zaradi velikosti slik povzročilo velike datoteke, kar pri rednem back up-u v računalniškem centru pomeni dodatne težave.Te pa so nastopile tudi v primeru, če seje avtorje želelo nagraditi. Predlog je bilo ponovno potrebno vpisati v sistem SORA.To sedaj odpade. Z vpisom realizirane izboljšave v sistem prej/ potem se velikost slike pomanjša, hkrati pa se izboljšava evidentira za izbor najboljših TPM-skupin ob koncu leta.Tovrstne izboljšave so s strani predpostavljenih lahko nagrajene v razponu od 0 do 100 € bruto, poleg avtorja pa se lahko vključi še tri soavtorje. Ob tej priliki je potrebno opozoriti na način tiskanja. Pri tem se mora ob izboru tiskalnika posebej označit ležeče tiskanje. Obrazec za vpis IDEJE, IZBOLJŠAVE ima vsa vpisna polja kot stara SORA, le z nekaj dopolnitvami. Tako kot pri vpisu PREJ/POTEM je tudi tukaj zahtevan govoreči naslov predloga in to z namenom, da v nekaj besedah opišemo vsebino izboljšave, ker je ta naslov po vpisu viden vsem na podstrani »seznam vpisanih predlogov«. Naslednji dve polji sta namenjeni vpisu obstoječega stanja in novega stanja, kjer mora biti vsebina ideje čim bolj nazorno opisana.To sta dve ključni polji vsakega predloga. Naslednje polje pod imenom »pričakovane koristi«, naj bi vseboval podatke o koristih, ki jih bo uvedba predloga prinesla za Domel. Velika razlika je na primer med vpisom »pogosto se dogaja« ali »večkrat se zgodi« (najprej se bomo vprašali, kolikokrat, koliko časa traja), ali konkretnim opisom pogostosti, saj npr. »5-minutni zastoj na izmeno« veliko več pove o resnosti problema, še posebej, ko ga preračunamo na obdobje enega leta. Naslednje polje »področje uporabe« je namenjeno statistiki in se ob vpisu predloga zgolj izbere področje, ki je najbližje vsebini predloga. Vpisni obrazec se nadaljuje z novimi polji, kjer vpišemo, na kateri stroj, izdelek ali tehnološko delovno mesto se izboljšava nanaša. V kolikor se predlog ne navezuje na navedeno, vpišemo ključne besede iz predloga. To je posledica izkušenj, saj je bilo v preteklosti 20 odstotkov zapisanih idej pomanjkljivo napisanih in so v fazi obravnave nastopale težave.To polje bo povezano z iskalniki. V naslednjem polju lahko označimo, da se nov predlog nanaša na nek drug predlog (vašega ali od nekoga drugega), ki je bil vpisan v preteklosti, in se ga nadgrajuje. S tem olajšate obravnavo in pripomorete k celovitemu vpogledu na problematiko. Naslednja tri polja se navezujejo na aktualne projekte v razvoju, orodjarni in OZI-ju. V kolikor se vaš predlog nanaša na enega od teh projektov, bo označitev le-tega pospešila obravnavo in omogočila celovit pregled. V naslednjem polju se izbere nosilca predloga, ki naj bi bil glavni pobudnik in nosilec ideje. Seznam vseh zaposlenih je v sistem SORA prenesen iz kadrovskih evidenc iz SAP-a, kjer so podatki iz naših uradnih dokumentov. Zaradi tega se imena pri posameznikih razlikujejo od tistih, ki jih uporabljamo dnevno. Zato ne obupajte, če nekoga ne dobite takoj. Z vpisom črk ali vnosom priimka se izbor zaposlenih manjša. Druga možnost je iskanje z drsnikom. Enako velja tudi pri izbiri soavtorjev. Ko ga izbereš, klikneš na gumb dodaj, hkrati pa je možnost izbire soavtorstva do enega odstotka. Dodana je še hitra možnost popravkov v porazdeljenih odstotkih in soavtorjih. Ob izboru nosilca predloga se vsem tistim, ki imajo Domelov elektronski naslov, le-ta avtomatsko vpiše v naslednjem polju.To služi tudi avtomatskemu obveščanju nosilca predloga. Nosilec predloga naj bi skrbel za obveščanje soavtorjev predloga in bil povezovalni člen med skrbnikom sistema in člani, navedenimi v predlogu. Za vse tiste, ki nimajo Domelovega elektronskega naslova, je namenjeno naslednje polje, kjer se vnese številka mobilnega telefona o o O 39 !!!§!! I I 1 I I I 1 i 1 1 1 I Izplačila O Št. predlogov Skupna GK nosilca predloga. Vpisana številka bo uporabljena zgolj za obveščanje o stanju predloga in za pošiljanje kode za vpogled v vpisan predlog (o kodi več v nadaljevanju). V kolikor številka telefona ni navedenega, sta tako obveščanje kot tudi vmesna komunikacija okrnjena. Naslednje polje (pričakujem nagrado ali nagradi se odpovem) nam da možnost, da se odločimo o možnosti nagrade po uvedbi predloga. V nadaljevanju je dodano tudi polje, kjer lahko navedemo, kdo je ali bo predvidoma sodeloval pri realizaciji. Zadnja polja so namenjena pripenjanju datotek, slikovnega in drugega gradiva v elektronski obliki. Če smo vsa zahtevana polja izpolnili, sledi le še »oddaj predlog« ali »oddaj predlog in tiskaj«. Če kakšno od zahtevanih polj ni vpisano, nas bo na to opozorilo. Na osnovni strani za vpis predlogov se nahaja še polje »ogled predlogov s kodo za dostop«. To polje je namenjeno za vnos kode, ki jo pošlje skrbnik po vpisu predloga na elektronski naslov ali preko SMS-sporočila. Imamo dve vrsti kod, in sicer kodo za en predlog, možna pa je tudi koda za pregled vseh predlogov predlagatelja. Toliko o vpisu predloga v novo SORO. Poskusite,... Kot je navedeno, je spletna stran nujna pri podjetju s tolikimi zaposlenimi in dislociranimi enotami.Tovrstna spletna stran velja za mesto uradne registracije ideje v Domelu. Kako do idej, govorijo številne metode. Predvsem pa je pomembno, da jo zabeležimo, kajti tako kot pride (iznenada), običajno tudi odide. Kar ni zapisano, ima hitro minljivost. V nadaljevanju bo v naslednji številki nekoliko več govora še o obravnavi predloga in drugih možnostih, ki nam jih nova spletna stran SORA omogoča. *SORA- kratica za Stalne Organizacijske in Razvojne Aktivnost). IZOBRAŽEVANJE 10 SKEI DOMEL Konec meseca oktobra smo bili člani 10 SKEI Domet, SKEI Iskra ISD in člani SD Domel Holding d.d. terSD Iskra ISD povabljeni s strani SP SKEI ETI Izlake na skupno izobraževanje v hotel Delfin v kraju Omišalj na otoku Krk. Začetek dneva je bil oblačen in deževen, tako da med predavanji ni bilo pretiranih pogledov na morje. Je pa bilo videti med udeleženci kar nekaj novih obrazov iz obeh regij - zasavske in gorenjske, tako da je bilo izobraževanje tudi v znamenju prijetnega spoznavanja in druženja. Izobraževanje je bilo razdeljeno na dva dneva. Prvi dan sta nam predavala predsednik 10 SKEI Domel Robert Vojska in predsednik SD Domel, (tudi) član 10 SKEI Domel, Aleksander Volf, in sicer na temo Razmejitve in skupne aktivnosti v delovanju sindikata in SD. V bistvu je bilo njuno predavanje nekakšen uvod v osnove sindikata kot celote in skupne aktivnosti s svetom delavcev. KAKŠNA BI BILA RAVEN DELAVSKIH PRAVIC BREZ SINDIKATOV Ml BI IMIII VI f ll A /A nuviu MA neto ih / DtlA HI UUSA « ICTMI DOPUSI HIUIIM /A PHIHKAM) DODATKA ZA MIOVNO DOM Ml?n BI BILE N» BAČ« IM HIHINAI NA BAČA BKOMINr IM NAOOHI SlIIA ZA DWMC6*0 OOSOIHOST VKlM IHinAIIIN/AHAMIUUHM 11*4111 A Sl AB<« BI IMI II »•Ot^lJI ZA UPOKini VANK UMI ZIMO VAJtSIVCI >1 NSA. HIADIH IN SIAHI iSm IMIAVU V mEgm mmpm Mateja Gerečnikje imela tudi predavanje na temo Komunikacija, javni nastop. Pri animaciji so ji pomagale članice SP SKEI ETI. Predstavila je, kaj je sploh komuniciranje, kakšni so načini in smeri komuniciranja, kaj je govor, njegovi načini, poudarjen je bil tudi strah pred javnim nastopanjem, kije bil zanimivo prikazan s strani članic SP SKEI ETI. Naslednji dan nam je predavala predsednica SP SKEI ETI Mateja Gerečnik na temo Pogajalske tehnike in pogajanja. V tej temi nam je predstavila temeljne sestavine, načela pogajanj, zakaj sploh pogajanja so, kakšni so procesi... Spoznali smo tudi, da so pogajanja lahko tudi reševanje konfliktov in kakšne so taktike le-tega. Na koncu je bil odprt »debatni krožek«, ki je bil namenjen izkušnjam, raznim prigodam. Potem pa je pozno popoldne kot nalašč posijalo sonce, sprehodili smo se do starega dela mesta Omišalj, od koder se je z obzidja ponujal lep razgled na morje in del otoka. SINDROM-------------- ZAPESTNEGA (KARPALNEGA) KANALA Ker se tudi pri nas v podjetju pojavlja vse več ljudi, ki imajo težave z utesnitvijo zapestnih živcev, in ker so me na to opozorili tudi drugi, tokrat pišem nekaj na to temo. Vsak, ki so se mu začele pojavljati spodaj opisane težave, naj se o tem pogovori s svojim osebnim zdravnikom. Utesnitev živca v zapestju (medianega živca), ki povzroča neprijetne bolečine, odrevenelost in mravljinčenje nekaterih prstov, je zelo pogosta. Sprva se težave pojavijo ponoči, in sicer kot odrevenelost, bolečina, mravljinčenje, zbadanje v palcu, kazalcu in sredincu ter včasih v ustreznem delu dlani. Bolnik se zaradi tega zbudi, ponavadi mu pomaga stresanje roke. Eden od značilnih znakov bolezni je padanje stvari iz rok. Pri dalj časa trajajoči bolezni se pojavijo usahlost mišic palčne dlančne kepe, oslabljeno odmikanje palca navzven od dlani, slabo zaznavanje dotika. Skozi karpalni kanal v zapestju teče snop mišičnih tetiv, ki omogočajo prstom prijemanje in dotikanje. Skozi isti tunel tečejo tudi živci in žile. Zaradi precejšne gneče v karpalnem kanalu pogosto pride do pritiska na živec medianus, ki povzroča sindrom karpalnega kanala. Živec medianus prenaša vse informacije o občutku in motoriki prvih treh prstov roke do možganov. Utesnitev moti prevajanje impulzov po živcu in povzroča motnje občutkov za dotik, toploto in hlad, motnje potenja ter mišično prizadetost obolele roke. Simptomi in znaki ■ usahlost mišic na dlani • motnje občutenja dotika • odrevenelost • mravljinčenje in zbadanje po prstih na roki Pojavijo se lahko tudi bolečina in oteklina ter utrujenost prstov ali cele dlani, kasneje pa se razvije oslabelost stiska pesti. Iz rok začnejo padati predmeti, najpogosteje jutranja skodelica kave, kozarec... Dlje kot trajajo težave, daljše in slabše je okrevanje po operaciji. Mravljinčenje običajno izgine takoj po uspešni operaciji. Občutek v prste se lahko vrača več mesecev in včasih nepopolno, odvisno od stopnje prizadetosti živca. Mišice, ki atrofirajo pri dolgotrajni okvari, se več ne popravijo in moč ostane okrnjena. Zaradi omenjenega je sindrom karpalnega kanala smiselno zgodaj zdraviti. V kolikor so se težave z opornico umirile, se z operacijo ne mudi. Odsotnost znakov pomeni, da živec trenutno ni stisnjen in se stanje ne slabša. V primerih začetne in blage utesnitve zadostuje za odpravo težav že to, ko damo roko v opornico. Žal pa se težave stopnjujejo in navsezadnje le potrebujemo operacijo. Vzroki in dejavniki tveganja Vzrokov za nastanek sindroma karpalnega kanala je veliko. V prvi vrsti je potrebno izključiti sistemska obolenja (travme, tumorje, otekanje v nosečnosti ali menopavzi), pri katerih se prav tako lahko pojavi sindrom