Štev. 8.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1913.
Leto V.
Temelji narodov.
Naj bo drevo še tako močno in krepko, posušilo se bo, če mu gniloba mozeg razjeda. Tudi lepa rastlina, ki ima črva v sebi ali korenine izpodjedene, bo opešala in usahnila. Prav isto je z narodi in ljudstvi na svetu. Dokler je jedro zdravo, se bo ljudstvo razvijalo in močno ostalo. Če se pa večine prime gniloba, ne bo vsa zunanja moč nič pomagala.
To resnico nam prav v vsakemu narodu zgodovina jasno kaže.
Stari Asirci so bili krtietje in pastirji v svojih hribih. Pri obilnem številu ljudstva jim je doma prostora zmanjkalo, Z vojsko so šli nad sosede in zmagovali, dokler so ohranili svoje krepke narodne lastnosti. Skoro vse takrat znane dežele prednje Azije so spravili pod svojo oblast. — Ko so se pa navadili pri premaganih narodih mehkužnega in potratnega življenja, so se izgubile prvotne čednosti, je narod opešal. Bili so premagani in izginili skoro brez sledu.
Njih sosedje Babilonci so bili tudi začetkom le priprosti kmetje. Povzdignili so se do svetovne slave, sezidali največje mesto na svetu. Toda pri pohotnem in udobnem življenju se je izgubila pripro-stost in domqjjubnost očetov. Prebogati so postali v rodovitni dolini reke Evfrat, vdali so sc nečistosti. — Danes je Babilon žalostna razvalina, kjer se gadi solnčijo in divje zveri prebivajo, ljudstvo se je izgubilo med sosedi.
Še bolj jasen zgled nam pa dajo Rim-ci. Kako neznaten je bil začetek Rima! Malo mestece, nekaj kmetov in pastirjev, to je bilo vse. Slavni vojskovodja je na polju oral, ko so ga prišli klicat, naj gre nad sovražnike kot vrhovni poveljnik. Nad vse je ljubil Rimljan svoj dom, domače ognjišče in svetišče, zakonsko zvestobo in poštenost. Eno posilstvo je vzdignilo narod, ki se je uprl proti trinogu in ga pregnal, Družine so imele toliko otrok, da jim je imen zmanjkalo. Rekli so jim kar: Kvar-tus, Kvintus, Octavus, Decimus, to je če-
trti (sin), peti, osmi, deseti. Kaj ne, blagoslovljene rodovine! S temi čednostmi so podjarmili svet in ustanovili največjo državo. Skoro vse takrat znane dežele so bile pod njihovo oblastjo.
Toda takrat, ko so postali bogati in videli tujo razkošnost ter se sami navadili na mehkužno uživanje, se je izgubila podlaga rimske države, rimska krepost in lepo življenje. Zakonska zvestoba je bila skoro neznana, bogati in imenitni niso marali veliko otrok, da bi jih ne motili v uživanju, pač pa so želeli veliko slasti. Nastala je taka pokvarjenost, da je ni mogoče popisati. Število pravih Rimljanov je pešalo, kakor se zgodi vselej pri pohotnem in mehkužnem življenju. Tuji ljudje so prišli služit in vladat mogočni Rim. Tudi so se kmalu navzeli splošne pokvarjenosti in postali ravno taki kakor drugi. Za trdo vojaško službo so bili domačini nesposobni. Za drag denar so klicali tuje najemnike. Delavcev ni bilo, cele pokrajine so bile skoro cpustošene. Še je obsegalo cesarstvo največjo državo na svetu, toda znotraj je bilo vse gnilo, ker je ljudstvo propadlo. Pri visokih je bila nebrzdana po-hctnost in trdosrčnost, pri nizkih pa oni suženjski duh, ki se dela boji, pa vse za denar stori. Zato je rimska država morala propasti. Germanski narodi so razdrli tisočletno državo.
Na Španskem je bilo ljudstvo od nekdaj krepko in bojevito. Rimci so imeli dosti truda, predno so deželo popolnoma pomirili. Iz španske krvi so imeli v Rimu Trajana in Teodozija, dva najboljša cesarja. — Toda od Rimcev so se navadili mehkužnega življenja, število prebivalcev je padlo in še ostali so bili pokvarjeni. Par tisoč germanskih Gotov je prav lahko podjarmilo celo deželo. Ti so se pomešali z domačini in ohranili dalj časa svoje kreposti, ki so jih prinesli kot dedščino očetov v tujo deželo.
Ko so se še Goti v mehkem podnebju pomehkužili, so prišli leta 711. Arabci pod Tarikom. Z lahkoto so ti sinovi puščave premagali številno vojsko Gotov in sc razlili po celi deželi. Ljudstvo se je podvrglo.
