Stran 137.
Novice.
—   Osebne vesti. Zapovednik ljubljanske brigade, ge-neralmajor   go p.   Ferdinand  de  Sommain   je   šel v pokoj.
—   Okrajni glavar v Logatcu, g. Gustav Del Oott je šel v pokoj in dobil tem povodom Franc Jožefov red. — Občinski svet ljubljanski je imenoval konceptnega praktikanta gospoda Frana Švi gel j a mestnim koncipistom. — Stotnik pešpolka št. 77. gosp. Anton Škrbine je šel v pokoj. — Poštni kontrolor v Gorici gosp. Fran Leban je imenovan višjim poštnim oskrbnikom t Opatiji. — Za višja poštna kontrolorja v Trstu sta imenovana poštna kontrolorja H. pl. Carina in Fr. Milost. — Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani sta imenovana gg. Al. Hut in dr. Fr. Eller za finančna konci-pista. — Vladn kancelist g. M. Kren je imenovan oficialom, narednik pešpolka št. 97., gosp. Fran Jurca pa vladnim kancelistom. — Okrajni glavar v Gorici, dvorni svetnik vit, Bosizio je šel v pokoj. — Okrajni glavar v Sežani gosp. dr. Peter Laharnar   je imenovan   deželnovladnim svetnikom
—   v Črnovcih v Bukovini! — Okrajni glavar v Celju, Ed-mund grof Attems pride za okr. glavarja v Gorico.
—   Cesarjeve podpore. Iz cesarjeve zasebne blagajne so dobili podpore: po 80 kron veteranski društvi v Kranjski gori in v Eatečah za napravo zastav, po 120 kron pa gasilni društvi v Dragi in v Kotu.
—   Poročil se je profesor na ljubljanski realki, gosp. Karol Pire, z gospdč. Berto Hengthaierjevo.
—   Občinske volitve v Ljubljani se bodo vršile meseca aprila in sicer iz III. razreda dne 22., iz II. razreda dne 24. in iz I razreda dne 26. aprila. Napredna narodna stranka je odklonila vse predloge, mereče na to, da bi se sklenil kompromis s katoliško, z nemško in s socijalno demokratsko stranko. Shod naprednonarodnih zaupnikov je sklenil kandidirati poleg dosedanjih obč. svetnikov in na mesto gg. Klein, Komove, Pavlin in Dejak gg.: železniškega magacinerja Jos. Kendo za III. razred, odvetnika dr. Jos. Kušarja za II. razred in lekarnarja gosp. Ubalda pl. Trnkoczvja za L razred. Za drugi, še prosti mandat iz II. razreda se določi kandidatom kateri uradnik.
—    Surovinsko društvo črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani je otvorilo s 1. aprilom svojo prodajalno z usnjem in s Srevljarsko opravo. Prodajalna se nahaja v hiši lekarnarja Maverja.
—   Nova c. kr. poštna nabiralnica. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je z dnem 1. aprilom t. 1. odprlo novo c. kr. poštno nabiralnico v Velikem Gabru v političnem okraju litijskem.
Stran 138.
—   Iz ribiškega zavoda na Studencu pri Ljubljani se prične takoj oddajati mladice domačih postrvic. Deže-lani, opravičeni kot posestniki ali najemniki v vodah, katere so primerne za postrvi, dobivajo mladice brezplačno. Oglasiti se je pri okrajnem ribarskem odboru v Ljubljani.
—    Novomeški vodovod. Deželni odbor je dobil obvestilo, da je poljedelsko ministrstvo dovolilo, da se smejo dela pri Novomeškem vodovodu, dasi še ni dotični zakon odobren — takoj razpisati. Deželni odbor je sklenil, da je dela takoj razpisati.