karpalnega kanala. Pogost vzrok za nastanek je tudi preobremenitev tetiv karpalnega kanala pri določenih fizičnih delih, športu in gospodinjstvu, delo za tipkovnico računalnika ter pri določenih poklicih (maserji, fizioterapevti, tekoči trak...). Podobne simptome lahko izzovejo tudi degenerativni procesi v vratni hrbtenici s pritiskom na izstopišče živčnih korenin. Zaradi teh različnih možnosti je diagnostika pri ugotavljanju sindroma karpalnega kanala precej problematična. Vzrok za nastanek te bolezni ostaja pogosto nejasen. Med vzroke sodijo anatomske posebnosti, stanja po poškodbah roke, otekline v predelu karpalnega kanala, vnetna stanja (revmatizem) ali endokrino neravnotežje, kot ga lahko vidimo pri nosečnosti, diabetes, hipotiroidizem, kortikosteroidi, povečana telesna teža,... Kot že prej omenjeno lahko nastane kot posledica dela, pri katerem je roka v prisilni drži. To so: • ponavljajoče upogibanje zapestja (tesarji, mizarji, trgovke, strojepiske, violinisti, šivilje, veslači...), • poškodbe, • bolezni ščitnice, • revmatske bolezni, • debelost, • nosečnost... K zdravniku se odpravimo, ko simptomi motijo vsakodnevne aktivnosti ali spanec, čim prej, če se že pojavi usahlost mišic, nezmožnost odmikanja palca od dlani, motene zaznave dotika ali padanje predmetov iz rok. Splošni napotki za preventivno preprečevanje sindroma karpalnega kanala Verjetnost, da pride do obolenja, zmanjšamo s pogostimi odmori med delom, pravilno držo ter z razgibavanjem dlani in zapestij. Pomembno je, da: • imamo roko, ko ne opravljamo dela, v nevtralnem položaju.Torej - kadar počivamo, mora biti roka v nevtralnem položaju. Včasih pomaga, če v rokah držimo mehko žogico. • se izogibamo položajem, v katerih pride do direktnega naslona zapestja na nekaj trdega npr. pri delu z računalnikom, ribanje tal,... DONIBL OBJAVLJA: PRODAJO NEPREMIČNINE - GARSONJERE 28,60 m Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB (PISNA DRAŽBA) 2 • se izogibamo položajev, ki povečajo pritisk na mediani živec. Še posebej ponoči ni priporočljiv položaj leže na boku s stisnjenimi rokami k sebi. Če ne morete kontrolirati položaja ponoči, je priporočljiva nošnja nočnih opornic, ki preprečijo upogib v zapestju, • se izogibamo ponavljajočim se gibom, da imamo primeren počitek med delom, primerna ergonomska lega zapestja - opazujmo položaj zapestja (najboljši je nevtralen, srednji položaj), • uživamo B-kompleks vitamine, ki pomagajo pri regeneraciji živčevja in Omega 3 maščobnih kislin, ki zavirajo vnetja, • opravljamo dnevne aktivnosti v položajih, ki so najmanj stresni za sklepe, neboleči in s porabo najmanj energije, • spoštujmo bolečino - prekinimo, ko nastopi, spremenimo položaj (posebno kadar bolečina ostaja tudi še po eni uri, ko že nehamo z aktivnostjo), • vzdržujmo normalen obseg giba in mišično moč (pozorni bodimo na okorelost - stretching, če je potrebno), • nujno upoštevamo potrebno ravnovesje med aktivnostjo in počitkom, • izogibajmo se aktivnostim v samo enem položaju skozi daljše obdobje (odpirajmo vrata z obema rokama, režimo z nožem s celo roko, jejmo s celo roko, uporabljajmo pripomočke, nošenje na rami ne v roki, ne zvijajmo prstov - ožemajmo raje z dlanmi). Vaje za preventivo 1. Vaja • Skrčeni prsti (Postopoma krčimo prste po sklepih, začnemo zgoraj iz iztegnjenega in nadaljujemo s selektivnim krčenjem sklepov.) • Zaprto zapestje (Naredimo pest.) •Vaje s palcem (Delamo še vaje s palcem. Počasi drsimo po dlani s palcem navzdol. Približamo palec in mezinec.) •Vaje za zapestje v vseh položajih (Prosto ali čez rob mize upogibamo zapestje.) 2. Vaja • Prepletite prste. • Dlani in zapestji desetkrat zavrtite v smeri urnega kazalca in nato še desetkrat v nasprotni smeri. • Vajo ponovite med vsakim odmorom (čim večkrat). httpZ/www.viva.si/Bolezni/Operativni-posegi-Kirurgija/4169/Sindrom-zapestnega-karpalnega-kanala httpS/www2.kclj.si/ikn/INFO/SZPkatja/SZPKatja.htm Želim vam lepe božično-novoletne praznike ter srečno, predvsem pa zdravo 2017! 1. PREDMET PRODAJE: Domelovo stanovanje - garsonjera št. 6 v prvem nadstropju večstanovanjske stavbe Na Kresu 18, v izmeri 28,6 m2 bruto in 26,53 m2 neto površine - prazno, etažna lastnina vpisana. 2. POGOJI DRAŽBE: Pisna ponudba mora vsebovati naslov in ponujeni znesek kupnine. Ponudbe je potrebno poslati priporočeno po pošti ali osebno oddati v kadrovski oddelek Janji Kozjek, v zapečateni kuverti z oznako: » PONUDBA ZA NAKUP STANOVANJA«. Prodajalec si pridržuje pravico, da na podlagi te objave ne izbere nobenega ponudnika. Rok za zbiranje ponudb je do vključno torka, 31.01.2017, do 15.00 ure. 3. IZBOR PONUDNIKA: Odpiranje pisnih ponudb bo izvedla tričlanska komisija v četrtek, 2.2.2017, ob 9.00 uri v sejni sobi splošnega področja. O (ne)izbiri bodo ponudniki obveščeni v 5 dneh po odpiranju ponudb. Kriterij izbire bosta cena in rok plačila, dodatno prednost pri izbiri pa bodo imeli zaposleni v Skupini Domel. 