LETNO POROČILO
DRŽ. TRGOVSKE AKADEMIJE
V	MARIBORU
ZA
ŠOLSKO LETO 1930/31
19 3 1
OBJAVILO RAVNATELJSTVO
LETNO POROČILO
DRŽ. TRGOVSKE AKADEMIJE
V	MARIBORU
ZA
ŠOLSKO LETO 1930/31
19 3 1
OBJAVILO RAVNATELJSTVO
V;-
$rB
®^^^SS0HHwiw §3i
j;1T l 'Ji m<0-\#,> ^U;v
Diuga četica abiturijentov ostavlja te dni naš zavod in stopa iz šole naravnost v življenje; naj jili na njihovi poti verno spremljajo nauki, ki so jih bili deležni za svojega študija, pa sem prepričan, da se bodo s svojo mladostno podjetnostjo v življenju krepko uveljavili v življenju in ustvarjali v našem gospodarstvu nove dobrine, seb' v korist in svojemu narodu v čast.
Šola je priprava za življenje, življenje pa je borba za kruli. In tu mi prihaja na misel trda in neutemeljena beseda, ki jo dandanašnji kaj pogosto beremo in čujemo v naši javnosti, beseda o našem inteligenčnem proletarijatu. Trda, ker nam je hudo krivična in bije v lice najboljšemu, kar ima kak narod, njegovi mladini, in dvakrat neutemeljena, ker nam je, stisnjenim na krpici zemlje, dana sarno ta pot, da spravimo svoje ljudi do boljšega kruha. In če že velja ta beseda v neki meri za sredješolstvo sploh, ne velja in ne more veljati za strokovno, ki je pri nas komaj v razvoju in je strokovno naobraženega naraščaja še prav malo, da hodimo ponj že leta in leta k tujcu na posodo.
Sicer pa izobrazba sama na sebi še nikomur ni škodila in vsak domoljub bi moral želeti, da bi bilo tudi pri nas tako, kot je pri Čeliih in Nemcih, kjer ni nič redek kmet in obrtnik, ki se ponaša s srednješolsko maturo. Izobrazba kvari le tedaj, če človeka razvaja in izprija za kakoršnokoli človeško delo; v takih primerih pa ne iščimo krivde v šolstvu, ampak v značaju posameznika, ki ga po-kvarjata navadno dom in svet.
Tu na severnem delu naše domovine, kjer se je izza ujedinjenja naše gospodarstvo tako lepo razvilo in se skorajda iz nič zgradila industrija in razmahnila trgovina, bi prav za prav našo mladino ne smela skrbeti misel na službo. Toda ne prikrivajmo si dejstva, da se nameščajo v naši industriji in celo ponekod v trgovini še dan-
danes tujci, odjedajo našim ljudem zaslužek, dasi nimajo na to pravice ne po zdravi pameti ne po zakonu.
Res je zgrajen velik del naših mladih podjetij s tujim kapitalom, toda tuji kapital ima pri nas le tedaj pravico obstanka, ako stop-njema prehaja v domače roke, in ako namešča našega delavca in našega uradnika. Jaloiv je izgovor, da takega naraščaja še nimamo: naš strokovno izobraženi naraščaj, ki po znanju in spretnosti nikakor ne zaostaja za importiranim tujim, iz leta v leto narašča in čaka... V naših podjetjih pa sc še uraduje in dopisuje v nemščini, kar je več kot protinaravno.
Dolžnost naših merodajnih korporacij je, da napravijo tukaj red, da dajo našim ljudem prosto pot razvoja, do katerega imajo pravico.
Niti malo ne dvomim, da se bodo naši mladi ljudje, in pri tem mislim tudi na svoje gojence, v zgradnji našega domačega gospodarstva krepko uveljavili in da bodo s svojim delom in narodno zavestjo dopolnili dobo, ko bomo na svoji zemlji tudi gospodarsko prosti in sami svoji - in šele tedaj bomo resnično svobodni.
Matej Dofenec,
ravnatefj.
Letopis.
Šolsko leto 1930/31. se je pričelo 1. septembra 1930. Po vpisovanju, ki je trajalo 1., 2. in 3. septembra in po opravljenih sprejemnih izpitih dne 4. in 5. septembra, se je vršila dne 6. septembra otvoritvena konferenca, na kateri je gospod ravnatelj Dolenec z zadovoljstvom povdaril zadovoljivi uspeli lanske prve mature, kakor tudi dejstvo, da sc tukajšnja podjetja za naše abiturijente živo zanimajo. Po opravljenem dnevnem redu je gospod ravnatelj izrazil željo, da bi učiteljski zbor tudi v tern letu tako požrtvovalno iu zanosno kakor doslej vršil svojo nalogo in s tem pripomogel mlademu zavodu do onega ugleda, ki mu po vsej pravici gre.
Po otvoritveni konferenci so se vršile 5. vsakega meseca konference o mesečnem uspehu dijaštva, ki se je po dijaških knjižicah tudi vsakokrat sporočil staršem oziroma varuhom.
Proslave državnih praznikov, domoljubnih svečanosti in važnejših obletnic za naš narod zaslužnih mož so se vršile to leto v najprostornejši učilnici, v II. letniku. Tudi je ravnateljstvo poskrbelo', da se je udeleževala šolska mladina tudi onih domoljubnih svečanosti, ki so se vršile izven zavoda, da se s tem okrepi njena narodna zavest. Tako se je dijaštvo 25. oktobra 1930. udeležilo proslave češkoslovaškega narodnega praznika, ki ga je priredila Ju-goslovansko-češkoslovaška liga v dvorani »Uniona«. Dne 11. novembra 1930. pa se je udeležilo dijaštvo skupno s profesorskim zborom svečanega sprejema kraljevskih odposlancev, gg. ministrov Serneca, Srskiča, Švegla in Šverljuge. Istega dne se je vršila na zavodu proslava Francoskega dne in dneva miru.
Na izredno slavnosten način pa se je proslavil 1. december —• praznik narodnega ujedinjenja. Uvodnim besedam g. ravnatelja so sledile deklamacije in predavanje učenca IV. letnika Branka Lenarta, ki je povdaril velike zasluge narodne dinastije Karadjordjev za združitev jugoslovanskega naroda.
Enako svečano se je praznoval 17. december, rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. V vznesenih besedah je predoči! učenec IV. letnika Jazbec Emil pomen in zasluge naše narodne dinastije, ki je izšla iz naroda in deluje za narod.
Od 23. decembra 1930. do 15. januarja 1931. so trajale božične počitnice.
Dne 27. januarja se je proslavil spomin velikega narodnega prosvetitelja in buditelja drž. misli sv. Save. Na šolski proslavi je govorila učenka IV. letnika Mira Šinigoje va, ki ga je v svojem govoru orisala kot dobrotnika in zaščitnika mladine.
31. januarja 1931. se je po odredbi ministrstva trgovine in industrije 1. br. 292/11. z dne 3. januarja zaključil prvi semester.
Prva šolska proslava v drugem semestru se je vršila 4. februarja, ko se je proslavil spomin velikega jugoslovenskega mecena in neustrašenega borca za svobodo in narodnost Josipa Juraja Stroßmayerja. O slavljencu je spregovoril profesor dr. Vladimir Kralj, ki je poivdaril njegove zasluge za južnoslovansko kulturo po vzoru zapada in njegovo gigantsko borbo za notranjo in politično svobodo našega človeka.
6.	februarja so se po nalogu ministrstva vršila po vseli letnikih prvo uro predavanja o pomenu Rdečega križa in njegovih plemenitih ciljih za širjenje ideje občega zbližanja in človekoljubja.
Od 2. do 15. aprila so trajale velikonočne počitnice.
30. aprila se je vršilo zadnjo uro pouka predavanje o1 Zrinjskem in Frankopanu.
Zavod je v tem šolskem letu dvakrat nadziral g. inšpektor za strokovno šolstvo Mihajlo Presl. Prisostvoval je pouku v vseh razredih dne 26. marca in 11. ter 12. maja.
29. maja se je vršilo zadnjo uro za vse dijake predavanje dr. Varla, zdravnika Zdravstvenega doma, o »Zdravju in higijeni«. S tem predavanjem se je za to šolsko leto zaključilo zdravstveno-skrbstveno delovanje, ki ga vrši za tukajšnje zavode z izredno požrtvovalnostjo Drž. zdravstveni dom pod vodstvom gospoda dr. Vrtovca.
V preteklem šolskem letu je bil z odlokom ministrstva trgovine in industrije, I. Br. 27.414/0. od 16. IX. 1930 premeščen s tukajšnjega zavoda na Drž. dvorazredno trgovsko šolo v Požarevcu predmetni učitelj Jurdana Srečko.
Pouk v IV. letniku sc je zaključil 23 maja, v ostalih razredih pa 13. junija. Tega dne se je vršila tudi zaključna konferenca. Letna izpričevala so se razdelila, oziroma razposlala na Vidov dan dne 28. junija 1931.
*
V preteklem šolskem letu so se uspešno razvijale dijaške organizacije »Sidro«, »Podmladek rdečega križa«, »Ferijalni savez« in dijaška zadruga »Interes« d. d , katerega poročilo sledi na drugem mestu.