—   Večerna gospodinjska šola. Pretečeni teden se mi je nudila prijetna prilika, ogledati si urejene prostore in pa nje koristno delovanje te šole. Tu se uče dekleta brezplačno vsega, kar potrebuje slovenska gospodinja, in sicer: kuhati, snažiti, prati, likati, šivati, krpati, kvačkati, vezati in dr. Ker je pouk v priznano spretnih rokah, so učni uspehi izborni. — Slovenskim materam se najnujneje priporoča, naj porabijo to ugodno priliko svojim hčeram v korist. Sedaj je prostora še za štiri gojenke. Kdor se želi okoristiti, naj se zglasi pri vodstvu „Večerne gospodinjske šole" na Eimski cesti št.  9, ob delavnikih od 6. do 8. ure zvečer.
—   Šolo nam zapirajo. Naučno ministrstvo je s posebno naredbo zaukazalo, da se mora pri sprejemnih izpitih v srednje šole na Kranjskem postopati z vso strogostjo. V tem, ko so lani nižje avstriiski srednješolski ravnatelji tirjali, naj se zahteve pri sprejemnih skušnjah znižajo, češ, da se veliko preveč zahteva, odreja vlada pri nas, a samo pri nas, da se mora še krožje postopati. Nadzornik Končnik je že dosti prej z vso sigurnostjo povedal, da prihodnje leto na TI. državni gimnaziji ne bo paralelk. Ali jih hoče preprečiti z zgoraj omenjeno ministrsko naredbo.
—   Izgred v Gočah. Nj. knezoškofja milost ljubljanski gosp. ~knezoškoi je vložil imedijatno vlogo na cesarja, s katero prosi, naj se ustanovi sodno postopanje pri kuratu v Gročah na Vipavskem gosp. Ferjančiču in 21 Gočanom, ki so bili toženi radi hudodelstva javnega nasilstva in goljufije.
—   Talijo za rešitev življenja je podelila deželna vlada posestnika sinu Ivanu Dolmaviču iz Broda v krškem okraju v znesku 52 kron 50 vin., ker je z nevarnostjo za lastno življenje rešil iz vode Antona Zaletala iz Grrčareve vasi.
—   Občinske volitve v Šoštajnu. Nemška stranka se občinskih volitev ni upala udeležiti, vsled česar so bili slovenski kandidatje v vseh   treh   razredih   soglasno  izvoljeni.
—   Suspendiran uradnik. Poštni asistent A. Bal-logh v Celji bil je od službe suspendiran, ker je s prodajo znamk tako spretno manipuliral, da ni bilo naposled ne znamk
in ne denarja.
—   Naša nervozna doba, ki jej tolikaj očitajo kot taki, venderle tudi sama po sebi proizvaja pomočke, da obla-žuje izmučno drevenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo, ki pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom je treba najprej prištevati Kathreinerjevo-Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi; obenem pa omogočuje ob istih troških uporabo boljevrstne pijače, s čimur se bistveno poplemenituje ukus vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo pijačo. Sama na sebi ima namreč ukus zrnate kave, ki jej ga po Kathreinerjevem izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvotvorna in redilna; v obče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne odlaša več, uporabljati to pristno rodbinsko kavo; samo pazi naj pri nakupovanju natančno na izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp" in imenom „Kathreiner."
—   V Ameriko je odpotovalo v meseca sušeu z ljubljanskega kolodvora 462 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih deset mladeničev.
—   Led v aprilu. Iz Celovca se poroča, da je ondotno vrbsko jezero v sredi še vedno zmrznjeno, in da je led kar črevelj debel.
—   V veliki nevarnosti. Pri izkopavanju neke jame za vodovod v Mariboru zasula je zemlja dva delavca Korela in Kenda do glave, in le z velikim trudom rešili so jih smrti. Velika množica ljudi, ki se je v hipu nabrala, bila je ogorčena radi malomarnega, in slabega nadzorstva pri vodovodnih delih, vsled katerega bi bila dva vrla delavca skoraj izgubila življenje.