Le nekaj neupogljivih junakov je bežalo v nepristopne gore, odkoder so začeli skoro osemstoletne boje proti mohamedanom. Ti hribovci so se zopet utrdili, sovražniki se pa pomehkužili. To je bila junaška doba španskega naroda. Tako se je v boju zoper divje Mavre razvila krepost, ki se je kazala v srčnosti in vztrajnosti do skrajnega. Junaki, kakor lid Kompe,\dor so kazali ljudstvu pot do zmage. Ko so Maure pregnali, so bili Španci nekaj časa prvi narod na svetu. Svoje vojake so pošiljali na Laško in Francosko, na Nizozemsko in druge kraje sveta. Njih ladje .so odkrile svetu Ameriko. Toda amerikansko zlato jc vpeljalo potratno življenje, pri nižjih pa željo po lahkem zaslužku. Narod se je po-mehkužil in začel propadati. Do danes se ni več dvignil iz svoje zaspanosti. Kreposti očetov ni več, Španska je postala nesrečna, skoro vse je izgubila, kar so osvojili davni predniki. Še doma ne morejo več reda napraviti.
Ta nauk bi mogli pokazati prav pri vsakem narodu. Dokler je ostalo ljudstvo revno in pošteno, mu niso veliko mogli sovražniki. Ko se je razvadilo, opustilo vero in se vdalo pohotnemu in nasladnemu življenju, je začelo redno propadati. Toda čemu daleč segati, ko imamo pri sebi oči-vidni zgled.
Nikdar nismo imeli Slovenci mogočne države. Ko so prišli naši očetje v deželo, so bili bojeviti kmetje, povsod od sovražnikov obdani. Že zgodaj so dobili nemški plemiči oblast nad nami in stegnili roko po lepih gozdih naše domovine.
Trdo je bilo življenje prednikov, toda ravno v tem so se ohranile in okrepile stare kreposti naroda, ki je srečno prestal tisočletne boje, ki so mnoge močnejše narode popolnoma zatrli. Katere so bile te temeljne kreposti našega rodu? Imeli so ljubezen do vere, ki jih je tolažila in jim pot v nebesa kazala, ljubezen do dela, ki jih je živelo, ljubezen do revežev, katerim so s svojo revščino lajšali življenje. Revni so bili in slabo so živeli, toda ravno zaradi tega so ostali dobri. £)andanes imamo veliko mogočnih narodov. Toda kaj potil
maga vsa zunanja moč, če je znotraj vse gnjilo. Znano je, da Francozi izumirajo. Družine imajo otrok vedno manj, otroci večinoma še križa ne znajo več delati. Vse to so zelo slaba znamenja. Toda pri Angležih in Nemcih ni veliko boljše. Vera peša, otrok je vedno manj. Če je posvetna sreča glavni namen človekov na svetu, potem jo hoče vsak do dna izprazniti. — Tudi pri nas se že kažejo slaba znamenja. Če se narod pomehkuži in izgubi v uživanju, potem Slovenci nimamo prihodnosti. Narod je pa tak, kakršne so posamezne družine. Naj vlada torej v vsaki slovenski hiši lepo versko življenje starih Slovencev, jodprto s krepostmi resnega dela in pravega napredka.
Tabori za moške na božjih potih.
Kdor je mnogo hodil po tujih deželah ter primerjal slovenske kraje tujim, jc moral reči, da se moremo Slovenci ponašati pred vsem svetom z lc-ooto naše domovine. Seveda še bolj kakor kraji se ločijo maši ljudje od dru-•,'ih. Pred kratkim mi je neki gospod, .<i prav dobro pozna kmete skoro po celi Evropi, rekel: »Verjemite, da v Evropi ni bolj brilitnega kmeta, kakor ga imamo pri nas. Za trgovino mu sploh nobeden ni kos.«
Naši ljudje so res nadarjeni. Zato imamo veliko zelo zmožnih mož, ki ■majo korenino v kmečkem stanu. Toda najlepše na naših možkih je vendar le njihova globoka vernost. Kolikokrat že nnogi rodoljubi obupavajo nad našimi nožmi, ker ne poznajo pravega jedra. ''Jato se šele na dnu pokaže, biser je reba vzdigniti. Isto je z verskim življenjem naših mož in fantov.