Učiteljski zbor v šolskem letu 1930/31
> 0) Ü M H	Ime, priimek in značaj	Skupina in stopnja	Kaj je predaval	Štev.ted ur |	Razrecinik |	Pri- pomba
]	Dolenec Matej, direktor	1V/1	—	—	—	
2	Čopič Jožko, profesor	v	francoščino v 1 (4), 11 (4), III (3), IV (3) zgodovino v I (2)	16	1	
3	Kovač Maks, predm. učitelj	VI/2	nemščino v I (4), II (4), Ul (4) in IV (4)	16		
4	Dr. Kralj Vladimir suplent	—	slovenščino v I, 11, lil in IV d 3 ure srbohrvaščino v I, II A 2 uri	16	II	
5	Mirk Vasilij, kontraktualni ndstavnik	—	zemljepis v 1(2). II (2), 111(2), IV(2) zgodovino v 11 (2), III (2), IV (2) srbohrvaščino v III (2) in IV (2)	18	IV	Varuli zemljepisne in zgodovinske zbirke
6	Rakuša Rudolf, predin. učitelj	VII/2	matematiko v I (3) lepopisje v I (2), II (lt stenografijo v I (2), 11(1), III (I) in IV (1) strojepisje v III (<*) in IV (6)	19		Varuh knjižnice
7	Dr. Rutar Rudolf, stalni honorar, nastavnik	—	narodno ekonomijo v 111(2), IV(3) pravo v III (3), IV (2) knjigovodstvo v 11 |4l trgovsko r čunstvo v II (3	17	m	
8	Struna Alojz, profesor	VIII	trgovinstvo v I (2), II (2) trgovsko računstvo I (3), III (3) knjigovodstvo v IV (4) korespondenco v II (2) in IV (2)	18		Vodja dijaške zadruge
9	Sile Jožko, izpr. profesor	—	matematiko v 11 (2) politično aritmetiko v 111(2), IV(2) trgovsko računstvo v IV (3) knjigovodstvo v III (3) korespondenco v III (2)	14		Poslovodju -tajnik
10	Škof Fran, predm. učitelj	VII/2	liziko v I (3) kemijo v U (2), III (2) blagoznanstvo v III (2), IV (3) analitične vaje v IV (4)	18		Varuh fizikulne, kemijske in hlugoziiunst-vene zbirke
Šolski sluga: Zorč Franc, služitelj v 1. skupini, 2. stopnji.
Statistika učencev za šolsko leto 1930/31
CN
CO
tO
00
CO
CN
nfuB|OH nSauf[R|» op ooiArad ofi«|iiil7i
MZBJ <>fof[ACUO(l
CO
00
CO
co
CN
CO
00
co
05
co
CN
CN
00
oo
CN
CN
CN
CN
CN
oo
oo
co
CN
co
co
co
co
CN
CO
co
00
co
CN
CO
CO
05
CN
CN
CN
CO
CN
CO
oo
CN
Imenik učencev.
Debelo tiskano ime zaiači, da je učenec dovršil letnik z odličnim, razprto tiskano pa s prav dobrim uspehom; v oklepaju navedeni so med šolskim letom izstopili.
I.
1. Auš Lici, Boštanj
2. Belle Marija, Begunje pri Cerknici
3v (Čuček Srečko, Maribor)
4. Dragar Frida, Maribor
5. Fajt Nevenka, Trst
6. Fermišek Rudolf, Ranca pri Sp. Kungoti.
7. Frangež Justina, Tezno
8. Gorjup Dušan, Avče pri Kanalu
9. Grundner Frida, Zreče
10. Herič Franc, Maribor
11. Herzele Edita, Beljak
12. 11 g o Alojz, Janževa gora
13. Jančič Karla, Karneid, Italija
14. Jaš Herman, Ljubljana
15. Karničnik Anica, Nova Cerkev pri Celju
16. Kenda Erna, St. Rupert pri Celovcu
17. (Kikl Franc, Maribor)
IS.	Kirchhof Herta, Maribor
19. Kosec Milena, Trst, Italija
20. Kovačič Jožica, Sv. Primož, Nemška Avstrija
21. Krajnc Emil, Fram
22. Lorber Anton, Partinje
23. Lorger Mirko, Maribor
24. Lupinšek Jožica, Košaki
II.
li.	Bukovec Anica, Trst
2. Čelofiga Josip, Gorica pri Pragerskem
3. Čerpes Josipina, Maribor
4. Delakorda Anica, Arclin pri Celju
5. Donko Valpurga, Maribor
6. Dreu Elizabeta, Cmurek
7. Golob Stanko, Stari trg pri Slo-venjgradcu
8. Globočnik Boris, Železniki nad Škofjo Loko
letnik.
25. Markežič Nada, Trst
26. Masten Leopoldina, Ptuj
27. Mešiček Štefka, Sevnica ob Savi
28. Meznarič Edmund, Ormož
29. Mlekuž Ana, Trst
30. Perhavec Bojko, Trst
31. Pfeifer Danica, Pulj
32. Preatoni Angelo, Celje
33. (Ričl Justina, Pobrežje pri Mariboru)
34. (Starčič Maks, Sv. Barbara v Halozah)
35. Stepančič Fanči, Postojna
36. Šajna Ivan, Divača
37. Šauperl Adolf, Maribor
38. Šoštarič Darinka, Dubrova
39. Štubljar Angela, Maribor
40. Šverko Marica, Trst
41. Tavčar Anton, Sarajevo
42. Tkavc Milan, Cigonca
43. Tušnik Alojzij, Trst
44. Urbanič Franc, Sp. Zerjavci
45. Vešligaj Katarina, Maribor
46. Vivod Mica, Sevnica ob Savi
47. Zavodnik Albertina, Celje
48. Zrimšek Stanka, Reka
letnik.
9. Gulda Liselotte, Maribor
10. Jutraš Marija, Metlika
11. Klemenčič Anica, Maribor
12. Korošec Maks, Celje
13. Kožuh Marijan, Sv. Duh v Halozah
14. Kralj Dušan, Trst
15. Lašič Vanda, Ormož
16. Lobe Hilda, Slovenjgradec
17. Makuc Olga, Buje pri Trstu
18. Mally Erminold, Dunaj
P
19. Matela Leopold, Maribor
20. MogI Angela, Maribor
21. Murko Albert, Maribor
22. P i t s c h Kristina, Ljubljana
23. P 1 a n i n c Franjo, Rače pri Mariboru
24. Podkubovšek Vida, Ljubljana
25. Prunk Maksimilijan, Skedenj pri Trstu
26. Pušnik Vladimir, Črešnjevec pri Mariboru
27. Robnik Jožko, Sv. Antoin na Pohorju
III.
1. Bavčer Marijan, Sv. Ivan pri Trstu
2. Čerin Berta, Maribor
3. Čuček Ida, Rdeči breg
4. tržen Pavla, Jesenice
5. Faninger Bruno, Gorica
6. F i n k Frida, Šibenik V. Forstner Olga, Trst
8. (Cierbič Marta. Ročin pri Gorici)
9. Götz Helmut, Irdning, Avstrija
10. Grlec Katarina, Beltinci
11. Hartman Ivan, Vuhred
12. Hvalenc Vida, Maribor
13. Jug Andrej, Sv. Ivan pri Trstu 1-1. Jug Josip, Pazin v Istri
15. Jurca Boris, Gor. Logatec
16. Kaus Ljubomir, Čezsoča
17. Kenda Olga, Celovec
IV.
1. Ančlč Milena, Pazin v Istri
2. Božnik Miroslav, Maribor
3. Černe Drago, Trst
4. Duh Alojzij, Skedenj pri Trstu
5. Horaček Fedor, Kamenica v Sremu
6. Hudales Draga, Srednje na Goriškem
7. Jazbec Emil, Trst
8. Klojčnik Hinko, Maribor
9. Klubička Premysl, Daruvar
10. Korošec Mihael. Gradec
11. Kotnik Helvik, Maribor
28. Rojic Ljubomir, Trst
29. Sorrovia Josipina, Amstetten v Avstriji
30. Sosič Orlanda, Pulj
31. Serak Romana, Trebnje
32. Šinigoj Rada, Sele pri Slov. gr.
33. Škerjanec Štefanija, Trst
34. Šoštarič Rado, Maribor
35. Zabavnik Nadia, Trst
36. Zorjan Cita, Gradec
37. Žitnik Maks, Črešnjevec pri Mariboru
38. Wolai Štefanija, Maribor
letnik.
18. Kislinger Rudolf, Poljčane
19. Kristovič Alojz, Maribor
20. Pacher Irma, Sv. Katarina pri Trbovljah
21. Pečovnik Zora, Maribor
22. Petauer Alojz, Maria Želi
23. (Rataj Ljudmila, Gradec)
24. Schigart Marjan, Trst
25. Serajnik Anica, Slov. Bistrica
26. Starašina Gustav, Cirkovce
27. Šavrin Alfred, Krmili
28. Štubelj Mirko, Gorica
29. Štuhec D a r i n k a, Celovec
30. Šverko Zorka. Trst
31. Vertič Josipina, Gorica
32. Zorko Peter, Pekre
33. Nikič Blagota, Grahovo
letnik.