—   Velika tatvina — izmišljena. Pred dnevi smo poročali, da sta bili Mariji Kernovi, prodajalki čredjev v Ljubljani, ukradeni dve hranilnični knjižici z vlogama po 2000 kron. Marija Kern je sama pri policiji naznanila tatvino. Tudi dve žepni uri in dve srečki sta jej bili ukradeni. Sedaj pa je policija dognala, da je ta tatvina izmišljena. Ukradeni hranilnični knjižici nista bili last Marije Kernove, marveč Marije Nosanove *posestnice in krčmarice iz Gotenice v kočevskem okraju, in je ta imela isti le spravljeni in shranjeni pri Kernovki. Marija Nosanova je hotela že večkrat imeti knjižici nazaj, a Marija Kernova se je izgovarjala, da ima deponirani v mestni hranilnici, in da jih ne more ven dobiti. Dne 16. sušca je Nosanova še jedenkrat odločno zahtevala knjižici nazaj, a tudi takrat zaman. Čez sedem dni potem sta bili knjižici ukradeni, med časom, ko je bila Kernovka pri misijonu. Sedaj se je izkazalo, da je Marija Kern knjižici realizirala in dvignila okoli 3700 kron, katere je zase porabila. Marija Nosanova je bila z Marijo Kernovo znana in jej je zaupala knjižici. To zaupljivost je drago plačala, kajti Marija Kernova je ves denar zapravila in nima sedaj ničesar. Policija je dala Marijo Kernovo pod ključ in jo poslala na Žabjek.
—   Zakonska drama. V Modlingu pri Dunaju je živela 30 let stara Marija Halada, ki je bila ločena od svojega 451etnega soproga, tvorniškega delavca. Bila je kuharica v hiši zdravnika Pollaka. Ko je te dni šla iz hiše, jo je čakal njen mož ter nanjo dvakrat z revolverjem ustrelil. Nato je ustrelil še sebe.  Marija Halada je težko ranjena.
—   Nesreča na Reki. Poleg Eeke, na obali mej Eeko in Volosko so napravili plavajoči „Dock", vrsta splavi, katera utone, kadar se napolni vode in potem, ko se izprazni voda, splava in dvigne parnik ali ladijo, koja potrebuje popravkov. Dva taka „docka" so te dni rabili za izdržanje parnika „Fiume", kateremu so morali popravljati dno. Naenkrat, ko so ljudje na parniku delali, se je isti začel majati, stolpi škripati in parnik se je zvrnil najprej na jeden bok, nato pa na drug. Delavci in moštvo so začeli skakati v morje in se tako rešili skoro vsi, razun pet oseb, katere so bile poškodovane. Nesreča se je zgodila radi tega, ker menda splavi niso bile dosti močne in niso mogle obdržati težo parnika in so pod njim utonile. Parnik je poškodovan, ker se je z bokom zaletel v železni „dock." Jeden „dock" so iz morja izvlekli, med tem ko je drugi nekoliko večji še na dnu in je najbrže do polovice razklan.
—   Ruski general zgorel. Načelnik asurijske železnice v Aziji, general Keller je pri nadzorovanju železnice na do sedaj nepojasnjeni način med postajama Barnovsk in Nikol-sfcoje zgorel.
—   Zemlja se udira v občini Domanin, ne daleč od Uhar. Središča. Tri hiše so se že podrle, sedem pa se jih menda še bo. Posestniki hiš so sami reveži.
Stran 139.
—   Nevedoma je ubila svojega moža. V Holiću, (njitranka županija) je prišel v neko hišo tujec, ki je prosil prenočišča Prej pa je prosil ženo, naj mu spravi zavoj, ki ga je imel sabo. Ko je spal, je pogledala žena zavoj ter videla, da je poln bankovcev. Iz lakomnosti ga je v spanju s sekiro ubila. Ko pa je hotela truplo skriti, je videla, da je ubila svojega moža, ki se je vrnil iz Amerike.
