Dopisi. Iz ptnjske okolice. (V o d i t e 1 j v e n i m a m o.) Mi v ptujski okolici radi prebiramo vaš list. Saj vemo, da je pisan iz ljubezni do kmetov. To nam je zopet pokazal prvi članek v zadnji številki vaSega lista z napisom «Kmet in meščan*. Sveta resnica je, če piSete, da gospodarske težnje kmeta in občana niso enake, ampak si nasprotne; in ravnotako je resnica, če pišete, da ako pogledarao v življenje, vidimo, da iz gospo- darskega občevanja med kmetom in meščanom vleče glavno korist meščan. Meščani si nabirajo bogastvo, zidajo si lepe hiše in lepe vile, si krasno uredijo vinograde ter sezidajo v njih lepe hisice, mi kmeti pa propadamo, naše kmetije pridejo zaporedoma na boben, in kupijo jih zopet večinoma le bogatci iz mesta. Kdor ni slep, mora to uvideti. Tudi mi kmetje nimamo nobenega sovraštva proti meščanora, niti jih krivimo v trgovanju z nami kake nepoštenosti. Da je tako slabo z nami, smo si največ krivi mi kmetje sami, ker ne držimo skupaj. Če imamo mnogo sadja, tedaj čakamo, da pridejo trgovci iz mesta ter nam povejo, za kako ceno nam hočejo kupiti sadje. Pravzaprav pa bi mi kmetje morali stopiti skupaj ter si reči, letos bomo prodajaii po tej ali oni ceni. Trgovci se med seboj pogovorijo, kako drago bodo kupovali, mi kmetje pa se nič ne pogovorimo in zmenimo za ceno. In to je krivo, da smo mi v gospodarsko-trgovskem občevanju z meščani zmeraj na slabšera. Kakor se nam godi pri sadju, tako se nam godi pri vseh drugih pridelkih. Kmetje, mi moramo bolj skupaj držati, drugači ne bomo nikdar zagledali boljših časov. Ti ljubi «Slov. Gospodar> pa nam odpiraj oči. Kar nas je razumnib kmetov, vemo, da nas ne hujskaš, ampak da nam kažeš samo golo resnico. Golo resnico pa moramo vedeti, sicer se ne bomo nikdar vzdramili iz spanja. Le budi torej slovenske kmete in popelji jih s svojimi nauki do njihovih svetih kmetskih koristi in pravic. Iz Dnnaja. Zadnjič sem vam, cenjeni čitatelji «Slov. Gospodarja>, poročal, da veje na Dunaju že zelo mrzel veter, a danes mi je naloga dana, vam javiti, da je dne 6. vinotoka vladala tukaj taka vročina kakor ob Janževem. V naši dvorani, akoravno je velikanska, bilo je neznosno vroče, kako bi tudi ne, bila je namreč prenapolnjena. Pesmi krasne, govori istotako, zlasti nas je cenj. g. Podlesnik izborno razveseljeval se svojimi Salospevi. Zahvalo smo dolžni tudi guspicama KruSičevi in Farčnikovi, katere ste tako umetno igrali na glasovir, spremljaje gosp. Podlesnika. Govorniki niso bili samo iz društva «Zvezde», tetnveč nastopali so tudi razni govorniki iz že znanih nam društev «KreSimir* in «Prosvieta». Naš velec. g. predsednik je sprožil misel, da bi se nabiralo zopet za družbo sv. Giriia in Metoda v Ljubljani, koje ud je tudi naše društvo «Zvezda». Nabralo se je nekaj čez sto kron. — Ob tej priliki mi je bila dana priložnost opazovati naša najimenitnejša člana gosp. predsednika Puklna in g. Krušiča, kako so njima oči od veselja blestele, ko sta videla, da ne samo z navzočnostjo, marveč tudi v djanju vsak po svojem rad pokaže, kohko da mu je mar za blagor mile materinščine. Da bo naše drustvo rastlo, proevitalo na tuji zemlji v blagor in prid naše drage domovine, kličem vsem, kateri imate morebiti slovenske znance na Dunaju, blagovolite njim dati naslov našega društva «Zvezde». Dunaj I., v Sonenfelski ulici št. 5. Od Kapele pri Radgoni. (Narodna pravljica.) Kaj neki je že zopet pri Kapeli? Tako morebiti vprašate gospod urednik. Le počasi, gospod urednik, in lepo po vrsti kakor so hiše v Trsti in vse vam povem. Pa ne samo to, da se je neki dopisnik od Kapele v zadnji št. «Slov. Gospodarja> zmotil ter namesto roženvensko nedeljo pisal angeljsko nedeljo. No, kaj se hoče? Gotovo ni dobro pogledal v pratiko. Pa kaj je to? To ni tako mikavno, kakor neka čudna zgodba, ki se je zgodila pri nas in katero vam hočem tukaj površno opisati. Bilo je v času, ko je začel izhajati «Štajerc». «Štajerc» pošije tndi v naSo faro moža, da bi razširjal «Štajerčev» evangelij. Pride v našo faro, hodi od hiše do hiše, toda nič in zopet nič. Že je silno žalosten, ne ve si pomagati, gleda bukve, katere je sprejel od «Štajerca>, v katere bi imel vpisovati naročnike «Štajerčeve». Obra*6a jih na vse viže, pa ji j, joj, nikjer nič. Slednjič odide nazaj v Ptuj. S kislim obrazoin hodi krog tiskarne, ne upa naprej. Ali glej! K sreči pride ravno «Štajerčev» boter in ta ga spravi v tiskarno. «Štajerc» ga pokliče pred se in zahteva bukve od njega, da