12. Kronvogel Kanili, Gradec
13. Lahovnik Elizabeta, Prevalje
14. Legat Marija, Celovec
15. Lenart Branko, Ptuj
16. Ličen Nad!a, Sv. Ivan pri Trstu
17. Lobnik Ivan, Razvanje
18. Marguč Edvard, Devin pri Trstu
19. Mlaker Karol, Miramar pri Trstu
20. (Pečovnik. Mojtnir, Maribor)
21. Periu Hinko, Medana na Goriškem
22. Petovar Drago, Ivanjkovci pri Ptuju
/O
23 Piki Robert, Sv. Pavel pri Preboldu
28.	Šinigoj Marija, Sv. Jernej nad
25.	Purkeljc Franjo, Gor. Ležeče pri Divači
24.	Plesničar Marica, Gorica
Muto
29. Škarabot Franjo, Koper v Istri
30. Thaler Gabrijel, Železniki
31. Urbas Erna, Kandija - Novo-
26.	Radej Vilibald, Maribor
mesto
32. Vitez Stanko, Trst
33. Woschnik Marija, Maribor
27.	Retzer Anton, Brezina pri Brežicah
Ekskurzije
v šolskem letu 1930/31.
Prvi letnik: 13. maja majniški izlet k Mariborski koči. (Vodja prof. J. Čopič.) 3. junija poučna ekskurzija v Ljubljano: ogled borze, razstave tiskovnega biroja, Narodne tiskarne in velesejma. (Vodja prof. J. Cepič.)
Drugi letnik: 27. marca, Zagreb: Ogled tovarne olja, tvornike Arko, borze in tržnice. (Vodja nast. F. Škof.) 13. maja: Ruše-Fala. Klopni vrh-Ruše. (Vodja dr. Vlad. Kralj.)
Tretji letnik: 17. oktobra, Fala: Ogled elektrarne. Ruše: Ogled tvornice vžigalic in tovarne dušika in karbida. (Vodja nast. F. Škof.) 13. marca: Ogled pivovarne Union. 17. aprila: Ogled tovarne usnja Freund. 29. aprila: Ogled tovarne mila Zlatorog. (Vodja nast. F. Škof.) 12. in 13. maja, Trbovlje: Ogled rudniških naprav, nato peš na Kum in od tod v Zagorje, ogled steklarne. (Vodja dr. R. Rutar)
Četrti letnik: 18. marca: Ogled mlekarne Bernhard, tovarne umetne svile Thoma, kartonaže Benčina. 23. aprila: Ogled Mariborske tiskarne in litografije. 13. maja: Ogled tovarne lepenke na Sladkem vrhu. (Vodja nast. F. Škof.) Od 14. do 16. maja ekskurzija na Gorenjsko. Izletniki so si ogledali tovarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in Javorniku, tovarno elektrod na Dobravi, Vintgar, Bled ter tovarno verig v Lescah. (Vodja nast. V. Mirk.)
Stanje koncem šolskega leta 1930-1931:
a) učiteljska knjižnica: 921 knjig;
b) zabavna (dijaška) knjižnica: 159 knjig;
c) podporna knjižnica: 110 knjig.
V	šolskem letu 1930/31. so se za učiteljsko knjižnico nabavile naslednje knjige:
Knjižnice.
n
Beletristika: P. Calderon, Sodnik zalamejski. — W. St. Rey-inont, Kmetje. II—IV. — Iv. Cankar, Zbrani spisi. IX—Xi. — Voltaire, Kandid. — Biblioteka savr. jugoslov. pisaca. 1— 10.
Jezikoslovje: Dr. lieyse, Deutsche Grammatik. — Dr. Pr. Bradač, Postanek in razvoj drame. — Florschütz, Gramatika. — Dr. Ivekovič i dr. Broz, Rječnik hrv. jezika. — Kidrič, Dobrovski in slov. preporod. Kidrič, Zgod. slov. slovstva, 2. sn. — Levstikova pisma. Ur cd. A. Pirjevec. — Bogdanovič, Textes francais, 4 sn. — Blum, Textes francais. — Mertner, Franz, für Kaufleute. — Larousse commercial.
Zgodovina, zemljepis, nac. ekonomija: Dr. Fr. Kovačič, Slov. Štajerska in Prekmurje. — M. Schmidt, Geschichte des Welthandels. — D. Lazarevič, Istorija Jugoslovena. I—II. — M. Pajčevič, Na dalekom istoku. — Zgodovina slov. univerze v Lj. do 1929. — Dr. J. Mal, Slovenci 1918—1928. — Almanah kraljev. Jugoslavije.
— Gradivo za gospodarsko statistiko Slovenije 1931. — Dr. V. Novak, Antologija jugoslov. misli. (Dar Min. trg. in ind.)
Naravoznanstvo: Dr. Rosenberg, Exper. für den Unterricht in der Naturlehre. I—II. — Bulletin mensuel des renseignements agri-col. — Stanojevič, Industrija hladione. — M. Savič, Zanati i industr. u Srbiji 1914. (Dar Min. trg. in ind.)
Matematika: Dr. Rosenberg, Aufgaben aus der Arith. und Alg.
— Dr. Rosenberg, Aufgaben aus der Plan. u. Ster.
Zakonodajstvo: Dr. VI. Knaflič, Traktat o tisku, 1. — Almanah novosadske prod. i efekt, berze (uzance). — E. Stolz, Lehrbuch des österr. Handels- und Gewerberechtes. — Glasnik stručne nastave.
— Zakon o uradnikih
Izvestja: 30 izvestij raznih srednjih in strok, šol za šol. leto 1929/30. — Zapisniki sej zbornice za TOI v Ljubljani. — Banque nat. Servis des etudes economiques, 3—4.
Časopisi in revije: Trgovski list. — Trgovski tovariš. — Internationale Zeitschrift für kaufmännisches Bildungswesen. — Ban-karstvo. — Betriebswirtschaftliche Blätter. — Zadružni vestnik. — Bilanca. — Ljubljanski Zvon. — Dom in svet. — Mladika. — Nova Evropa. — Planinski vestnik. — Popotnik. — Deutsche Stenographenzeitung. — Kurzschrift u. Wissenschaft. — Mentor. — Slovenski tisk. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine.
*
* *
Zbirka učil za zemljepis in zgodovino.
V minulem letu so se nabavili trije zemljevidi: Franovič-Gavazzi: Zemljevid kraljevine Jugoslavije, 11. izdaje: Vlad. Marinkovič: Zidna karta kraljevine Jugoslavije, Beograd 1931 in Cicalek-Rothang-Modestin: Karta kolonija i svjetskoga pomena.
Zbirka obsega s tem 29 geografskih in 17 zgodovinskih zemljevidov ter 14 drugih učil (globi, slike itd.).
Kabinet za fiziko, kemijo, tehnologijo in blagoznanstvo.
V tekočem šolskem letu sta se nabavila 2 nova aparata, in sicer 1 elektromotor za istosmerni tok ter 1 stiskalnica, tako da je sedaj:
Fizikalnih aparatov...................................................40
Aparatov za kemijo....................................................67
Zbirk za kemijo, kemično in mehanično tehnologijo in blagoznanstvo .........................................................19
Projekcijskih slik...................................................650
Projekcijskih filmov »Rothschloß«.....................................50
Tehnoloških in mikroskopičnih slik....................................56
Stereoskopičnih slik..................................................37
Vzorčnih knjig........................................................ 1
Mikroskopičnih preparatov...........................................  60
Ambulančna omarica ....................................................1
Raznih rudnin, kamenin in okamenin..........................predalov	30
Podaritve.
Ravnateljstvo je prejelo v šolskem letu za svoje učence in za šolski pouk sledeča darila:
1. »SOFRA« kartoteko s 6 predali. Darilo tvrdke T. Soklič. Maribor.
2. 6 kompletnih priprav za Taylorix knjigovodstvo za šolsko uporabo. Dar tvrdke Bergman & Danic, Zagreb.
3. Tri abonemente za »Narodno blagostanje«. Dar veleindu-strijalca P. Tesliča, Sisak.
4. Ing. Iunus Mehmedagič: Trgovanje z efektima na zagrebač-koj burzi, 5 izvodov. Dar zagrebške borze.
5. Zbornica za trgovino, cbrt in industrijo jo pošiljala redno svoje zapiske zborničnih sej.
6. Bilančno poročilo Mestne hranilnice v Mariboru je darovala Mestna hranilnica.
7. Bilančno poročilo Ljubljanske kreditne banke za 1930 je darovala Ljubljanska kreditna banka.
8. Bilančno poročilo posojilnice v Mariboru za leto 1930. je darovala Posojilnica v Mariboru.
Vsem darovateljem izreka ravnateljstvo iskreno zahvalo.
Ustanove.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je tudi v tekočem šolskem letu naklonila 5 ustanov po 500 Din, ki so bile podeljene: Kovačič Jožici, 1. let.; Cerpes Josipini, 11. let.; Kenda Olgi, Pacher Irmi, 111. let. ter Ančič Mileni, IV. let.
Seznam učnih knjig.
Slovenščina: Dr. Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana 1920. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. I. del. Ljubljana 1920. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. II. del. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskih knjig in učil. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. III. del. Ljubljana 1925. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. Anton Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. Prevalje 1921. Družba sv. Mohorja.
Srbohrvaščina: Berič—I. R Dimitrijevič: Srpska čitanka za trgov, i stručne škole (srp.) Beograd. Knjižarnica Rajkoviča i Du-koviča. — Josip Bačič: Udžbenik hrv. ili srp. jezika (hrv.) Ljubljana
1924.	Učiteljska tiskarna. — Dr. T. Maretič: Hrv. ili srp. gramatika (hrv.) Beograd 1928. Knjižarnica Geze Kona. -- Dr. Dragutin Prohaska: Pregled hrv. i srp. književnosti i ogledi (hrv.) Zagreb 3923. Hrv. štamp. zavod. — Petračič-Zagod: Hrvatska čitanka za višje razrede srednj. škola (hrv.) Zagreb 1924. Društvo hrv. srednjoškol. profesora.