Ko so Turki požigali in morili po • laših krajih, so napravili očetje pri cerkvicah na gorah močne tabore, da ;o se za njimi branili proti turški po-vodnji. Vse ljudstvo je pribežalo v te utrjene tabore. Pred Marijo so v solzah prosili pomoči, ob napadu so sukali orožje in umirali za sveto vero. Ko bi prestopili k turški veri, bi se s tem odpadom od vere obvarovali turških gro-'.ovitosti. Toda naši očetje so bili glo-joko verni možje, ki vere niso zatajili: »Mi Turki ne postanemo!«
Dandanes prihajajo med ljudstvo •lasprotniki, hujši od Turkov. Poznamo jih: življenje je turško, vere pa sploh .ii. Mnogo so jih zapeljali, še vedno upajo na končno zmago ali vsaj na zmešnjavo v naših vrstah.
Motili so se, me poznajo še dosti slovenskega kmeta in njegovega glo-ooko vernega srca. Toda vneti se mo-ajo ti junaki, v katerih teče junaška :<ri očetov za odpor proti sovražnikom, (i nam hočejo vzeti, kar je svetega, vot najboljši pripomočki v ta namen mm lahko služijo veliki tabori za može n fante po naših božjih potih. Božja pota za moške? Gotovo, ker so skoro 10.
vsi moški še za božja pota vneti. Tam pri Mariji, kjer Mati usmiljena podpira naše delo s svojo priprošnjo, postanejo srca voljna za vse, kar Bog od nas zahteva. Z najboljšim vspehom smo že izvršili tak poizkus, katerega moramo natančno popisati, da ga tudi drugod posnemajo.
1. Tabor na Zaplazu.
V sredi Dolenjske je v župniji Čatež znana božja pot Zaplaz, kjer kraljuje Marija v nebo vzeta. Na tisoče in tisoče romarjev je že dobilo gori dušno zdravje, mnogi tudi čudodelno pomoč. V bližnji in daljni okolici ga ni odraslega, ki bi ne bil že večkrat opravil gori svoje božje poti. Če kdo še ne ve. kako se gori lepo moli, naj le poskusi.
Na tem svetem kraju smo hoteli enkrat videti same moške in napraviti pravi tabor. Po časopisih smo povabili Dolenjce in poslali vabila na več župnij. Povedali smo tudi, da bo tabor le za moške, žensko naj za enkrat ostanejo doma. Seveda smo se zamerili lepemu spolu. Naši možje so bili pa ponosni. Star možak je dejal: Najbolj luštno jc bilo pri vojakih, ko smo bili sami. Če bodo gori sami moški, pa moram iti zraven.« Drug drugega so vne-mali: »Žensk ne bo, zdaj pa lo, mi gremo!«
In prišli so. Mnogi so dospeli že zvečer. Vrla orlovska godba iz Škocja-na pri Turjaku je prišla že popoldne. Vsi so bili v nedeljo zjutraj pri obhajilu. To je ravno božja pot: Sprava z Bogom in potem priporočilo Mariji.
Zjutraj na vse zgodaj so prihajale cele trume mož in fantov. Da ste videli to junake veselih obrazov hiteli Jc Mariji! Vsak je čutil: Danes je naš dan. Do devete so se zbrali pri župni cerkvi na Čatežu najboljši možje iz vse okolice. Čez 100 Orlov krojih je pričalo, koliko imamo vrlih mladeničev, ki vero očito spoznavajo. Ti junaki so z godbo in petjem dali celi siovesnobti posebni značaj. Vreme nam je bilo ugodno. Prejšnji dan je mali dežek ohladil vročino in zmanjšal prah.
2. Procesija.
Četrt na deset zapojo zvonovi. Kakor na znamenje se vzdigne križ, ban-dera in zastave zavihrajo, tabor gre k Mariji na Zaplaz. ki je na hribčku dobrih 20 minut oddaljen. Možje začno korakati v rokah Marijino orožje — sv. rožni venec. Glasna, pobožna molitev vsake vrste je pričala, da gredo k procesiji krščanski možje, ki so prišli pričat o svoji veri. Po štirje sp šli v vrstah, toda procesija je dospela že na Zaplaz, ko so bili zadnji še na Čatežu pri župni cerkvi. Godba zasvira Marijino pesem, duhovniki, z opatom iz Za-tičine na čelu, ki je prišel s tremi patri slovesnost poveličat, zapojo lavretan-ske litanije. Kakor mogočni »Ura« vojakov ob napadu se je glasil mapev godbe in pevcev: »Marija k Tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo . . .« Te procesije je bila gotovo tudi Marija ve-
sela. Gotovo še nikdar ni videla takega t.ibora moških na svoji sveti gori. Soln-ce je pripekalo, pa nobeden se ni za to zmenil. Saj smo šli k Materi.
Nad tisoč romarjev je pa že gori čakalo. Vseh udeležencev je bilo gotovo nad 1000 pri dopoldanski službi božji. Več sto jih je prišlo popoldne.