vidi, kaj je opravii. Pa glej: «Štajerc» zaškriplje z zobmi, plane ves divji raz sedež, vrže ubogemu možu bukve v obraz terneznansko zakriči nad njim rekoč: Poberi se mi izpred oči in pojdi zopet v kapelsko faro, in ako za pol leta ne prideš s polnimi bukvami nazaj, spravim te v tiskarno sv. Cirila v Maribor, kjer boš vedno poslušal, kako razkrinkavajo ta»*i u*&8e laži, t> katerirui slepimo in lovimo slovenskega kmeta ter obrekujemo katoliško duhovščino in vsakega poštenega Slovenca. To bode tvoje plačilo! Mož naredi grozno kisel obraz, obljubi poboljšanje ter se splazi iz tiskarne in hajd zopet h Kapeli. Tu naleti na nekega že precej od «Štajerčevega» duha napolnjenega gospodarja in halo k njemu v službo. Takoj razodene gospodarju svoj posel in hajdiva skupaj na delo. V začetku šlo je sicer počasi, ker imajo Kapelčani precej trde buče za «ŠtajerCev* nauk. Zato se pa lotita najprej takih. ki niso nikdar nobenega časnika brali, ter takih, ki malokdaj ali pa nikdar cerkve od znotraj ne vidijo, in evo jih, že jih imata. Tako delujeta nekaj časa skupno in mož ima že skoraj polne bukve. Toraj se odpravi nekega dne zopet pred «Štajerca» in pusti svoj obrt dozdajnemu svojemu gospodarju, kateri dela še zdaj sam na svojo roko. — Tako tedaj; zdaj veste gospod urednik, kako je prišel «Štajerc> v kapelsko faro in kako se razširja. Ce Se pride mož, kakor je obljubil, gledat kaj k onemu, kateremu je izročil svoje rokodelstvo, kako mu kaj nese, in ako ga jaz slučajno kje srečam, prav gotovo mu izmaknem za en hip one bukve, v katere je načečkal one nevedneže, kateri so si naročili ptujskega smrdljivca, prepišera si iraena ter jih pošljem vam, gospod urednik, da nam bodete vedli drugikrat poročati njih imena. Iz celjske okolice. (Mi spimo.) Tukaj v Savinjski dolini radi prebiramo vaš list, ker nara prinese mnogo lepih novic iz našega obližja. A še tudi drugi vzrok je, zakaj nam vaš list vedno bolj k srcu prirašča. Iz predalov vašega lista vidimo, kako se spodnještajerski Slovenci gibajo. Tukaj zboruje politično društvo, tam se vrši občni zbor kmetijske zadruge, kje drugod zopet ima izobraževalno ali bralno društvo veselico z zanimivim poučnim govorom in gledališko predstavo. V naši celjski okolici pa je tako mrtvo. Poliiičnega zborovpnja za okolico že ni bilo, da bi pomnili. Posledica tega pa je, da se v naši okolici vse bolj, kakor bi si kdo mislil, širi narodna mlačnost in nemškutarija. Ne zakrivajmo si oči, to je neovrgIjiva istina. Gospod urednik, mi vemo, da sle vi navdušeni za narodno probujo., Povejte nam torej, kako si naj pomagamo.' Morda bi bili tako prijazni ter nam povedali, kdo so nali deželni poslanci, kajti mi smo od časa volitev že popolnoma pozabili na njih imena. Gotovo tudi ne bo škodovalo, ako nam poveste imena državnih poslancev, vsaj iz previdnosti, da jih tudi ne pozabimo, kakor na deželne poslance. Ali bi ne bilo dobro, da pišemo našim Ijubim poslancem prijazna pisma z ljubeznjivim vabilom, naj pridejo kaj med nas. Ako boste vi, gospod urednik, sprejeli ta dopis, potem se bomo tudi mi vam hvaležne izkazali. Kadar bodo prišli poslanci med nas, bomo vam vse lepo sporočili, kako in kaj se je godilo. To bo pa vaš list imel lepa in zanimiva poročila, a vi boste lahko zopet vskliknili: Mi gremo naprej, mi Slovenci. Vitanje. Dne 29. septembra t. 1. je imel nekak shod v Vitanju g. di\. Pommer ? To je oni vsenemški somišljenik,~'ki se je izrazil na Dunaju nekoč nekemu svojetnu g. soposlancu, da hoče ponemčiti Celje in njega okolico. Kaj je ta nemški poslanec na shodu govoril, ni znano. Je tajnost. Pač so pa po shodu razupili nemški listi, da je bila pri njem neka deputacija slovenskih kmetov, ki bi se mu bila neki zahvalila za delovanje ob povodnji. To novico srao čitali tudi v «Slovencu» precej prisiljeno. Jeli smo stvar poizvedavati, a našli, da ni istina. Tajnik vseh občin vitanjske okolice o tej deputaciji ničesar ne ve; Se manje pa župani. Naj bi nemški listi povedali imena onih slovenskih kmetov, ki so se Sli zahvalit g. dr. Pommerju. Morda je kakšen pijanček zastopal celo deputacijo? To je labko mogoče. Prosimo torej vas, čemu bi se naši kmetje hodili zahvaljevat g. dr. Pommeriu in zakaj? Mi kmetje že dobro vemo, kako smo dobivali po plečih, ko smo prosiačili za odškodnine po povodnji. Sploh pa g. dr. Pommer ni poslanec naših občin, — je nekdo drugi. Koncemkonca obvelja tole: deputacija slovenskih kmetov vitanjskih občin ni bila pri g. dr. Pommerju.