Francoščina. Dr. F. Sturm: Francoska vadnica, i. del. Ljubljana 1926. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. F. Sturm: Francoska vadnica.
JI. del. Ljubljana 1922. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. F. Sturm: Francoska vadnica. 111. del. Ljubljana 1923. Profesorsko društvo. — Dr. F. Sturm: Francoska vadnica. IV. del. Ljubljana 1924. Profesorsko društvo. — I)r. J. Adamovič: Franc, čitanka za višje razrede srednjih škola (hrv.) Zagreb 1925. Zaloga šolskih knjig. — I. Dimitrijevi«;: Franc. trg. korespondeneija (srp.) Beograd 1927. (jeza Kon.
Nemščina. Dr. Br. Tkalčič: Njemačka čitanka za prvi i drugi razred trg. akad. (hrv.) Zagreb 1920. Hrv. štamp. zavod.
Matematika. BI. Matek: Aritmetika in algebra. Ljubljana I91U. Katoliška knjigarna. — Matek-Mazi: Geometrija. Ljubljana 1910. Katoliška knjigarna. — Dr. Stjepan Mohorovičič: Kratka uputa u pol. aritmetiku. Zagreb 1923. Bibliografski zavod. Dr. Stjepan Mohorovičič: Pomočne tablice: Zagreb 1923. Bibliografski zavod. — Matek-Zupančič: Aritmetika in algebra. Ljubljana 1910. Katoliška knjigarna. — A. Sodnik: Logaritmi. Ljubljana 1925. Jugoslovanska knjigarna.
Trg. računstvo. Albert Sič: Trg. računstvo za dvorazredne trg.
šole. 1., II. d. Ljubljana 1921. Kleinmayer 6: Bamberg. Albert Sič:
Računske naloge za trg. šole. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskih knjig. — I. Šulentič: Trg. aritmetika za trg. akad. Zagreb 1924. Hrv. štamp. zavod. — Dr. D. Karlovič: Praktične vježbe iz trg. aritmetike. L, II. Zagreb 1926. — Agathon Marsič: Trg. aritmetika. Zagreb. 1928. St. Kugli.
Trgovinstvo. Agathon Marsič: Nauka o trgovini. Zagreb 1926. St. Kugli.
Korespondenca. A. Kleibl I. Vole: Trg. korespondenca. Ljubljana 1920. Sl. trg društvo »Merkur«. — H. Podkrajšek: Spisje. Ljubljana 1923. Kr. zaloga šolskih knjig. — D. Šulentič: Trg. dopi-sivanje. Zagreb 1923. Štamp. javod. —• Al. in F. Sič: Trg. korespondenca. Ljubljana 1925. Sl. trg. društvo »Merkur«.
Narodna ekonomija, trg. in menično pravo. Dr. S. Deželič: Pregled nauke o narodnom gospodarstvu (hrv.) Zagreb 1923. Beblio-graf. zavod. — Dr. V. Beloševič: Politična ekonomija (hrv.) Zagreb 1922. Štamp. jugosl. Kompasa. — Dr. M. Stražilicky: Predavanja iz trg. prava (hrv.) Zagreb 1926. Bibliograf, zavod. — Dr. I. Vrbanič: Mjenično pravo kraljevine S. H. S. (hrv.) Zagreb 1926. Jugosl. štam-pa. — Dr. B. in S. Deželič: Mjenično pravo za školsku i svakidanju potrebu (hrv.) Zagreb 1923. Jugosl. štampa. — Anton Kuder: Menično pravo s posebnim ozirom na trg. poslovanje in na važnejša menična prava večjih držav. Ljubljana 1921. Sl. trg. društvo Merkur«.
Blagoznanstvo. Franc Verbič: Blagoznanstvo. I. del. Ljubljana 1922. Sr. zaloga šolskih knjig. — Franc Verbič: Bla;poznanstvo. II. del. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskih knjig.
Kemija. Ing. M. Vladen: Anorganska kemija i kemijska tehnologija (hrv.) Zagreb 1924. Bibliogr. zavod. — Ing. M. Vladen: Or ganska kemija.
Ekonomska geografija. Filip Lukas: Ekonomska geografija. 1 dio. Zagreb 1923. Štamp. kr. zemaljske vlade, (hrv.) — Filip Lukas: Ekonomska geografija 11. dio (hrv.) Zagreb 1924. Štamp. kr. zemaljske vlade. — Filip Lukas: Geografija kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca (hrv.) Zagreb 1922. — Dr. Milan Šenoa: Geografski atlas (hrv.) St. Kugli. Zagreb. — Dr. Viktor Novak: Zemljepisni atlas kraljevine S. H. S. Ljubljana 1923 (slov.). Društvo slovenskih profesorjev.
Ekonomska zgodovina. Milorad N. Derič' Opšta istorija trgovine. I. deo (stari i srednji vek,). Beograd 1923. Geča Kon (srp.) — Milorad N. Derič: Opšta istorija trgovine. II. deo (novi vek). Beograd 1923. Geča Kon. (srp.) — Milorad N. Derič: Opšta istorija trgovine, III. deo (najnoviji vek). Beograd 1926. Geča Kon. (srp.) — St. Stanojevič: Historijski atlas za opču i narodnu historiju. Zagreb
1925.	Bibliografski zavod d. d. (srp.-hrv.) — Schubert-Schmidt: Historijsko-geografski školski atlas. Prircdio Augustin Dobrilovič. Zagreb. St. Kugli.
Stenografija. Fr. Novak: Stenografija. I. del. Ljubljana 1921. Jugoslovanska knjigarna. — Fr. Novak: Stenografija. II. del. Ljubljana 1922. Jugoslovanska knjigarna. — Adolf Robida: Slov. sten. čitanka. Ljubljana 1921. Jugoslovanska knjigarna. — Adolf Robida: Samoznaki. Ljubljana 1921. Jugoslovanska knjigarna.
INTERES D. D.
INTERES d. d., ki se je ustanovila I. 1930. na tukajšnji Trgovski akademiji, ima namen, da uvaja dijaštvo že za šolanja v praktično delo in ga hkrati navaja k štednji.
Po pravilniku se bavi z dovoljevanjem kreditov in prejemanjem vlog. Glavni vir dohodkov izkazuje oddelek za nabavo šolskih potrebščin. Blago naroča družba pri tukajšnjih tvrdkah, ki ga dobavljajo s 15% popusta.
Kljub kratki dobi obstoja se je naše delovanje lepo razvijalo. Skupen promet je znašal Din 33.320.03. Družba je imela v tekočem letu Din 4.928.83 dobička, kar je vsekakor lep uspeli. Dobiček nam je prinesel večidel ekonomat. Letos se je zaslužilo zlasti z razpošiljanjem knjige, ki jo je izdal g. prof. Jožko Čopič.
Delniška glavnica znaša Din 5.000.— in je razdeljena na 200 delnic po Din 25.—.
Dne 14. marca 1931. se je vršil drugi redni občni zbor, ki je odobril bilanco za drugo poslovno leto, ki je prineslo Din 4.928.83 dobička.
Drugi občni zbor je poveril upravo družbe v novem poslovnem letu naslednjemu vodstvu: Gorjup Dušan 1. 1., Gulda Lote II. I., Jurca Boris 111. 1., Kenda Olga 111. 1., Pacher Irma III. 1.. Petovar Dfago
IV.	1., Starašina Gustav III. 1., Šoštarič Rado 11. 1. in Zorko Peter
III.	1.
Bilanca z dne 14. marca 1931.
Aktiva	Pasiva
		I)in			Din
1.	Nevplač. glavnica	4.675 —	].	Delniška glavnica	5.000-—
2.	Gotovina		96-15	2.	Upniki 		9.185*20
3.	Blago 		7.495-15	3.	Diskont		10-40
4.	Rimese		1.560-—	4,	Cisti dobiček . . .	4.928-83
5.	Dolžniki		5.298-13			
		19.124-43			19.124-43
					
Izkaz zgube in dobička.
Zguba	Dobiček
		Din			Din
1.	Poslovni stroški .	154-50	1.	Dobiček na blagu	5.097-88
2.	Obresti		14-55		/		
3.	Cisti dobiček . . .	4.928-83			
		5.037-88			5.097-88
					
Maribor, dne 14. marca’1931.
Starašina Glistav, t. č. predsednik.
Učni načrt
za državne trgovske akademije
	Predmet		Razred			'J?