3. Pri Mariji.
Lep je bil pogled na pobožno množico. Po sredi cerkve je stala Orlov kakor častna straža Marijina. Vsem se je že v obnašanju poznalo, da se zavedajo, kam so prišli. Po pravici je mogel povdarjati cerkveni govornik, kako globoko je v srcih naših mož in mladeničev ljubezen do Marije. Slovenci imamo izmed vseh narodov skoro največ ljubezni do Matere božje. Ni je župnije, kjer bi ne imeli Marijinega oltarja, ni je hiše, kjer bi ne imeli Marijinega oltarja, ni je hiše, kjer bi ne bilo njene podobe, ni med nami moškega, ki bi vsaki dan ne častil Marije in napravil že več božjih potov do njenih svetišč. — Zato pa imamo dolžnost povsod pu-kazati udanost do vere njenega Sina, do Cerkve in zakramentov. Nasprotnikov in brezvercev je mala peščica, nas na tisoče. Za to vero je treba tudi trpeti in vselej odločnost pokazati . . . Mu-čenci so nekdaj nosili kot drag spomin rajnih bratov nekoliko mučeniške krvi na svojem srcu, ki jim je bila vedno v spomin, naj bodo vredni nasledniki svetnikov mučencev. Mi prejemamo Jezusa v sv. zakramentu. Bolj kakor mu-čenccm mučeniška kri, je nam obhajilo, ko Boga samega prejmemo, s pod-budo in moč krščanskega življenja. — Slovesno pontifikalno mašo je opravil opat iz Zatičine ob obilni asistenci. Med mašo je svirala godba in pel mogočni pevski zbor. Bila jc slovesnost, ki je res srca dvigala.
Mnogi, ki ne poznajo naših ljudi, so se bali, da bodo šli kmetje po opravilu domu, ker se jim ne bo ljubilo do poznega večera čakati. Niso pomislili, da naš kmet, če kaj začne, hoče tudi izpeljati. Prav malo jih je odšlo, prišlo pa veliko. Tudi pijancev nismo prav nič videli.
Ker smo prišli molit, se je popoldne ob pol dveh izpostavilo sv. Rešuje Telo. Nobeden ni pričakoval, da bodo moški precej prišli. Todji ravno zdaj so se pokazala ta zlata srca prave po-božnosti. Med poldrugo uro dolgim presledkom od 12. ure do pol dveh so mnogi ostali v cerkvi in zares vspodbudno molili.
Ko je začel pred Najsvetejšim duhovnik moliti rožni venec, so molili po moško, tiho in vsak zase, da ni bilo soglasja. Duhovnik vstane in opomni, naj počakajo, da sam konča, potem naj pa molijo vsi naglas in počas. Pomagalo je precej, molili so tako lepo, da še nikdar nisem slišal lepše molitve.
4. Ljudski shod.
Po končanih lilanijah smo šli na shod Kmečke zveze za dekanijo Trebnje. Zunaj jc bil postavljen oder za
pevce in eden za govornike in odlične goste. Okoli odrov se je pa zbralo do 4000 mož in mladeničev. Solnce je pripekalo, toda kdo se jc zmenil ob teh slovesnih trenutkih za vročino? Saj smo bili skupaj poslanci, duhovniki, učitelji, župani, občinski možje, gospodarji in fantje, cvet našega ljudstva, vsi enega srca in enega duha. Govornikom se je poznalo, da imajo pred očmi vzvišeni namen podučiti in izobraziti ljudstvo, ne pa mlatiti prazno slamo. Ljudje so pa vedeli, da imajo tu svoje prijatelje, katerim lahko zaupajo.
Z vso pazljivostjo so torej sledili prepričevalnim besedam poslancev: Hladnika, dr. Lampeta in dr. Pegana, župnikov Oblaka in Rožnika. Najbolj potrebna tvarina se je natančno obde7 lala. Nad dve uri in pol je trpel shod, toda množica se ni utrudila. Upamo, da tudi to tlelo ni bilo zastonj. Posebno važne so bile tudi pozdravne besede trebanjskega župana Huša, ki je rekel: Pozdravljam vas na prelepem shodu pri Mariji. Če se vprašam, kdo nam je priredil današnjo slovesnost, moramo reči, da naši duhovniki. Sovražniki so pa hoteli zagozdo napraviti med ljudstvom in duhovnikom. Mi jim pa zaupamo, ker vemo, na so naši prijatelji. Delali bomo povsod po starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Da se je med zborovanjem ohranilo zanimanje, je godba svirala in so peli pevci svoje najlepše pesmi.