—   Strašna rodbinska drama. V Palermu se je pripetila grozna nesreča. V drugem nadstropju palače Rizzuti je živela rodbina vdove d' Alvia: mati, troje hčerk in dva sina. Eden njiju, Alfonz, 23 let star, ki je radi zavratnega umora prebil že petletno ječo, se je s sestrami spri ter ustrelil nato svojo sestro Marijo in njenega zaročnika. Nato je ustrelil še drugo sestro Gastanello. Tretjo sestro je hotel tudi umoriti, dvakrat je ustrelil nanjo, a je ni zadel. Tedaj je pritekla mati ter dejala sinu: „Ustreli še mene!" Sin pa je odgovoril: „Tebe ne, mati!" ter ustrelil sebe samega. Morilčev oče je umrl lani v blaznici, zato tudi morilec bržčas ni bil duševno popolnoma zdrav.
—   Pošto premagal. Na izreden način je nožar She-ffieldski, neki Graves, prisilil ondotno pošto, da mu je redno dostavljala došle pošiljatve. Ko vse pritožbe in reklamacije niso nič izdale, sklenil si je pomagati s silo. Dne 28. febr. je mobilizoval vso svoje armado, 200 svojih uslužbencev, vsakemu izročil večje število poštnih zavojev z nožmi in jedna-kimi izdelki na svoje naročnike, stopil na Čelo tej armadi ter jo vodil naravnost na poštni urad. Celi dan so imeli poštni uslužbenci opravka čez glavo in Še niso prišle na vrsto druge številne stranke, ki so že pretile s splošnim uporom. Se le pozno na večer so prišli na vrsto vsi Gravesovi uslužbenci, in poštni uradniki so bili rešeni neumornega dela Toda še huje pride naslednji dan. 1. marca so že na vse zgodaj vsi Grravesovi uslužbenci okupirali poštne prostore. Vsak uslužbenec je oborožen z veliko vrečo drobiža zahteval, ko je prišel na vrsto, znamko za dva beliča. Ko je dobil, kar je želel, vstopil se je za ostale svoje tovariše in tako čakal, da pride zopet na. vrsto. Vse to se je ponavljalo do opoludne Za krepila so skrbele naročene marketenderce, za red pa policija, ki je morala pred vsem zadržavati ostalo občinstvo, ki ni nikakor moglo na vrsto. Opoludne prosi poštar premirja in se v to svrho sam poda k Gravesu, a to ga ne mara poslušati, in ne dovoli počitka poštnim uslužbencem, kakor tudi ne, da bi druge stranke prišle na vrsto. Poštar je poskusil vsa mogoča sredstva, posvetoval se s svojimi predstojniki, a vse zaman: moral je kapitulirati. Sklenil se je mir in poštar je moral slovesno obljubiti, da se nadalje Graves ne bo več mogel pritoževati nad poštno upravo.
—   Kaj žele postati francoski otroci. Jako razširjeni francoski list stavil je učencem in učenkam nižjih šol vpiašanje, kaj žele postati. Od 442 deklic želelo jih je 250 postati samostojnim, 143 želelo je biti učiteljice, 17 doktorice zdravilstva, 15 hoče jih biti odvetnice, 28 jih veseli slikarstvo, 30 godbena umetnost, 7 jih želi biti pisateljice in samo tri hočejo biti igralke. Drugih 50 je zopet hotelo biti šivilje, perice itd. Ostale pa niso vedele želeti drugega, kakor da bi bile to, kar so njih mamice, in da bi znale to, kar znajo one. — Od 1560 dečkov izrazila je večina željo, da bi postali vojaki in utemeljevali so ti dečki svoje želje z raznimi motivi. Tako na primer jeden pravi, da kadar čuje vojaško godbo, je ves srečen. Drugi zopet hoče biti vojak, ker je močan in se nikogar ne boji, tretji je dejal, da zato, ker je vojaška uniforma jako lepa, in prijateljice njegove sestre ga ne bodo gledale po strani kakor sedaj ! 232 dečkov želelo je biti zem-ljemerci, da bi zidali železnice, 105 žele biti poljedelci, med kateremi jeden pravi: Ako bi živel še Bonaparte, hotel bi biti vojak, tako pa hočem biti tako dober vinogradnik, kakor je moj oče. Dalje jih hoče biti 68 slikarjev-, 98 trgovcev in 93 zdravnikov itd.   Jeden bodočih   zdravnikov pravi:  „Dober
zdravnik hočem biti, a nikomur ne bodem nič računal." Samo 20 dečkov hoče biti časnikarjev. Znamenito je, da ne jeden dečkov ni želel biti kralj Da pa ljubijo ta mlada srca svojo francosko domovino dokazuje dejstvo, da izmed 1650 odgovorov je bilo samo 28 tacih, ki bi hoteli zapustiti svojo domovino.