4. OSTALA DOLOČILA PISNE DRAŽBE: Kupoprodajna pogodba bo sklenjena v 15 dneh po odpiranju pisnih ponudb, rok za plačilo kupnine pa je 8 dni od sklenitve pogodbe. Izročitev nepremičnine in prenos lastništva se opravita takoj po plačilu kupnine. Stroške overitve pogodb in vpisa v Zemljiško knjigo plača kupec. Zainteresirani ponudniki dobijo vse druge informacije na telefonski številki: 04 51 17 145 (Janja Kozjek), kjer se lahko dogovorijo tudi za predhodni ogled stanovanja. Direktor splošnega področja: Aleš Markelj INTERVJU Z ANČI TROJAR V Ojstrem Vrhu priZaglobovih, po domače pr' Petr, sem obiskala našo upokojenko Anči Trojar. Ob čaju iz bezgovega in lipovega cvetja sva prijetno pokramljali. Gospa Anči je polna idej, pozitivne energije in lepih spominov. Kako se spominjate vaših začetkov v takratni Iskri? Ob moji zaposlitvi je bila to še tovarna Niko Železniki, od leta 1963 pa tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra Železniki. Po nekaj mesecih zaposlitve na sindikatu - ta seje preselil skupaj z občino v Škofjo Loko, sem se odločila za delo v tovarni in mi ni bilo nikoli žal. Moje prvo delo je bilo v personalnem oddelku. Po letu dni sem bila premeščena v tehnološki oddelek in zatem v tehnični sektor za administratorko šefa tehničnega sektorja.Tu sem ostala do leta 1973, ko je bila ustanovljena branža Široka potrošnja in smo se preimenovali v Široko potrošnjo -TOZDTovarna elektromotorjev in GA Železniki. Vodstvo branže se je preselilo v Škofjo Loko, za direktorja TOZD-a v Železnikih pa je bil imenovan g. Anton Rakovec. Izbrana sem bila za tajnico direktorja, verjetno tudi zaradi tega, ker sem imela kar nekaj znanja nemščine, ki sem ga usvojila na gimnaziji v Škofji Loki. Učila nas je Nemka, ki ni znala slovensko. Znanje nemščine mi je bilo v veliko pomoč pri kontaktiranju s strankami, pri razvrščanju pošte in teleksov. Takrat je bilo glavno poslovanje v nemškem jeziku. Medtem sem zaključila večerno administrativno šolo v Ljubljani in opravila dodatni tečaj nemščine in stenografije. Moje glavno delo je bilo delo potrebe za direktorja, sprejem in strežba domačih in tujih strank, sprejem telefonskih klicev, sprejem, vpis in razdeljevanje prejete pošte, pisanje zapisnikov kolegija, organiziranje službenih potovanj, naročanje kart za prevoz in deviz ter kasneje obračun stroškov opravljenih službenih potovanj. Razporejala sem službene avtomobile, naročala poslovna kosila in prenočišča za goste, skrbela za poslovna darila, za urejenost direktorjeve sobe, sejne sobe in svoje pisarne. Kuhanje kave res ni bila najvažnejša stvar. Še danes trdim, da je delo tajnice pestro, odgovorno in zahtevno. Ker se je za moje delovno mesto zahtevala srednja šola, sem se vpisala na srednjo večerno upravno administrativno šolo, ki sem jo uspešno zaključila. Včlanjena sem bila v zvezo tajnic Iskre. Z veseljem se spominjam vsakoletnih srečanj in enodnevnih izletov. H ■ B B M !■ M Delo tajnice meje izredno veselilo in rada sem hodila v službo. Bili pa so vzponi in padci firme: od praznovanja milijontega motorja, okroglih obletnic tovarne, pa vsakoletnih piknikov.Tudi prisilno upravo in 60-odstotne plače smo imeli. Kar naprej smo gradili nove stavbe, nabavljali sodobne stroje in naprave in veliko zaposlovali ter štipendirali.Tovarna je delavcem pomagala s krediti pri gradnji hiš in nakupu blokovskih stanovanj. Eden od srečnežev, ki je dobil kredit za nakup stanovanja, sem bila tudi jaz. Ko sem se septembra 1991. leta vrnila z dopusta, sem bila seznanjena, da sem sem na spisku za predčasno upokojitev. Izpolnjen si moral imeti en pogoj za upokojitev, manjkajoča leta so ti pa doplačali. Upokojitev pri 49. letih starosti je bila zame, prav tako pa za vseh 65 mojih sodelavcev - med njimi tudi mojo 47-letno sestro Marušo, velik šok. Potočila sem nemalo solz. V podpis sem dobila izjavo, da sem tehnološki višek. Sami smo si nadeli naziv »odpisani« in se kar tri leta zaporedoma za novo leto srečevali v gostilni na Trnju. Zavedala sem se, da bo pokojnina majhna, ker tudi plača ni bila velika. Mogoče pa jo bom večkrat dobila! Zanimivo je to, da je bila moja prva plača 11.000 din, prva pokojnina pa 11.000 tolarjev. Zdaj čakam Erjavčevih 1000 € pokojnine!? Ko sem konec decembra 1991 odhajala v pokoj, so šele zbirali novo tajnico in določili Janjo. Sama sem načrtovala in tudi direktorju predlagala, da bi me ob moji redni upokojitvi zamenjala sedanja tajnica Alenka, ker se je na počitniški praksi najbolje izkazala. Ob mojem odhodu je bila na porodniškem dopustu in žal takrat ni prišla v izbor. S 30.12.1991 sem po 31 letih zaključila z delom v tovarni in postala mlada upokojenka. Kako zdaj kot upokojenka preživljate čas? le po treh mesecih upokojitve sem prevzela delo tajniceTurističnega društva Železniki in vztrajala, upam da dokaj uspešno, kar 12 let. Bilo je pestro in zanimivo delo. V tem času smo ogromno postorili. Poleg vsakoletnih osemdnevnih Čipkarskih dni smo uvedli novi prireditvi »Luč v vodo« (11. marca) in »Andrejev sejem« (30. novembra). Ponovno smo ustanovili ocenjevalno komisijo za ocenitev najlepših hiš, rož na balkonih in vrtovih, najprej samo v Železnikih, kasneje tudi po vaseh KS Železniki. S tem smo veliko pripomogli k urejenosti kraja in vasi. Izdali smo krasen prospekt, več razglednic in poskrbeli za lično celostno podobo društva. Po zaslugi odličnega oblikovalca Lojzeta Tarfile smo dali natisniti dva stenska koledarja s fotografijami unikatnih čipk in enega s fotografijami domačih obrti našega kraja. Najvažnejše je bilo, da smo dobili svojo turistično poslovalnico ter prodajalno