Ko je solnce zahajalo, smo se razdajali. Z Bogom I bil je zadnji pozdrav. V srcu je pa dozorel trdni sklep: Na takem taboru pri Mariji se še vselej vidimo. Upajmo, da kmalu drugega dočakamo.
Znamenja prašičje kuge.
Pri živali se lahko precej priredi, če ni nesreče in bolezni. Ako pa pride krga v svinjak ter kmetu pokosi najlepše pujse, mora nazadnje priti v zadrego in pomanjkanje. Ravno v zadnjem času opazujemo, da imajo nekateri gospodarji kar več let skupaj vedno nesrečo v svinjaku. Prašiči nočejo jesti, očito hujšajo, ne redijo se nič; sreče pri reji ni. Vsako leto nekaj prašičkov takemu revežu pogine. Navadno misli, da ima slabo pasmo, v resnici je pa kuga med živalmi. Ko bi precej začetka odločno nastopil, bi se večkrat prav znatne škode obvaroval. Toda ljudje no vedo, kako se bolezen spozna. Pri rdečici je pač lahko, ker že drugič bo vsak bolezen spoznal, kdor jo je enkrat videl. Težje je pa pri kugi spoznati njeni začetek.
Dr. Stansfuss priobčuje navadna znamenja prave kuge pri prašičih in vročine, ki so jo doslej imeli za kugo, pa v resnici ni, dasiravno pri mladičih zelo veliko škode mapravi. Prava pra-
šičja kuga se zanese le po nekem soku — virus ga imenujejo zdravniki — od prašiča na prašiča. Ta kuga napade prašiče vsake starosti in ima svoj vir v krvi. V nekoliko urah zastrupi vse telo, prav tako kakor rdečica ali kuga v vranci (Milzbrand). Nagloma se pokažejo znaki hude bolezni. Najprej se vidijo na trebušni koži okrvavljena mesta, kakor bi bolha vbodla. Ta znamenja krvi so prav taka, kakor bi jih z škopilom naškropil. Pokažejo se le pri posebno hudi bolezni. Navadno gre bolezen bolj počasi naprej. V začetku živali ne pridejo več h koritu ali gredo precej zopet stran, ostanejo v kakem kotu in sc zarijejo v slamo. Oči so majhne in s sluzasto tekočino zalite, kakor včasih krmežljavi otroci. Ušesa postanejo mrzla, modra, na koncih trda in neobčutna. Kmalu se pokaže tudi glavno znamenje — griža. Blato jc sivo-rumeno ali zelenosivo, redko in smrdljivo. Včasih jc v blatu tudi malo krvi. Živali nič ne morejo, shujšajo, vsi udje jim odpovedo. Posebno zadnji konec je slab, da ne morejo vstati. Od tretjega do osmega dne navadno poginejo, toda ne vsi. Znatno število se jih zopet popravi, toda veselja gospodar ne bo imel nad njimi. Če griža preneha, postanejo zaprti, pa zopet grižavi; žrejo zelo slabo, iz ust jim teče posebna žleza; koža postane trda, z neko skorjo obdana. To prašičje je prava griiita, kakor ga imenujemo. Dejali bi mu lahko tudi sušivec.
Včasih se pokaže tudi pljučnica. Težko in hitro dihajo, prav pogosto tudi kašljajo. V primeri s prejšnjimi znamenji je to prav gotovi dokaz prave kuge. Seveda je bolezen največ odvisna od notranje moči. Če nastopi hudo, potem so prašiči vsi izgubljeni.
Vročina ni tako huda. Ščetine postanejo bolj trde, koža vela in belkasto-siva, ko je pri navadnem prašiču mehka in malo rdeča. Na hrbtu je koža kakor umazana, skoro črnosiva. Sprednje kosti se bolj pokažejo, od zadaj je vse bolj vpadeno in shujšano. Na strani vpadejo. rebra se pokažejo, živali shujšajo popolno. Navadno imajo tudi grižo. Pri vročini se ne menja ta griža z zaprtjem, -temveč traja dalj časa. Živali očividno trpijo bolečine, stoje krev-Ijasto, navadno imajo zadnje noge pod trebuhom. Večkrat se tudi pljuča vnamejo. Če spraviš živali pokoncu in jih napodiš po hlevu, bodo začele hudo kašljati. Navadno pogine 25 do 75 odstotkov obolelih prašičev. Bolezen trpi po več tednov. Napade jih v starosti štirih do osem tednov. Nevarna je bolezen tudi prašičem, ki so stari tri do štiri mesece. Starejših se skoro več ne prime. Ozdravelim živalim se nasledki vedno poznajo. Bolni in ozdravljeni prašiči hirajo za to boleznijo, kakor bi bili jetični.