—    Česa francoska mladina ne sme zvedeti. Francoski učni minister je ukazal, da noben francoski profesor ne sme predavati razvoja zgodovine dalje, nego do 1. 1875. Z Mac Mahonom in z uvedenjem konstitucije se neha za mladino zgodovina. Kar se je pozneje zgodilo — same intrige, politični škandali, vedne izpremembe ministrstev, razne afere — vse to naj bo mladini prikrito, ker iz tega se baš ne more navzeti patrijotizma. Ker Francozi tudi zgodovino bur-bonskih kraljev jako površno in tendencijozno poučujejo, je pač umljivo, da je pouk v zgodovini na Francoskem jako slab in enostranski.
—   Dobro srce kraljice Henrijete. Nedavno je povozil dvorni voz belgijske kraljice Henrijete nekega delavca. Kraljica je takoj stopila z voza ter ukazala prepeljati reveža v bolnišnico, kamor je kraljica sama opetovano poslala vprašat, kako mu je. Nesrečnež pa je venderle umrl, vsled česar je kraljica silno razburjena in žalostna. Družini tega nesrečnega delavca pa je kraljica darovala sedaj  40.000 frankov.
—   Skrivnosti harema. Sedanji turški sultan Abdul Hamid ima približno 300 žen. Otrok pa ima samo trinajst. Kadar se ene ali druge naveliča, daruje jo kakemu svojih spremljevalcev in ministrov. Vender pa morajo te darovane žene semtertje kedaj obiskati Sultana, da mu povedo razne politične skrivnosti ali spletke, ki so jih izvedele od svojih novih mož. S tem misli priti Sultan na sled veakteri zaroti, ki bi se pričela proti njemu, ker je zelo nezaupljiv, poveodi vidi samo tajne sovražnike. Zatorej je tudi prepovedano vsem ženam Sultanovim, rabiti kaka sredstva za večanje lepote ali ohranjenje mladosti, ker se Sultan boji, da bi ga ena ali druga s kakim takim sredstvom morda zastrupila. Sultan ima jako težko in neprijetno življenje, ker noč in dan trepeta zanj, in ne zaupa niti najbližjemu prijatelju.
—   Pasja taksa. Na Grškem so vpeljali pred kratkim davek za pse. Ljudstvo je bilo zaradi tega zelo hudo in ni naznanjalo slojih psov. Zato je vlada zaukazala, naj se najstrožje postopa proti vsakemu, ki utaji psa. Vohali so povsod za psi in izvohali, da med onimi, ki niso plačali pasje takse, je tudi kralj. Njegovi služabniki niso naznanili kraljevih štirih psičkov. Tako je tudi kralj plačal kazen.