turističnih spominkov in poslovnih daril. Vztrajala sem, da smo organizirali 68-člansko klekljarsko sekcijo. Članice, predvsem pa mojstrice klekljanja unikatnih čipk, so se udeleževale različnih prireditev s klekljanjem »v živo«, tekmovale doma in v Idriji ter dosegale najboljša mesta. Na področju čipk so bile zaslužne predvsem mojstrice klekljanja: Mara Demšar, Mici Koblar, Helena Kramar in pok. Anica Primožič, veliko pomoč pa nam je vseskozi nudil kustos Jure Rejec. Najboljše nagrajene čipke je društvo odkupilo in tako ustvarilo »malo galerijo unikatnih čipk«, s katero se še danes društvo predstavlja doma in v tujini. Organizirala sem družabno in izobraževalno srečanje klekljaric »Ob punklu se dobimo« v zimskem času in sem zelo vesela, da to traja še danes. Udeležuje se ga že mlajša generacija klekljaric. Dosegli smo, da je čipka iz Železnikov postala turistični spominek in poslovno darilo. Pridružil seji je še »dražgoški kruhek«. Organizirali smo namreč tečaj peke dražgoškega kruhka, ki ga je vodila mojstrica Dobretova mama iz Dražgoš. Organizirali smo enodnevne vodene izlete po Železnikih z obiskom muzeja, cerkve sv. Antona in turistične poslovalnice. V kulturnem domu smo pripravili peko dražgoških kruhkov in klekljanje, izlet pa zaključili s kosilom v gostilni Trnje. To je bila res dobra turistična promocija kraja. Sodelovali smo pri ponovnem organiziranju čipkarske šole v Železnikih. Mlade klekljarice danes dosegajo krasne rezultate in sodelujejo na razstavah in predstavitvah doma in v tujini. Za 40. Čipkarske dneve smo na mojo pobudo ob finančni pomoči Heliosa Domžale in občine otvorili prenovljeno »štirno« Na plavžu, ki še danes deluje. Izdelala sta jo naša člana Sašo Benedik in pok. Lojze Nastran ob pomoči domačih gasilcev. Najzahtevnejši projekt nam je žal propadel. Na moj predlog je društvo predlagalo občini, da bi le-ta odkupila Boncljevo hišo Na plavžu. Predlagali smo, da bi se občina preselila v zgornji del stavbe, zadnji del bi lahko zasedla razna društva, v nekdanjem obokanem hlevu bi bil lahko bife, v pritličju bi imeli turistično poslovalnico in malo galerijo unikatnih čipk, dvorišče pa bi koristili za koncerte in druge prireditve. Županje dal izdelati načrte, enkratne po našem mnenju. Zal so obtičali v občinskih predalih, ker naj za uresničitev le-teh ni bilo denarja. Pričakovali smo, da bodo na občini, tako kot v drugih krajih po državi, pridobili evropska sredstva za dokončanje projekta. Do tega ni prišlo. Zdaj je to vse zamujeno. Z društvom še vedno sodelujem, če rabijo pomoč. Članica društva sem že kar 24 let. /z Železnikov ste se preselili v Ojstri Vrh. Domov sem se vrnila že tri leta pred smrtjo obeh sester, da sem pomagala z delom na kmetiji. Nazadnje pa sem bila še negovalka obeh sester, vse do njune smrti. Obe sta umrli v razdobju dveh mesecev. Bila sem čisto na tleh. Reševalo meje delo in še enkrat delo in pa poletje. Tako sva ostala s svakom Lojzetom sama. Dom mi je preveč prirasel k srcu, dela sem bila vajena že od otroštva. Odločila sem se, da stanovanje prodam in se posvetim kmetovanju ob pomoči svaka. Imam dve kravici, teleta in jato kokoši, dve njivi, velik vrt in veliko sadnega drevja. Dela mi res nikoli ne zmanjka. Nimam se časa starati in misliti samo na bolezen. Rada delam: kuham, pečem, v veliko veselje mi je vkuhavanje sadja in zelenjave. Ukvarjam se z gojenjem vrtnin, ki so mi letos krasno uspevale, prav tako rože - na oknih in v vrtu. Imava pravo zakladnico - zeliščno lekarno, pa domač med in še in še - vse ekološko pridelamo. Še vedno si vzamem čas za pohode z upokojenci, za izlete po planinah, za prireditve in razstave, za branje in TV - predvsem v zimskem času. Res, nikoli mi ni dolgčas. Lani sva s svakom obnovila našo skoraj 200 let staro hišo - v starem stilu, pa poskrbela za fasado na garaži in drvarnici in zagotovila kritje stroškov za pripravo ceste za asfaltiranje. Prav tako mi pomagata nečak Marjo in nečakinja Damjana z družino. Dobro se razumem s sosedi Brdarjevimi, ki mi veliko pomagajo pri vseh težjih delih, da sploh lahko kmetija živi. Želim si le to, da bi nama s svakom zdravje kar najbolje služilo, da bi še naprej lahko delala in živela na mojem domu. Vesela sem, da podjetje Domel tako napreduje, da v takih kriznih časih zaposluje toliko - predvsem mladih ljudi, da prejema priznanja in pohvale. Upam, da se zaposleni in vsi občani dobro zavedajo pomena uspešnosti firme. Redno spremljam vse informacije v Mozaiku. Letos sem bila na ogledu na »dnevu odprtih vrat«. Neverjeten napredek! Navdušili so me robotizacija in super moderni stroji, red in čistoča! Le tako naprej! V prihajajočem letu želim vsem zaposlenim mnogo delovnih uspehov, novih trgov, novih zaposlitev, štipendistov in inovatorjev. Prijetno »staranje« pa tudi vsem mojim nekdanjim sodelavcem in sodelavkam! CE-------------------------- OSREČIŠ DRUGE, Sl SREČEN TUDI SAM Moje pisanje pa znotraj štirih sten res ne uspeva najboljše. Zakaj, ne vem, a dejstvo je, da najbolje delujem zunaj, na balkonu. Trenutno je malo hladno, v noge me zebe, kljub tistim toplim, doma narejenim nogavicam, z ojačano peto. Oh, kako dolgo že nisem pletla. Za koga pa bi? Hči takih nogavic ne mara, jaz imam pa še staro zalogo. Ta moj balkon! Trenutno je precej