Zdaj bo marsikateremu gospodarju postalo jasno, zakaj se mu prašiči skoro prav nič ne redijo. Nevarna je seveda kuga veliko bolj, kakor vročina.
Kadar spoznaš, da imajo prašiči očita znamenja te bolezni, moraš precej sporočitj, po županstvu c. kr. okrajnemu glavarstvu, ki bo poslalo živino-zdravnika, da vse pregleda. Ta bo že natančno povedal, kaj je treba storiti.
Kam pridemo?
Na Nemškem bodo število stalne vojske pomnožili za 68.000 mož. Zdaj je začelo nemške kmete skrbeti. Kmetov, je le 3-4-9 odstotkov vsega prebivalstva, toda vojakov pride iz kmetov 75 odstotkov, dobre tri četrtine vsega moštva. Krvni davek je torej skoro ves na kmetu. Računajo, da bo po novi postavi šlo zopet 50 do 60 tisoč mladeničev iz kmetov več k vojakom. Kmet mora pa mesto sina vzeti hlapca, drugače ne more gospodariti. Hlapcu je treba plačati 200 do 300 mark na leto. Sin pa tudi težko izhaja pri vojakih brez podpore od doma. Nemški kmetje bodo imeli vsled nove vojaške postave gotovo 30 milijonov mark škode.
Še precej hujše, kakor na Nemškem, je pri nas. Gotovo je nad 80 odstotkov vojakov iz kmetov doma. Sprožila se je že misel, da bi kmečke fante popolno ločili od mestnih zapcljivcev in demokratov. Reklo se je, da bi bili potem mestni regimenti, katerim bi pridejali še tovarniške delavce, zelo slabi. Tudi disciplina in pokorščina se bi dala le težko vzdržati. Častniki si s takimi vojaki ne upajo izhajati. Torej gotovo ostane krvni davek in vsa nevarnost za naše fante tudi zanaprej.
Zdaj hočejo zopet prav znatno vojaštvo povišati. Na tisoče mladeničev je šlo zdaj z uradnim dovoljenjem v Ameriko, odkoder se skoro gotovo ne bodo vrnili domu k naboru. Večino rekru-tov bo pa moral zopet le kmet dati. Zato bodo ravno najboljši posestniki, ki imajo družino v redu, najbolj prizadeti. Delavcev že zdaj primainjkuje. Kako bomo izhajali? Tudi naši gospodarji bodo morali mesto svojih sinov hlapce dobiti ali pa svet v pušiv pustiti. Tudi tukaj gre na milijone kmettpm v zgu-bo. Potrebna je pač, da država z vsemi močmi kmeta podpira, ker drugače ne more obstati.
Kako velik je razloček med krvnim davkom prebivalstva na deželi in v mestih, naj še par zgledov pove. Občina Ilanscn na Bavarskem je štela lani 704 prebivalce. Pri vojakih je bilo 1. 1912. 18 mladeničev. Ko bi v istem razmerju služili iz mest pri vojakih, bi moralo dati mesto 100.000 prebivalcev 2570 vojakov. Dokazalo se je pa, da je bilo v mestu, ki ima 150.000 ljudi, le 55 mladeničev, ki so bili v mestu rojeni, pri vojakih. V drugi občini, ki šteje 904 ljudi, bi bilo v slučaju vojske poklicanih' 150 mož. Krvnega davka mora torej največ plačati kmet.
Dekaj misli o gobah.
Mnenja o vrednosti gob za človeško hrano gredo močno narazen. Eden jih čisla kot »meso v gozdu« in jim prisoja po vsebini beljakovine prvo mesto za mesom, vštric s stročnicami in pred žiti. Res jc, ila imajo gobe poleg 74 do 91 odstotkov vode precej beljakovine (1 do 9 odstotkov) in poleg tega še nekaj neznatnega tolšče, cukrovin, soli in fosforja v sebi. Vendar pa ne smemo precenjevati teh otrok narave. Zakaj?
1.	Njihovo staničje jc grobo, klobu-čevinasto in zato težko prebavljivo; dva funta svežih gob zalezeta le toliko kot 10 dek svežega mesa.
2.	Mnoge vrste gob so močno strupene in kar je šc hujše, mnoge strup-nice so užitnim tovarišicam tako podobne, da se le prelahko zamenjajo in posledice so mnogoštevilni smrtni slučaji.