		L	11.	III.	IV.	-i4 m
1	Slovenski jezik 		3	3	3	3	12
2	Srbsko-lirvatski jezik ....	2	2	2	2 !	8
3	Francoski jezik 		4	4	3	3	14
4	Nemški jezik		4	4	4	4	16
5	Ekonomska geografija z nacionalno geografijo		2	2	2	2	8
6	Zgodovina trgovine z občo zgodovino 		2	2	2	2	8
7	Matematika		3	2	—	—	5
8	Politično računstvo ....	—	—	2	2	4
9	Trgovsko računstvo ....	3	3	3	3	12
10	Nauk o trgovini		2	2	—	—	4
	Korespondenca		—	2	2	2	6
12	Knjigovodstvo s kontor. posli	—	4	3	4	11
13	Menično, trgovsko in konkur-zno pravo						3	2	5
14	Narodna ekonomija s finančnimi vedami in carinstvom .					2	3	5
15	Fizika		3	—	—	—	3
16	Kemija s tehnologijo ....	2	2	2	—	6
17	Blagoznanstvo		—	—	2	3	5
18	Lepopis	:	2	1	—	—	3
19	Stenografija		2	1	1	1	5
	Skupaj	34	34	36	36	140
Zaključni izpiti
v septemberskem roku 1930.
Za zaključni izpit v septemberskem roku 1930 se je prijavilo 11 kandidatov(tinj) ter dva kandidata, ki sta bila v junijskem roku 1930 reprobirana za tri mesece iz ekonomske geografije.
Po čl. 67 pravilnika je izpitom predsedoval direktor Matej Do-lcnec. lzpraševalni odbor pa so tvorili: Čopič Jožko, profesor; dr. Kralj Vladimir, suplent; Maks Kovač, predm. učitelj: Vasilij Mirk, kontr. nastavnik; dr. Rudolf Rutar, hon. nastavnik; Jožko Šilc, suplent in Fran Škof, predm. učitelj.
3. septembra se je vršil pismeni izpit iz politične aritmetike. T e m a:
1. Posojilo Din 5,000.000.— se mora pri 8% dek. obrestni meri amortizirati z enakimi koncem leta plačljivimi anuitetami v
10	letih; koliko znaša letna anuiteta? Sestavite tudi odplačilni načrt!
2. Koliko premijo je treba plačevati 12 let začetkom vsakega lety. da sc zavaruje od konca 15. leta do konca 29. leta letna renta Din 25.000.— pri 4% dek. obr. meri?
3. Kolik znesek mora plačati 221etna oseba, da si zavaruje do-življensko, koncem leta plačljivo rento od Din 50.000.— (4% dek.) ?
4. Kolik znesek mora plačati 301ctni mož, da zavaruje svoji 271etni ženi letno rento od Din 25.000.—, ki začenja v začetku onega leta, v katerem mož umre (3 in '/t dek.)?
5. Kolik znesek se mora plačati naenkrat začetkom prvega leta, da se zavaruje K) let koncem leta plačljiva renta od Din 20.000.—, kjer je vsaka naslednja renta od predidočc večja za 10% pri 4% dek. obr. meri?
4.	septembra se je vršil pismeni izpit iz knjigovodstva.
Bilanca tvornice lepenke v Sladki «jori
z dne 31. dec. 1929. ee gla^i:
Aktiva	Pasiva
		Din			Din
1.	Nepremičnin . .	950.000’—	1.	Delniški kapital	2,000.000’ -
2.	Stroji in orodje	460.000’—	2.	Rezervni fond .	75.000’—
3.	Surovine in po-		3.	Delkredere fond	25.000’—
	možni materijal	80.000’—	4.	Upniki		165.000’—
4. c.	Gotovi izdelki . .	125.000’— 110 000’	5.	Dobiček		155.000’—
6.	Ostala aktiva . .	335.000’—		/	
7.	Dolžniki		310.000’—		/	
8.	Gotovina		50.000*00		/	
		2,420.000’—			2,420.000’—
					
1. Cisti dobiček se razdeli po sklepu glavne skupščine: 10% rezervni fond, 3% delkredere fond, Din 20.000.— tantijem, ostanek na dobiček prihodnjega leta.
2. Tekom leta nakupi surovin in pomožnih tvarin za 470.000 Din na kredit.
3. Tekom leta se je prodalo za Din 480.000.— surovin in pomožnega materijala.
4. Tekom leta se je prodalo za Din 59?.000.— na kredit.
5. Konsignira se p;) nabavni ceni gotovih izdelkov za 48 000 Din, pri čemer je bilo Din 825.000.— stroškov.
6. Dolžniki plačajo tekom poslovnega leta Din 876.500.—, pri če-mei jim je bilo dovoljenih Din 12.850.— skonta.
7. Čisti znesek prodajnega računa o konsigniranem blagu znaša Din 52.860.--. Polovico se pokrije takoj z menico av.
8. Upnikom se plača tekom leta Din 475.000.—, pri čemer se je dovolilo Din 9.740.—.
9. Dnina znaša tekom poslovne dobe Din 164.500.—.
10. Fabrikacijski stroški so znašali in so bili izplačani 78.930 Din.
11. Tekom leta je bilo izplačanih splošnih stroškov Din 33.500.—.
Ob zaključku se odpiše pri nepremičninah 2%, pri strojili in orodju 10%; diskont riines znaša Din 3.740.—; zaloga fabrikatov koncem leta Din 370.000.—.
Neizplačane dividende je še Din 6.500.—, tantijeme so popolnoma izplačane. Pri ostalih računih vzemi saldo bruto bilance kot končno vrednost.
Na podlagi dane bilance vodi primanoto in glavno knjigo, inventar in bilanco. Koncem leta sestavi inventar in bilanco ter zaključi glavno knjigo.
5.	septembra se je vršil pismeni izpit iz trgovskega računstva. 'I' e m a:
1.	Kje bo Zagreb najceneje kupil bombaž,
Zagreb notira: dev. New York 56.43 dev. Berlin 13.50 dev. London 274.81
če notira v:	
New Yorku	16.08
Bremenu	15.62
Liverpoolu	8.06.
Aleksandriji	18.18
2.	Zaključi 30. VI. sledeči kontokorent po angleškem načinu upoštevajoč pozneje dospele postavke: obresti 12%—5%, 4% prov. od debetne vsote obrestnih števil ter Din 1.50 stroškov od vsake postavke:
Debet.
I. 1.	za	saldo	31.	XII............................Din	24.890 —
6.	III.	za	nakazilo	6.	III............................ „	8.720.—
29. V. za nakazilo 29. V.................................12.698 40
11.	VI.	za	trato	15.	VIII...........................  „	16.780,—
Kredit.
17.	I. za plačilo 19. I....................Din	15.600.—
16. II.	za rimeso	17.	II.	.........	12.930.50
20.	IV.	za efekte	20.	IV....................„	10.435.—
13.	VI.	za plačilo	15.	VI....................„	12.740,-
27. VI. za rimeso 3. VIII....................*	7.432.80
3.	Pariz napravi obračun za Amsterdam 17. VI. 1930. o n a k u p u:
20 komadov delnic Sueškega prekopa ä 19.300.—
15 komadov delnic Rio Tinto 5.310.—,
S 15.000.— per 30. VIII. na Dunaj ä 359.50 — 3K>% diskont,
in prodaji:
3.60 kg zlata, čistine 820%o s 425%o prime V«% ctg ter 20 kom. 5% kitajskega zlatega posojila (110111. 500 Frs) ä 1.012.— za obligacijo.
Saldo se poravna s čekom na Amsterdam ä 1025.—. Pri efektih računaj 3% ctg. in l%o davek, pri devizali l%o ctg.; od debetne strani pa še 4%o provizijo in frs. 80.— stroškov.
4. V Chicagu notira pšenica 106.375; kateri ceni odgovarja tona Dunaju in pri nas, če notira deviza New York na Dunaju 707.15 av. 5% in deviza Zagreb na Dunaju 12.485 av. 6% ?
5. I. I. plača Din 5.— premije za nakup 100 komadov delnic Prve hrvatske štedionice po tečaju 803.— per ultimo junija; koliko ima izgube, oz. dobička pri sledečih tečajih in kdaj kupčijo izvrši oz. ne izvrši: 813, 809, 807, 804. 800, 799, 796, 794.50?
6. septembra se je vršil pismeni izpit iz trgovske korespondence. T e m a:
1. N. Šoštarič, Maribor, naroča 6. junija podružnici Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, da nakaže:
šv. Frs.	450.—	Weißkopf & Schwarz, Wien;
S. 830.— tv. »Ideal« Wäschefabrik, Wien, ter Din 25.890.— ii. Miladinovič i drug, Beograd.
Banka izvrši naročilo 8. junija. Za šv. Frs. izstavi ček na Lom-bardbank, Zürich, ter jili računa po Din 1.094.—s S. nakaže potom Wiener Bankvereina, Wien, tečaj 8 06 in Din pa po Izvozni banki. Beograd. Računa 3%o provizijo in 18 Din stroškov s parsko izravnavo. Sestavi vse potrebne dopise in tiskovine.
7. septembra se je vršil pismeni izpit iz slovenščine.
Tema: Vpliv tujskega prometa na narodno gospodarstvo.
8. septembra se je vršil izpit iz francoščine in nemščine.
T e m a iz francoščine:
Le boeuf et 1’enfant.
Comme la diligence descendait une cote au galop, trn pauvre boeuf effraye s'est jete dans une broussaille. Un petit garcon de tiuatrc on cinti ans, qui le conduisait, iui a pris la tete et la lui a ca-chee dans sa poitrine en le flattant doucement de la main. H faisait a ce boeuf ce que sa mere lui fait sans doute, a lui enfant.
Le boeuf, tremblant de tous ses membres, enfongait avec con-fiance sa grosse tete ornee de cornes enormes entre les bras de 1’ eti-
fant, eil jetaut de cöte un coup d’oeil effare sur la dilii^cnce, empor-tee par six mules avec un horrible bruit de grelots et de chaines. L' enfant souriait et lui parlait tout bas.