pust. Na njem visi perilo, ki se v tej vlagi nikakor noče posušiti. V Mar'ia m 1 veselje mi je le »ta skravžana« endivija. Pred časom mi jo je dala teta. Tako s korenino. Ker sem imela še drugo solato, sem jo posadila v »tavelik« lonec, v prst, ki je ostala od paradižnika. Pa ji je vse padlo dol - listje namreč. Sem že mislila, da sem jo uničila. Potem seje pa čudežno pobrala! Sedaj ji postrižem zunanje liste, kolikor jih je pač treba za solato s toplim krompirjem. Tako je še najboljša, ker so listi precej trdi, da ne rečem ... Če obetajo mrzlo noč, jo pa pokrijem. Pomladi je bilo pa drugače. Nasadila sem vrtek na balkonu. Nekaj peteršilja, luštrek, timijan, sivko (v kuhinji lahko delno nadomesti rožmarin). Ja, rožmarin. Vejico sem podtaknila, a je propadla, kot še vsaka doslej. Ma nimam sreče z rožmarinom. Pa baziliko, pa dva paradižnika. Pa solato berivko! Se največ koristi je bilo od nje. Moram priznati, da je kar uspeval ta vrtek. Kako ne, saj je imel v pomoč dobri stari, uležani hlevski gnoj. Sem pa na TV zasledila, da ga pri nas primanjkuje, da ga bo treba uvažati! Žalostno. Paradižnik je kar dobro uspeval, cvetel. Za čebelo sem bila pa jaz. Na vrhu bloka v zadnjem času čebele niso prav pogoste, čeprav so v bližini rasle medovite rastline. Torej - star, tenak, odslužen čopič lahko naredi še svoje zadnje poslanstvo - opraši rastlino. So se redili ti paradižniki, a sem žal prepozno opazila, da jih je napadla krompirjeva plesen. Listi se malo uvijejo, nato dobijo sivkasto barvo. Na internetu je hči našla rešitev. Pol litra vode, manjša čebula - narezana, pa se zavre, ohladi in precedi. Tako dobiš domače škropivo, pa še drago ni! Pesticidov pa itak ne maram, saj bomo to pojedli. Seje kar opomogel ta paradižnik. Kljub vsem obolelim, porezanim listom je vso energijo vložil v svoje plodove, ki so lepo dozoreli. Manjši od vrtnega paradižnika, a doma pridelan in zato še toliko slajši. Toliko o tem! Že majhen balkon ti lahko naredi veliko veselja. V to bolj kot ne zaprto dolino sem prišla pred mnogo leti Sprva mi tu ni bilo všeč. Bila pa je edina možnost, da pridem do stanovanja. Pa tovarna, ki mi je dajala kruh, je bila čisto v bližini. Sedaj pa vem, da nočem živeti nikjer drugje. Tukaj je moj dom! Tukaj sem se končno ustalila, po vseh beganjih po svetu. Ljubim ta kraj, te Železnike. V bistvu je vse, kar rabim, na dosegu. Čeprav gozd zame ni več to, kar je bil pred leti, meje ravno bližina gozda, narave, gob in zdravilnin zelišč prepričala v selitev. Ko mi je bilo hudo, sem šla ven, v naravo.Ta ti da svoje. Mir in spokoj! Zadnje čase pa se mi zdi, da se nas narava oziroma mati Zemlja hoče nekako otresti. Ja, grdo smo ravnali z njo in to se še vedno dogaja: potresi, poplave, cunamiji... Mogoče sem pa tudi zaradi tega še raje kar doma! Moja hči je pa moja hči. Ona je vedno rada na poti, vedno je v gibanju. Razumljivo, saj je mlada. Železniki so zanjo premajhni. Škoda! Pa bo že prišla do svojega spoznanja. Sreča je v majhnih rečeh, kot so petje ptic, narava, rastline ... če me še ne razume, me pa še bo. Skratka, spet meje morala nekam odpeljati. Tokrat v Cerknico, v dom starejših občanov. Cerknica, Slivnica, čarovnice ... naj bi imele tam svoje domovanje. V tem koncu Slovenije pa mislim, da res še nisem bila. Pot je bila kar dolga, pa precej ovinkov je bilo, a lepa pokrajina je vse odtehtala. Gozdovi pa taki, da tam sigurno rastejo gobe, pa kostanj. Hči je bila srečna, jaz pa zadovoljna in srečna. Če je z njo vse v redu, potem sem tudi jaz OK. Pa sva prispeli na cilj - oziroma smo prispeli.Tudi pes je bil zraven. V torbi namreč. Le tako lahko gre skoraj povsod z nama. Obiskali sva »posvojenega« dedija.To je dolga zgodba. Bliža se božič, pa novo leto, skratka prazniki. Od hčerinega prvega božiča sva jih več kot desetletje preživljali pri moji prijateljici. Z njeno družino. Ja, to so pa bili prazniki, taki lepi družinski. Praznično vzdušje, toplina, medsebojna ljubezen. Sreča torej! Je pa sreča tudi, če imaš tako prijateljico. V bližini so bili še moževi starši in njena sestra. Dve hiši, dvoje povezanih družin. Enkrat praznovanje tukaj, drugič pa pri sestrini družini. Božič, pa novo leto, pa priprave na praznike. Nekaj izjemnega, nekaj posebnega. Se spomnim, kako se je pripravljala družinska večerja. S pripravo večerje za 14 oseb je že kar precej dela. Sodelovala sem, kolikor sem le lahko. Še dobro, da so imeli tam kar veliko kuhinjo. Sedaj, ko so pa združili kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, je pa to res velik, čudovit prostor za druženje. Pa saj ga potrebujejo. Otroci so v glavnem zrastli, odšli od doma, si ustvarili družine, potem se pa vračajo za praznike ali pa kar tako na obisk. Jih je pa sedaj krepko več kot 14. Se pa spomnim dogodka, ki mi ni bil ravno v ponos. Juho smo pojedli, meso je bilo že na mizi: taki lepi dunajski zrezki iz več vrst mesa. Še dobro se spomnim, da sem imela v rokah velik lonec s krompirjem, ki naj bi ga postregla vsem okrog mize.Takrat sem pa zagledala svojo hči. Stala je na stolu in tovorila največji zrezek na svoj krožnik. Jaz sem zardevala, ostali so se pa od srca smejali. Velike oči, pa majhna usta, a vse seje dobro izteklo. Vsega je bilo za vse več kot dovolj. Mislim pa, daje bilo. to istega