3.	Tudi užitne gobe lahko postanejo strupene, ako se pokvarijo, in pokvarijo se zelo hitro.
S tem pa gobam nikakor nočemo odrekati narodnogospodarskega pomena. Saj je mnogo krajev Sirom našo ožje in širše domovine, kjer sc povžije tolika množina gob tekom leta, tako da tvorijo gobe poleg kruha, krompirja, soka itd. pravo ljudsko živilo. Tudi v gosposkih kuhinjah vidijo radi gobe bodisi za praženje. za juho ali za omake (zosex. nekatere pobe (gomoljika in pečenka, kukmak ali šampinjon) so pa naravnost slaščica za sladkogobce. Gotovo jo torej, da bi revnejše ljudstvo zaslužilo lahko premnogo kronico več z nabiranjem in prodajo grob, ko bi imelo nekaj več znanja o gobah, ko bi znalo bolje ločiti dobro od hudega.
Z željo, da pripomore mrvico k temu. podamo tukaj glavno navodilo za spoznavanje gob.
Botanika ali rastlinarstvo loči gobe:
a) v listnate gobe, ki nosijo spodaj na klobuku lističe, n. pr. strupena mušnica. Sem pa spadajo tudi užitna lišičica, dobra sirovka in kraljica med svojimi vrstnicami je pečenka ali šampinjon. Splošno velja, da so užitne vse lističaste gobe, ki imajo modro, vijolično, eitronovorumeno in rdeče barvene spodnje lističe. Glede ,vonja pomnite: Vse, kar diši neprijetno, ostro, omotno, to ni užitno, dobro pa je, kar ima prijeten duh po janežu, sadju, dišavah, česnju, kruhu, orehih. Pri sirovkah, ki imajo mnogo mlečnega soka v sebi, si moramo zapomniti, da so užitne le one, ki imajo rdeč sok, no pa one z rumenim ali modrikasto-vijoličnim sokom. Pa tudi sirovke z belim sokom še preizkušajmo sveže; če kapljica soka na jeziku peče, proč z gobo. Gobe, pri katerih listki ne teko pravilno od srede proti obodu, kot. pri sirovkah, ampak so razvrščen nepravilno, so golobičicc (lat. russula). Te nimajo soka, tudi nimajo na štoru obro-časte manšete, nit j je štor spodaj napet. Ker jih jc mnogo vrst,mora odločiti zo-12'
pet pokušnja. kaj je za nas in kaj ne. Vse, kar je ostrega okusa, gre na gnoj, kar ne, pa v kuhinjo. Vse golobičke z lepo rumenimi listki so užitne.
1») L u k n j i č a s t e glive, izmed katerih gotovo sleherni naših bralcev pozna našega »jurja« ali užitnega go-baha kot glavno šaržo tega vojnega kora. Zapišimo si v spomin: Vse luk-njičaste glive ali gobe, katerih spodnja stran klobuka je bela, siva, rumena ali zelenkasta, isi katerih štor ima obroča-sto manšeto, so naše gore list, potrjene. Če pa je spod n h ran klobuka rdeča ali tudi sam . dečkasta, če je bet (ko-cen) rdeč u i, nalomljeno ali prerezano meso pordeči, proč s to zalego, opraviti imaš s strupenim »vražjim gobanom« ali kakim njegovim ne za las boljšim peklenskim bratcem.
c)	R o d i č a s t e g 1 i v e, pri katerih je spodnja stran klobuka na gosto poraščena z mehkimi zobci, gorenja pa z v krojni razvrščenimi luskami. Četudi je vnanja skorja teli gob nevabljiva, laskava, pa ima.ta družina lepo lastnost, da ni v njej niti enega škodljivega paglavca. Med znanimi gobami te familije omenjamo žlebnjakaste je-ževke.
d)	R e t i č a s t e g 1 i v e, to je gobe, ki nimajo klobuka, zato pa so /njihovi beti čudovito razraščeni, podobni zdaj jelenjeinu rogovju, zdaj koraljam, zdaj karfijoli itd. Rumena griva (kozja brada), rdeča griva, medvedje tačice in podobne so najbolj znane v tej rodovini. Tudi tukaj jc vse užitno, da le ni staro ali mokro.
e)	T r e b u h a s t e glive, ki rastejo podobno pri tleh v obliki krogclj. Pri nas najbolj znana je navadna kro-nica, ki je v mladosti lepo bela, pozneje pa temnorujava in polna črnega prahu. Zato je užitna le v mladosti, česar pa marsikje ne vedo. Krvjiico z mo-drordečim mesom treba zavreči.