Rien de touchant et d’admirable comme de voir cette force brutale et aveugle gracieusement rassuree par la faiblesse intelligente.
Viktor Hur O'.
Marseille, 5. marca 19,30. üospod P i e r r e ü a r d o n,
Bordeaux.
Računajoč hkrati na Vaše prijateljstvo in Vašo diskrecijo si dovoljujemo obrniti se na Vas za pojasnilo.
V	prilogi boste našli košček papirja, na katerega sem napisal ime neke tvrdke.
Preden stopimo v direktno zvezo s to tvrdko, smo mislili, da bi nas Vi mogli informirati o njej. Nihče ne pozna mesta in njegovih trgovcev bolje od Vas. Nepotrebno je pristaviti, da bo ostalo vse, kar nam boste v tem oziru sporočili (apprendere), brezpogojno med nami in da lahko računate na našo popolno diskrecijo.
Blagovolite sprejeti, gospod, izraze našega odličnega spoštovanja.
Jules L a p i n iS: Cie.
Tema iz nemščine:
Ich werde oft gefragt: »Kennen wir "geschäftliche Schwierigkeiten überwinden?« Meine Antwort auf diese Frage ist:	Meist
ja. Aber nicht immer.«
In einer kleinen Stadt Jugoslawiens war die geschäftliche Situation im Jahre 1928 kritisch geworden. Die Zahl der Besucher nahm rapid ab. Dazu wurde eine Fabrik in diesem Orte gesperrt und hunderte Arbeiter brotlos, was naturgemäß das Geschäft am Platze ungünstig beeinflußte.
Der Inhaber eines Schuhgeschäftes in dieser Stadt wollte sich dem Schicksal nicht beugen. Er entschloß sich, den Versuch zu machen, die ungünstige geschäftliche Lage durch Gegenmaßnahmen zu verbessern. Zuerst wandte er seine Aufmerksamkeit dem Personal zu. Fr veranstaltete wöchentliche Besprechungen, begann
seine Leute zu schulen, alle Fragen des Geschäftes mit ihnen zu besprechen. Er kaufte Bücher über Verkaufskunst, abonnierte Zeitschriften für seine Angestellten, das alles, um Arbeitslust und Arbeitsfähigkeit zu heben. Er verbesserte die Schaustellung in seinem Schaufenster und wandte schließlich durch Verwendung von Photographien in seiner Reklame neue, wirksame Methoden an. Das Resultat war, daß er seine Verkäufe um 5% gegenüber dem Vorjahre in die Höhe schrauben konnte. Statt weniger, verkaufte er mehr. Seine Konkurrenten gingen stark zurück, er vergrößerte das Geschäft. Er hatte die Schwierigkeiten siegreich überwunden.
Ein Geschäftsmann soll niemals hilflos schwierigen Verhältnissen gegenüberstehen. Tüchtigkeit, harte Arbeit u. s. w. können auch schlechte Verhältnisse in nutzbringende verwandeln.
1.	a) Ich malme am 12. Mai Karol Doiliček, Celje, zur Begleichung meiner Rechnung vom 4. Februar per Din 20.500.—, va. per 10. Mai.
b) Doliček ersucht am 14. Mai um Stundung des Betrages bis 1. Juli und erklärte sich gleichzeitig bereit, bankmäßige Verzugszinsen zu bezahlen und für meine Forderung einen Wechscl zu akzeptieren.
c) Ich gewähre mit Brief vom 16. Mai die gewünschte Stundung, belaste das Konto Doliček mit 52/15% Verzugszinsen, trassiere für meine Forderung a) Doliček einen Wechsel, den ich zum Akzepte einsende.
d) Doliček sendet mir am 19. Mai den akzeptierten Wechscl zurück.
12.	in 13. septembra so se vršili ustni izpiti, h katerim je bilo pripuščenih 10 kandidatov(tinj), dočim je bila ena kandidatinja radi slabega uspeha pri pismenih izpitih odklonjena za leto dni.
Uspeh teh izpitov je bil naslednji:
Kandidatinji Pinter Marjeta in Kuder Pija sta opravili izpit z zadostnim uspehom. Istotako sta opravili izpit z zadostnim uspehom kandidatinji Kaiser Štefka in Smerdu Ljubica, ki sta bili v junijskem terminu odklonjeni za 3 mesece iz ekonomske geografije.
Ostal ih 8 kandidatov(tinj) pa je bilo odklonjenih za 3 mesece in sicer:
Leskovšek Adolf, iz narodne ekonomije;
Kuranda Irma, iz narodne ekonomije;
Šoštarič Ivo, iz narodne ekonomije;
Cimperman Anton, iz narodne ekonomije in knjigovodstva; Strajnar Bogomil, iz politične aritmetike in narodne ekonomije; Brečko Ida, iz knjigovodstva;
Tinta Valerija, iz knjigovodstva in narodne ekonomije, in Kožuh Jožica, iz trgovskega prava.
Zaključni izpiti
v januarskem terminu 1931.
Po določilih člena 63. pravilnika, odstavek c), se je vršil 22. in
27.	januarja pred istim izpraševalnim odborom, kakor v septembru, popravljalni izpit za one kandidate, ki so bili v septembru odklonjeni za 3 mesece.
22.	januarja so se vršili ustni izpiti.
'1' c m a iz političnega računstva:
1. Kdaj se potroji glavnica, če je naložena po 4 in Mi %ni antici-pativni obrestni meri?
2. Na koliko naraste kapital Din 5.432.35 po 24 letih, če se koncem vsakega leta vlaga Din 3.000.— (5% dek. obr. mera)?
3. Koliko mora plačati 281etna oseba, če hoče zavarovati svojim dedičem koncem onega leta, v katerem bo ona umrla, glavnico Din 95.485.—, in če zavarovalni zavod zahteva 7 poizkusnih let (tablica VIII.)?
4. Zakonska dvojica — mož je star 45 let, žena pa 40 let — sc zavaruje z enkratnim plačilom tako, da dobi tisti, ki preostane koncem onega leta, v katerem drugi zakonec umre, izplačano glavnico Din 300.000.—. Koliko znaša vplačilo?
5. Posojilo Din 8,000.000.—, razdeljeno na 16.000 obligacij po Din 500.—, je treba pri 6%ni dek. obr. meri odplačati v štirih letih z nazaj plačljivimi anuitetami. Obveznice se izžrebajo koncem vsakega leta. Sestavite odplačilni načrt!
Bilanca pivovarne X
z dne 30. aprila se glasi :
Aktiva
Nepremičnine.................................................Din	1,121.524.66
Stroji in orodje..............................................„	32.700.20
Vozila........................................................ 34.351.5U
Zaloga sirovin in posoda......................................„	14.696 05
Pivo. zaloga............................................„	36.462.89
Dolžniki	.....................................................137.302.48
Gotovina.....................................................,,	1.177.94
Izguba........................................................„	87.704.67
Din 1,465.929.39
Pasiva
Hipotečni dolg...............................................Din	430.000. -
Del. kapital.....................................................  900	C00 —
Obligacije	v	obtoku............................................  100.200.—
Neizplačane izžrebane obligacije....................................  8.4(0.-
Neizplačane hipotečne in obligacijske obresti . .	5 937
Dolg pri	banki.................................................  11.666.15
Upniki.............................................................. 9	726.24
Din 1,465.929.39
Na občnem zboru sklenejo delničarji, da se zmanjša del. kapital za polovico. Dobljeni znesek pa se naj uporabi za kritje izgube in za spodaj navedene odpise, ostanek pa za rezervni fond.
Nepremičnine.............................Din	266.524.66
Stroji in orodja.................. .	.	,,	22.709.20
Zaloga in posoda...............................  10.696	05
Vozila ....................................„	32.35150
Otvori glavno knjigo na podlagi navedene bilance, s pomočjo primanote izvedi zahtevano sanacijo in odpise ter zaključi in otvori glavno knjigo zopet na novo. Sanacija se izvede 15. junija.
Dne 27. januarja so se vršili ustni popravljalni izpiti, ki so jiii vsi kandidatje(tinje) ugodno prestali.
Z dobrim uspehom je opravila izpit Ida Brečko, z zadostnim uspehom pa: Cimperman Anton. Kožuh Jožica, Kuranda Irma, Leskošek Adolf, Strajnar Bogomil, Šoštarič Ivo in Tinta Valerija
r-j II. v •	•	•	j	•
Zaključni izpiti
v junijskem terminu 1931.
Od 10. do 23. junija so se vršili zaključni izpiti, h katerim se je prijavile 29 kandidatov(tinj). Izpitom je predsedoval g. ravnatelj Matej Dolenec, izpraševalni odbor pa so sestavljali isti gg. profesorji kakor v septemberskem terminu.
K), junija se je vršil pismeni izpit iz slovenščine.
Tema: Od tekača do aeroplana (razvojna črta prometa).
11. junija se je vršil pismeni izpit iz politične aritmetike:
T e m a:
1. Po kolikih letih se glavnica podesetori, če je naložena po 6% dek.?
2. Nekdo proda svojo udeležbo pri podjetju tako, da dobi koncem prvega leta Din 50.000.—, koncem vsakega naslednjega leta pa 5% več: kolika je vrednost te rente, če traja 25 let in se računa 5% dek. obr. mera?