leta, ko je umrl moj oče, se pravi hčerin dedek. V isti oblekici: z modro-zelenimi, bolj zelenimi črtami na beli podlagi jo vidim še danes. Ko smo pojedli, sva 21 pod Rakitno pa megla.Taka gosta, ki meje spominjala na mleko ali vato. Na Rakitni pa spet lepše, celo košček modrine sem opazila. Malo smo se ustavili zaradi sitnega psa, pa še hči je v miru pojedla sendvič. Pogled je bil enkraten. V dolini ena sama megla, na oddaljenem hribčku pa je iz megle kukala edinole cerkvica. Potem pa v avto. Psa v torbo, hči nad sendvič, jaz pa oči v dolino in okolico. Na enkrat sem zagledala nekaj zelo belega ob moji rami! Pa precej snovnega, ne meglenega - ja ta najin mali pesje odprl zadrgo in se sprehajal po zadnjih sedežih! Sendvič je torej izginil »v jamo brez dna«, pes pa, sicer malo proti svoji volji, nazaj v torbo. A torba je le torba. Pa z varnostnim pasom sejo lahko pripne. Pa to ni bilo njegovo edino presenečenje za tisti dan. Ko sva se vračali, se je ponovilo nekaj podobnega. s prijateljico pospravili, nato pa smo se preselili v dnevno sobo.Tam smo čakali na dedka Mraza, pa na tombolo.Tako luštno, z zadetki, ki niso bili predragi. Nisem še pozabila tistih otroških oči, polnih pričakovanja. Pa ne le hčerinih, čeprav je bila najmlajša med vsemi. Kako je prišlo do tega, niti ne vem točno. Prijateljičinega tasta je takrat »posvojila«. Ni pa imela niti tri leta! Mojega očeta je imela rada. Njena prva beseda je bila ata, ne mama! Jo je pa imel tudi moj ata zelo rad! Ko ni zmogel skoraj ničesar več, ji je spuščal žogico. Morda tisto terapevtsko? Ona jo je pa pobirala, čvekala in ga klicala ata, ata. 5. decembra je umrl.Ta presneti rak, ki ti vzame ... Za novo leto pa ... Motala seje vsem pod nogami, najraje pa njemu - nežni duši z velikim srcem. Potem se mu je pa naslonila na kolena, ga gledala in vprašala: »A bi bil ti sedaj moj dedi (vnuki so ga tako klicali), ko je moj dedek umrl? Sedaj nimam nikogar.« Tako je postal njen dedi. Dedi, ne dedek. Ta ljubezen seje ohranila dolga leta. Mislim, daje bila obojestranska. Kadarkoli sva prispeli tja, je njena pot držala naravnost k njemu. Potem pa pride puberteta, pa ... Vse skupaj seje nekako izgubilo. Dedi pa je bil malce razočaran. »So čudna pota Gospodova,« so včasih rekli! Jaz pa pravim, da so tudi pota odraščanja lahko zelo naporna. Včasih se v trenutku lahko vse spremeni. Ja, kar nekaj let je minilo od tedaj. Izvedeli sva, da se po smrti žene nekako ni več opomogel. Zdravstvene težave so pri njem obstajale že prej. Torej v dom. Edina rešitev za vse. Moja hči je svoja najstniška leta »dala skozi«, sedaj ji pa tudi vrednote iz preteklosti pomenijo vedno več. Tako sva se spet odpravili v Cerknico. Dan je bil malo bolj zaspan, skoraj je deževalo. Mogoče pa je bila to edina priložnost, da sva se tja podali še pred snegom. Pozimi je po tej cesti potrebna zimska oprema - verige torej, kijih ni. Obstaja tudi avtocesta, za to pa vinjete ni. V glavnem je bilo kar v redu, »Nekaj bi ti rada povedala,« sem ji rekla. Hči pa v pričakovanju, le kaj to bo. »Zapelji s ceste, ko boš le lahko, pes se zadaj spet sprehaja.« Le kako, sem se spraševala? Če sta oba zaključka zadrg spodaj, ne more ven. Vratca zaprta, pes pa zunaj. Maja, jaz sem že pozabila, daje na drugem koncu še ena zadrga. Prav te seje lotil in se prerinil na svobodo. Ta pes nama je pa res popestril vožnjo. Bilo pa je še nekaj mnogo, mnogo lepšega! Hčerin »posvojeni« dedi ni vedel, da prihajava. Sicer sva pred nekaj dnevi govorila, a takrat nisem mogla reči, da prideva. Hči dela, ko dela, urnik je pa spremenljiv. Tisti polovični delovni čas, za kolikor je zaposlena, je lahko precej »elastičen«. Lahko je več dni skupaj, vsaj po osem ur na dan, včasih pa le dva ali tri dni v tednu. No, vsaj to ima, kar se službe tiče. Pa zadovoljna je tam, kar je tudi mnogo vredno. Zakaj meni misli tako uhajajo? Dedi torej. Povedal je, da ji je naredil sestavljanko, leva -njeno horoskopsko znamenje, veliko 80 x 60 cm. Kako bomo to spravili domov, ne da bi se njegovo delo uničilo? Mi je prišla na misel gospodinjska folija, tista prozorna. Torej za Evo ni bilo presenečenje, da greva. Zanj pa je njen prihod pomenil veliko. Med božičem in novim letom bo že 20 let, kar seje ta zgodba začela. Bil je res vesel. Smo klepetali, se nasmejali, a skrbelo ga je, kako bo njegovo delo, njegov več kot 3-tedenski trud, prispel v Železnike. Smo ga zavili v folijo, s podlago vred, in srečno je prispel v našo dolino. Ta čudovita levja glava, nekje v savani. Šla bo na steno, pa če snamem dol tudi kakšen moj gobelin. Lepo darilo je dobila za god (24.12.), za božič in za novo leto. Mislim pa, da mu je tudi ona dala darilo. Objem in poljub na lice, pa obljubo, da še pride, ko bo le mogoče. Jaz pa sem videla njegov obraz. Nekaj presenečenja, nato pa iskrice v očeh in nasmeh. Bil je videti srečen! Hči pa zadovoljna. Celo pela je po poti domov. Ja, je že tako! Če osrečiš druge, si srečen tudi sam! Vam vsem skupaj pa sreče, zdravja in notranjega zadovoljstva v celem letu 2017. AGILITV TEKMA 2016 Športno kinološko društvo Železniki je v 3.9.2016, organiziralo agility tekmo za državno prvenstvo. Na naše tekmovanje je bilo prijavljenih 8/l 'alnih parov. 