—   Pametna sodba predsednika Kriigerja. Dva farmovca se prepirata radi delitve nekega zemljišča. Svojim razsodnikom izvolita v tem prepiru predsednika Kriigerja, ki pušeč iz svoje pipe, mirno posluša oba prepirljivca. Nakrat ju Kriiger prekine in pravi tožitelju: „Kazdeli zemljišče v dva dela, kakor se tebi zdi najbolj pravično. Ti pa, pravi Kriiger drugemu, „vzemi od obeh delov onega, ki se ti zdi najbolj primeren." Bolje bi Kriiger ne bil mogel razsoditi. Prvi je razdelil zemljišče kar možno natančno, ker se je bal, da bi mu nasprotnik ne vzel večjega dela.
—   Orjaški par. V San Franciscu v Ameriki je nameščen kot mestni stražar orjaški Hrvat V. Bakulić, rojen v Dalmaciji. Velik in močan je tako, da vzbuja povsodi pozornost, ker meri skoraj sedem čevljev v visočino in tehta okoli 300 funtov. Pred nekaj tedni podal se je domov v Spljet v Dalmacijo, da obišče svoje stariše in sprehajajoč se po mestu naletel na devojko, ki mu je bila po telesni jakosti in izredni lepoti jako všeč. Premišljeval ni vprašati jo, bi li hotela kot njegova žena iti ž njim nazaj v Ameriko. Devojki je ugajal orjaški mladenič, kateri je njo v velikosti še malo nadkriljeval in kmalu sta se srečna zaročenca vračala v svoj novi dom, v San FraQcisco. Ko sta v San Francisco izstopila iz parnika, obrnila sta takoj   pozornost   vseh   na se, posebno   časnikarski
Stran 140,
poročevalci so ju obkolili, da zvedo, kedo sta in odkod. Seveda je umevno, da so snov porabili na vse načine in pretiravali o orjaškem paru, kakor tudi, da je Spljet italijansko mesto, da je ona Italijanka in se mož ž njo more samo po tolmaču razgovarjati itd.
—   Vožnja upravnega sodnika. V Ameriki je okoliš upravnega sodnika vsake države razdeljen na sodne okraje, kojim načeljuje maršal. Kadar potuje upravni sodnik po svojih krajih, je navada, da skrbi maršal za njegovo ugodnost. V hotelih plača račune, preskrbuje vozove itd. Tudi upravni sodnik Brewer je bil vajen podobnih ugodnosti. Zadnjič je potoval po okraju, ki je dobil novega maršala. Temu brzojavi, naj ga pričakuje z vozom. To se je zgodilo, in upravni sodnik je zadovoljno zopet odpotoval. Nekoliko manj je bil zadovoljen, ko je prejel račun za voz. Ogorčen vrne račun z opombo, da naj se zaračuni med državne stroške. A maršal mu odgovori, da justično ministrstvo računa ni sprejelo, ker o vozovih upravnega sodnika ni nobenega predpisa. Hočeš, nočeš, je moral sodnik račun poravnati, toda maršala je obvestil, naj vpraša svoje tovariše, kako narede, da mu voz preskrbe, ne da bi ga plačal. Ko se je po opravkih zopet pripeljal v oni kraj, ga je ljubko iznenadilo, ko ga je pred kolodvorom čakal maršal z vozom. „No", vpraša, „ali ste zvedeli, kako vaši tovariši voz zaračunajo?" Na pritrjevalni odgovor vpraša: „No, kako pa narede?" „Na prav lahek način: voz se zaračuni v razpredelku  „vožnja zločincev", tako ga morajo   plačati".
—   Iz česa je človeško telo? Učenjaki so izračunali, da sestoji telo blizu 70% težkega človeka iz 44% kisika, 7 kg vodika, 1 72 kg dušika, 0 8 kg klora, 01 kg fluora, 12 kg ogljika, 0 785 kg fosforja, 0 1 kg žvepla, 1 75 kg apna, 175 kg kalija, 0g08 kg natrija, 5*05 kg magnezija in 0 045 kg železa. Vsa navedena množina naštetih snovij pa reprezentuje vrednost 78.000 K. Tako računajo matematiki.