3. Sestavite odplačilni načrt za posojilo od Din 2,500.000.—, ki je razdeljeno na 25.000 obligacij po Din 100.— in ki se mora odplačati v osmih letih pri 7% dek. obr. meri z enakimi, koncem leta plačljivimi anuitetami.
4. 201etna oseba si zavaruje za slučaj doživetja 50. leta glavnico Din 100.000.—; če bi preje umrla, se izplača isti znesek njenim dedičem. Koliko znaša letna premija, ki sc plačuje do incl. 49. leta pri 4% obrestni meri, če zahteva zavarovalni zavod 3 poizkusna leta? Kolika je rezerva koncem petega leta?
5. Neka korporacija potrebuje posojilo, ki ga bo amortizirala v 30. letih z enakimi koncem leta plačljivimi anuitetami. Posojilo nudita dve skupini in sicer prva po tečaju 80 pri 6% dek. obr. meri, druga pa po tečaju 85 pri 6 in dek. obr. meri. Katera ponudba je ugodnejša?
12. junija se je vršil pismeni izpit iz trgovskega računstva.
T e m a:
1.	Ljubljana je dolžna Milanu Din 250.000.— per 15. VI. in isti dan kupi in remitira 2 enaki devizi per 25. VI. in per 30. VI. na Milan a 298.20 av. 6% diskont. Na koliki znesek se glasita
devizi, če se računa ^ permilna mešetarina in 2 permilna provizija in Din 150.— stroškov?
2. Ljubljana ima terjatev v Budimpešti od P 100.000.—; kako bo svojo terjatev najbolje vnovčila, če notira Budimpešta v Ljubljani 9.9127—9.9427, 5.5% in dinarska deviza v Budimpešti pa 10.0575—10.0875, 6% ?
3. New York notira bombaž 9.74; koliki so paritetni tečaji istega blaga v Londonu, Havru in Amsterdamu, če notira New York v Londonu 4.8655 (cable), v Parizu 24 295 (cable) in v Amsterdamu 248.6875 (cable)?
4. Komisijonar v Ljubljani pošlje komitentu v Milanu dne 15. Vi. komisijski obračun:
kupil je 100.000.—• 1% inv. posojila ä 86.60 kuponi 15. III. in
15.	IX.) ter 100 delnic Trboveljske ä 241.—; prodal pa 100.000 Vojne škode ä 412.50 (kuponi 1. 11.); pri zaključku se računa V<*% provizije in Din 240.— stroškov. Izravnava s trato na Milan per 20. VII. ä 295.70 av. 6%, ^ permil. meš. (mešetarina in obračunska pristojbina za efekte permil. oz. 4 permile).
5. Zaključi 31. XII. naslednji kontokorent po angleški metodi:
Debet.
26.	VII.	va.	16.	VIII...................................  4.200,-
23.	VIII.	va.	12.	IX......................................2.561.80
22 X. fco	va.	22.	X...................................„	3.600. -
7.	XI.	va.	5.	XII..................................„	4.288.30
5.	XII.	va.	7.	XII....................................  1.793.40
Kredit.
1.	VII. saldo va.	30.	VI..................................Din	1.300.—
14.	VII.	va.	14.	Vil....................................  5.186.70
29.	IX.	va.	12.	XI...................................„	3.860,—
5.	X. fco	va.	5.	X...................................... 1.800.—
26.	XI.	va.	8.	II.....................................  2.869.80
Obrestna mera: od 1. VII. do 30. IX. 5K* ; 3K\ cd l.X. do 15. XI. 5 : 4, od 16. XI. do 31. XII. 6 : 4; provizija 1 promii, stroškov Din 28.— s parsko izravnavo.
Inventar z dne 31. maja izkazuje:
Gotovina Din 5.927.60.
Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor, Din 27.S90.
Poštna hranilnica, podružnica Ljubljana, Din 4.678.40.
Blago: 15 sodov štev. 220/34 bo 5400 kg, ta 330 kg po Din 40 per kg.
Rimese: Din 12.500.— per 15. junija n/M. Oseta.
Din 23.560.— per 13. julija n/M. Senčarja.
Razne nepremičnine: Din 18.900.— po posebnem seznamu.
T rate:
Din 23.670.— per 20. julija o/Posojilnica, Maribor,
Din 18.300.— per 30. julija o/.lelačin, L jubljana.
Hipoteka pri Mestni hranilnici Din 50.000.
Diskont pri tratah in rimesah 8%.
Od čistega premoženja pripada družabniku K. Jašu 125 000 Din, ostanek pa .!. Lesjaku. Vloge in dvigi se obrestujejo z S% p. a. Čisti dobiček oz. izguba sc razdeli koncem poslovne dobe po glavah. Vloge so spremenljive.
Mesec junij 1931.
1. Družabnik .laš dvigne za lastno uporabo in gospodinjstvo Din 1.300— in Lesjak pa Din 1.600.—.
2. Od fi. Pejkovič, Split, sprejmem konsignacijsko fakturo od
28.	m. m. za L. P. štev. 51/75 25 bal popra Singapore, bo 1384 kg, ta 1 kg za balo, limit Din 35.— per kg va. 4 mes.
3. Firmo Stojadinovič i drug, Beograd, se vpraša, pod kakimi pogoji bi prevzela v komisijsko prodajo 5 sodov Java kave.
7. Firma Stojadinovič, Beograd, sporoča, da sprejme komisijsko prodajo Java kave pod pogoji: 3% provizija, \% delkre-dere ter povračilo stroškov.
8. Prispe konsignacijsko blago iz Splita, za dovoz v skladišče plačata Din 123.—, zavarovalnine Din 34.—.
9. !z zaloge pošljeta J & I v komisijsko prodajo v Beograd 5 sodov kave štev. 220/24, bo 1800 kg, ta 1100 kg, po limitu Din 40.— per kg va. 3 mes.; za dovoz in transportne stroške plačata Din 560.—.
10. Iz komisijske zalege prodata 10 bal popra štev. 51/60, po 573 kg, ta 1 kg za balo, po limitni ceni proti akceptu va. -I mes., o/lastna.
11. M. Osetu, tu, prodata iz komisijske zaloge 6 bal popra štev. 61/66, po 307 kg, ta 1 kg za balo po limitu z 2% skontom.
15. Vnovčita danes dospelo rimeso pri pozvancu.
16. A. Šarabonu, Ljubljana, prodata iz lastne zaloge štev. 225/29 5 sodov kave, bo 1800 kg, ta 10 kg, po Din 50.— per kg proti plačilu po prejemu blaga. Za doivoz na kolodvor plačata Din 65.—.
18. Iz komisijske zaloge prodata 9 bal popra štev. 67/75, bo 504 kg, ta 1 kg za balo, po limitni ceni Nabavljalni zadrugi, tukaj, fakt. znesek plača s čekom na Ljubljansko kreditno banko, podružnico Maribor.
19. Pošljeta v Split prodajni račun, računata dogovorjeno 2^"« provizijo in druge stroške, ki sta jih imela z blagom in izračunata povprečni dospetek.
21.	Iz Beograda prejmeta prodajni račun o razprodani kavi, poleg provizije in delkledere računa komisijonar še Din 55.— raznih drugih stroškov. Blago je prodal po limitni ceni, povprečni dospetek 15. avgust.
25. Od poštne hranilnice prejmeta obvestilo o nakazilu od Šarabona, ki je plačal fakturni znesek z dne 16. t. m. z 2% skontom.
30.	Zaključi knjige ter računaj pri tratah in rimesah 8% diskont ter blago po Din 45.— za kg no.
Na podlagi danih slučajev sestavi začetni inventar ter otvoritveno bilanco, ki jo prenesi na račune v amerik. journal, otvori blagovni skomtro ter saldakonti in tekom poslovanja še knjigo komisijskega in konsigniranega blaga.
14.	junija se je vršil pismeni izpit iz korespondence.
T e m a:
Ivan Jelačin, Ljubljana, prosi dne 2. aprila, sklicujoč se na svoj ustni dogovor, Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani, da ga akreditira pri kaki banki v Londonu za ca L 350.— v Korist fi John Heaper & Co., Rio de Janeiro, za 100 bal kave. poslane po parniku Foch v Trst, proti predložitvi na njegovo ime se glasečega kono-samenta in zavarovalne police. Za znesek remboursne trate, svoje stroške in provizijo naj ga obremeni v tekočem računu.
Ljubljanska Kreditna banka mu sporoča 3. aprila, da ga je akreditirala za gornji znesek pri Bankers 'Frust Company v Londonu. Za svoje posredovanje računa 'A%o provizijo in povračilo lastnih stroškov.
Isti dan obvešča o tem tudi banko v Loindonu.
15.	aprila prejme Ljubljanska kreditna banka obvestilo iz Londona, da si je zaznamovala tamkajšnja banka akreditiv v korist fe John Heaper & Co.. Rio de Janeiro, za fo Ivan Jelačin, Ljubljana.
25. aprila sporoča londonska banka o akceptu trate za L 335.— per 30. V. o/John Heaper & Co. Računala je 1 % o akcept. provizijo in L 0"5”6 stroškov. Prilaga konosament in polico.
3d. aprila obvesti Ljubljanska kreditna banka Jelačina, da ga je obremenila za akcept in provizijo in da je računala še Din 25.--strcškov.