3 tekmovalci so prišli iz Italije in 1 iz Hrvaške. Udeleženci so se pomerili v 3 težavnostnih stopnjah, ki so razdeljene v 3 kategorije glede na velikost psa. Na naši tekmi so lahko tekmovali tudi veterani - starejši kužki. Sodnica Manca Mikec je postavila proge za vse kategorije. Tekmovanja so se udeležile tudi članice našega društva: Neža Pohleven s Q-jem,Tina Demšar z Ero, Živa Bernik s Piko in Janja Mesec z Abby. Čestitke Neži in Tini, ki sta na domači tekmi tekmovali prvič. Kaj je agility? Agility je športna kinološka disciplina, ki temelji na zaupanju in navezanosti med vodnikom in psom. Cilj agilityja je, da psi premagujejo različne ovire (višinske, dolžinske preskoke, most, gugalnico, palisado, slalom, obroč, togi in ohlapni tunel) v čim krajšem času s čim manj napakami - kazenskimi točkami. Psi so v kategorije razdeljeni po višini, in sicer so psi s plečno višino manjšo od 35 cm v skupini, ki se imenuje S (small), psi s plečno višino 35 cm do 43 cm so v skupini, ki se imenuje M (medium), in psi s plečno višino nad 43 cm so v skupini, ki se imenuje L (large). Psi tekmujejo v dveh razredih (agility, jumping) ter v treh nivojih (Al, A2, A3 in V), v vsakem nivoju pa so razdeljeni po velikosti: S, M in L. Sodnik pred pričetkom tekmovanja postavi progo z ovirami. Športno kinološko društvo Železniki Kinološko društvo ima že dolgoletno tradicijo, saj je bilo med prvimi društvi v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo daljnega leta 1958 kot Klub za vzrejo športnih in službenih psov Gorenjske, ki je delovalo v Hrastnici. Kasneje seje društvo selilo v Selško dolino, kjer ima sedaj svoje vadišče poleg Športnega parka Rovn v Selcih. Primarni namen društva je širiti kinološko kulturo in s tem izobraževati in šolati vodnike psov. Vsako leto vpisujemo v spomladanske in jesenske tečaje male šole, šolanje po programu B-BH, IPO in aglity. Posebna zahvala gre našim sponzorjem, med katerimi je tudi Domel d. o. o, brez katerih nam organizacija prireditev ne bi uspela! NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA križanko sestavila J.Ž. mesno zelenjav. jed objekt v vinogradu prebiv. težke nogom. klub rimska boginja dramatik zvočje §§ postava, život okrajšava za mister pretepač, poslanka Irgl miza za učitelja najviš. hrana za 5 6 iglavca vesten uradnik 2 zeliščar evropska šesti židovski mesec pozitivna elektroda sanitetni material konec polotoka Italijan. kamion celnik st. mesto na Kreti 20 Erbij st. am. igr. (Natalie) očesno jabolko dalmaciji 21 am. pisat. (Mark) 25 japonski 7 knjiga zemljevidov francos. §§ mlada kravica velikan močvirnat 19 Zavadlav Beotijec odžagan kos debla Aktinij počelo taoizma ober avt. ozn. Kranja H gosp. zapora, osamitev kem. el. (znak Ar) močno razstrelivo zmotno mišljenje 1 madž. m. občinstvom konica Torino §§ M surovina za platno Rudi Tavčar japonsko vrhnje oblačilo 3 slovenski nogometaš iridij §§ (krajše) sl. pesnik Gruden češka pritrdilnica vrhunski športnik 8 župnik konjski tek nepravi oče am. sklad. (Charles) naš biatlonec (Jakov) norveško onanira morski razbojnik ovira na hipodromu letovišče pristanišče ob Črnem temen del dneva atletska disciplina žoga igrišča natrij južni ženski spolni organi 22 tesnilo za špranje naš telov. (Štukeli) 24 iglavca H nižji plem. 9 veselja 10 15 toplice v Belgiji grška bog. plodnosti najem členasti del telesa pijača Slovanov, medica občina na štajerskem 23 ptica z rum kljunom slovenski aforist (Petan) razčlen. stavka v slovnici §§ znamenje bolezni ozek kos nastava, 4 del stopala jahanje H gledališče element nordijski smuči himalaj. am. pred. Ronald 16 župana Jankoviča svetlo pivo Risto §§ Kovič suh veter v Provansi 11 temperatura Armeniji odpadno dolina na koroškem pod Peco reka na jugu Škots. rek, pregovor črka" jadran. instrument za od vaj. tekočin 12 avtomobil. oznaka Kranja ;> ki rim&Kct o 17 §§ e 18 latinski veznik energije v jedrski fiziki 13 Agrež H Miškova kemijski znak za radij 14 vodna žival H Nanut ~o 2 $ 'O ~a a 2 g' § - 9 o 2 | O g E "o o 8. o1 7^ “O a g I 9 1 sl s N 1 v gj S S Q_ ~ I C "S tu O. cu — ^ X ™ -S I! I “O I ^ I ^ a | % ^ i»p sj n c "S ^ § ^ O. Z ti ’2j ta -J ž g 5 O m ^ -Š C I o c -Si "o o c 0 N _QJ 1 Ol o s t t ta ta 6 O a O) >M >M >N Ei l_U LU LU ‘JS tč !< tč £ >u >u >u £ m m I— I— I— "O "O "O O) Ol CB < 2 2^ sl č 2 5-2 1-1 5? E iu 'n-c a oj d iu H ~o TD l O "S 1 2 a sl St a s .|.S 11 ra g #1 at ES gl il H tl Ul Q_ Iu ^5 »u ™ Osi m V -X 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Ime in Priimek Naslov Skupina Domel zaradi širitve proizvodnih programov in vzpostavitve novega proizvodnega obrata na Trati pri Škofji Loki, išče nove sodelavce. Vse zainteresirane, ki iščete zaposlitev ali si želite zgolj novih priložnosti, vabimo, da se nam pridružite. Iščemo sodelavce s fakultetno izobrazbo s področij strojništva, elektrotehnike, mehatronike in informatike, za delo na razvoju izdelkov, tehnologij, orodij, avtomatizaciji in digitalizaciji procesov, vodenju projektov, inženiringu kakovosti, nabavni podpori projektov in delo z dobavitelji. Dodatne informacije in aktualne razpise najdete na naši spletni strani: www.domel.com/sl/podjetje/zaposlitev/prosta-delovna-mesta Prijave zbiramo na elektronskem naslovu: prosnje@domel.com ali po pošti: Domel, d.o.o. Kadrovski oddelek Otoki 21 4228 Železniki