15.	junija se je vršil pismeni izpit iz francoščine in nemščine.
T e m a iz francoščine:
M. Karl Stein,, directeur de la Brasserie Salvator, Munich, en-voie le 10 aoüt 1930 a M. Albert Dumas, Paris, pour solde de compte d'une fourniture de bičre du mois de juin ne la meme annee, une traite de 1.500 marks, au 1 er octobre, ä 1'ordre de la Reichsbank, Munich, avec priere de 1'accepter et de la lui retourner. 11 profite de 1'occasion pour demander de nouvelles commandes.
Le 13 aout, M. Dumas ecrit ä M. Stein qu'il ne sera maiheureu-sement pas en etat de payer la traite ä l'eclieance indiquee, ayant des engagements imprevus pour cette date. 11 joint ä sa lettre la traite non acceptee et prie le tireur de vouloir bien fournir sur lui au 1 er novembre, epoque ou il disposera de fonds souffisants.
Le 16 aout, M. Stein repond a M. Dumas qu’il consent ä la propo-sition. Une nouvelle traite est annexee ä cette lettre.
Le 19 aout, M. Dumas renvoie a M. Stein la nouvelle traite qu'il a munie son acceptation.
La chemise d’un homine heureux.
11	etait une fois un fils du grand Haroun — al — Raschid qui n’etait pas heureux. II alla consulter un vieux derviclie. Le sage viellard lui repondit que le bonheur etait chose difficile ä trouver en ce monde. »Cependant, ajouta-t-il, je connais un moyen infailli-ble de vous procurer le bonheur.
— Quel est-il? demanda le prince.
— C’est, repondit le derviche, de mettre la chemise d'un hoiti-ine lieureux!
Lädessus, le prince embrassa le vieillard et s’on fut ä la re-cherche de son talisman. Le voilä parti. II visite toutes les capi-tales de la terre. 11 essaye des cliemises de rois, des cheinises d’em-pereurs, des chemises de princes, des cliemises de seigneurs. Peine inutile. 1! n’en est. pas plus lieureux. II endosse alors des chemises d’artistes, des chemises de guerriers, des chemises de marchands. Pas davantage. II fit ainsi bien du chemin saus trouver le bonheur.
Enfin, desespere d’avoir essaye tant de chemises, il revenait fort triste, un beau jour, au palais de son pere, quand il avisa dans la Campagne un brave laboureur, tout joyeux et tout cliantant, qui poussait sa charrue.
—■ Voilä pourtant un homme qui possede le bonheur, se dit-il. Es-tu heureux?
— Qui! fait l’autre.
— Tu ne desires rien?
— Non.
— Tu ne changerais pas ton sort pour celui d’uti roi?
—■ Jamais!
—• Eh bien! vends-moi ta chemise.
— Ma chemise? je n’en ai point!
Jules Verne.
(Les Enfants du capitaine Grant.)
Tema iz nemščine:
Ernst Hrovatin, Maribor, Gosposka ulica 10, widerruft mit Brief von 7. VII. bei Peter Kurnik, Zagreb, Nova cesta 3, seinen Auftrag auf 20 Bll Pio-Kaffee vom selben Tage, da er Gelegenheit gehabt hat seinen Bedarf am Platze selbst zu decken.
Antwort am 15. VII.:
Karl Hoppe, Maribor, Gosposka ul. 4, avisiert am 20. VII. dem Josip Šega, Ljubljana, Prešernova ulica 3, seine Tratte von Dinar 2.400.— per 15. IX. O/A. H. Sie. Die Tratte wurde zum Ausgleiche seines Kontos gezogen.
Šega antwortet am 24. VII.
Kin Geschäftsmann war zugrunde gegangen.
tr klagte mir sein Leid und ich stellte ihm einige Fragen.
»Was ist. Ihre Ansicht über Verkaufskunst?« »Nichts als Unsinn«, antwortete er, »die Kunden wissen genau was sie wollen. Die lassen sich nichts Vorreden. Ich lege die Waren dem Kunden hin und er kann sie kaufen oder liegen lassen.«
»Was halten Sie von der Reklame?« »Nichts. Nur hinausgewor-fenes Geld«, antwortete der Schiffbrüchige, "ich habe für Reklame noch keinen Dinar ausgegeben. Ärzte, Advokaten und Börsenmakler inserieren auch nicht. Warum soll ich es tun?«
»Was halten Sie von der Personalschulung?« war meine neue Frage. »Das ist auch ein moderner Unsinn. Glauben Sic, ich werde mir Mühe geben, mein Personal auszubilden, damit die Leute mir dann davonlaufen? Ein tüchtiger Beamter weiß, was er zu tun hat. Ich bin auch in keine Hochschule gegangen.«
»Was halten Sie von der Geschäftswissenschaft?« fragte icii weiter. »Wie kann ein Nichtfachmann mir etwas Wertvolles sagen. Wenn meine Kunden ausbleiben und bei der Konkurrenz einkaufen, so kann ich nichts machen«.
»Was halten Sie von der Geschäftsliteratur und von den kaufmännischen Zeitschriften?« »Nichts als unnötige Zeitverschwendung. Ich habe zum Lesen keine Zeit.«
»Danke schön«, sagte ich. »Jetzt weiß ich genau, wie man es nicht machen darf.«
19.	junija so se pričeli ustmeni izpiti, ki so trajali do 23. junija.
K izpitu je bilo pripuščenih 29 učencev in učenk, ki so opravili izpit tako'le:
Z odliko: Ančič Milena.
S prav dobrim uspehom: Ličen Nada, Plesničar Marica, Škarabot Franjo in Urbas Frna.
Z dobrim uspehom: Černe Drago, Duh Alojzij, Horaček Fedor, Klu-bička Premislav, Kotnik Helvik, Legat Micka, Mlaker Karol, Purkeljc Franjo, Vitez Stanko in Vošnik Marica.
Z zadostnim uspehom: Korošec Mihael, Lobnik Ivan, Marguč Ed-vard, Radej Viiibaid, Šinigoj Marija, Thaler Gabrijel.
Odklonjeni za 3 mesece:
Lahovnik Liza, iz knjigovodstva;
Lenart Branko, iz nar. ekonomije, in Hetzer Anton iz trg. računstva in nemščine.
Odklonjeni za eno leto: Božnik Miroslav, liudales Draga, Jazbec Emil, Klojčnik Hinko in Piki Robert.
Naznanilo za prihodnje šolsko leto
po »Pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovskih
akademijah.«
Cl. 11. Vpisovanje se vrši 1., 2. in 3, septembra.
Cl. 22. (Izpremenjen z rešenjem ministrstva trgovine in industrije v Beogradu, I. Br. 22704/N od 25. julija 1930.)
V	prvi razred državne trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije (realne gimnazije, realke) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z za-vršnim izpitom.
Učenci meščanskih šol, ki so opravili završni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom, opravljajo dopolnilni izpit samo iz nemškega (francoskega) jezika, oni z dobrim ali zadostnim uspehom pa cel dopolnilni izpit po čl. 58., 59. in 60. Pravilnika.
Učenci, ki so dovršili četrti razred gimnazije (realke, realne gimnazije) pred šolskim letom 1929/30., se sprejmejo brez nižjega tečajnega izpita.
Učenci meščanskih šol plačajo za dopolnilni izpit vse takse po čl. 60. Pravilnika.
Čl. 23. Pri vpisu v i. letnik položi učenec prijavo (prošnjo), izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokaže, da dovrši v letu, v katerem se vpiše, 14 do 17 let.
Čl. 24. Učenec moira biti iz okoliša šole, v katerem se lioče vpisati. Šele če bi ostalo po vpisu učencev iz tega okoliša kaj mest praznih, sme sprejeti direktor učence iz tujih okolišev.
Čl. 25. Kr. banska uprava sme dovoliti, če ostane kaj mest praznih, naknadno vpisovanje do dne 15. septembra. Po tem roku se ne sme nihče več vpisati.
Čl. 26. V enem letniku ne sme biti nad 4U učencev.
Čl. 28. V višje letnike se sprejemajo vsi učenci iste akademije, ki so uspešno dovršili predhodni letnik.
Čl. 52. Popravljalni izpiti se opravljajo a) za prvi letnik dne 26 in 27. avgusta, b) za drugi letnik 28. in 29. avgusta, c) za 111. in IV. letnik dne 30. in 31. avgusta.
Čl. 58. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, opravljajo dopolnilni izpit po čl. 22. tega pravilnika iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa
111.	in IV. gimnazijskega razreda.
Čl. 59. Dopolnilni izpit je pismen in ustmen. Iz zgodovine in zemljepisja se opravlja samo ustni izpit, iz ostalih predmetov pa se opravljata pismeni in ustni.
Čl. 60. Za dopolnilni izpit, ki se smatra za privatnega, plača učenec razen državne takse: 70 Din administrativnega honorarja, 8Ü Din vsakemu članu izpraševalne komisije in 20 Din za vsak pismeni izpit.
Opomba k čl. 23.: Učenci in učenke, ki se žele vpisati v 1. letnik, naj se prijavijo pismeno do začetka septembra. Absolventi srednjih šol naj vloge kolku jejo s petdinarskim kolekom, oni iz meščanskih šol pa naj prilože vlogi še kolek za 20 Din za rešitev.
Tisk Mariborske tiskarne «1. <1. v Mariboru — Odgovarja ravnatelj Stanko Detela