f)	Užitni ni a v r a h i ali s m r č k i, ki nosijo klobuk, pa ne podoben dežniku, ampak se bet le odebeli v stožec, ki ima satju podobne vdrtine. Pri mav-raliu jo bet večinoma bel, klobuk pa rjavkast, rumenkast, zelenkast ali siv. Strupenih gob tukaj ni. Z ozirom na užitek (zdravje) lahko delimo gobe v tri vrste, najboljše, srednje in manj vredne. Med najboljše spadajo 1.) šampijon ali pečenka, iz katere izdelujejo nek izvleček ali esenco, ki jc v trgovini znana pod imenom »soja«; rabijo jo kot di-šavni pridevek k juham; 2.) sirovka, ki da izvrstno, račji podobno juho; 3.) jurčki, ki rasto od od julija do fiovcm-bra povsodi pri nas. Meso mladih jurč-kov jc čisto belo, okus ima skoro slasten kot orehi; 4.) mavrah, ki raste že v prvi spomladi ob robovih gozdov v travi.
Kak o mulo so pač šo znano razen jurčka, karžlja in par drugih ostale užitne gobe pri nas! Koliko bi tu storila ljudska šola zadnji dve leti na podlagi slik, besed učiteljevih in praktičnih demonstracij (razkazovanje) gob), ki naj bi jih šolarji sami nabrali in pri- '
nesli v šolo! O praktični uporabi pob ima govoriti gospodična učiteljica, zlasti pa naši gospodinjske tečaji po deželi, ki se vrše ob času, ko so gobo na razpolago.
Pripravljajo se gobe raznovrstno, največkrat se devajo v juho, ali pa se kuhajo in parijo (pražijo) za pri k uho kot zelenjad. Preden jih rabiš, jih v mrzli vodi urno operi in odlij vodo. -Rabijo se gobe tudi za omake (zose), paštete, ragu itd.
Gobe, ki jih ne moremo porabiti takoj svežih, posušimo ali vkuhamo. Tisoče kron bi lahko dobilo revno ljudstvo za tako blago, ako bi vedelo pripraviti ga v fini kakovosti, za prodajo pa bi poskrbelo kmetijsko društvo.
Z ozirom na liigijeno (zdravstvo) priporočamo pri nabiranju, kupovanju in rabi gob veti no previdnost; rabite le tako blago, o katerega neškodljivosti ste popolnoma prepričani, kajti nekatere strupene gobe so zelo podobne drugim užitnim, n. pr. prava sirovka strupeni brezovi sirovki, izvrstni jur ima mnogo podobnosti z debolonožccm, kakor tudi s strupenim vražjim gobanom. Splošnega znamenja za strupenost gob nimamo, Niti mlečni sok, ali živa barva ali lepljivost klobuka, ni:i počrnjenje čebule, ki jo kuhamo z gobami vred, ali porjavenje srebrne žlice v gobovi juhi niso zanesljivi znaki za strupenost gob. Mavrahi in smrčki povzročajo časih huda zastrupljenja in vendar nihče ne more povedati, kedaj so te gobe strupe.ne, kedaj nedolžne. Pač pa se morebitni strup z gotovostjo odstrani, ako se take gobe skuhajo in voda, v kateri smo kuhali, vrže proč, ravnotako, če gobe dodobra posušimo. Če hočete torej varno hoditi po tem labirintu1, potem si vzemite na pot tele vrstice kot nit Ariadne:
1.	Potrudi se spoznati prav natančno užitne in strupene gobe, drugače ne pokušaj tjevendan, ne tvegaj zdravja in življenja!
2.	Nabiraj gobe ob suhem vremnu (ravna se splošno narobe!); med dežjem nabrane, premočene gobe hitro gnijo.
3.	Trgaj gobe, ki rasto na bolj odprtih, zračnih solnčnih krajih!
4.	Nabiraj le mlade gobe; stare, črvivc ali nagnite gobe so strupene.
4.	Nabrano blago precej porabi; žc čez noč se mnoge gobe tako izpremene, da so usodepolne.
5.	Ako kuhaš navadne gobe v vodi, se nahaja v tej kuhani vodi precejšen del redilnih snovi, zato je ne smeš zavreči; le vodo pri mavrahih in smrčki'1 zli j proč vedno!
' Labirint je v grških bajkah vrt, ki jc imel tako umetno zavita i" raZ" pletena pota, da nihče ni našel izhoda, kdor je zašel vanj. Posrečilo se je to lc mladeniču Tezeju, kateremu je l,al? Ariada klopčič sukanca; tega je <){|vi-jal cel čas od vhoda na vrt in sc vrnil ob razviti niti nazaj.
6.	Ostanke jedil iz gob hrarni k večjemu do 24 111*, nikoli dalje!
7.	Bolnikom, kakor tudi ljudem, ki imajo slaboten želodec, ne dajaj nikakršnih gob, niso zanje, pa naj okusu še tako prijajo!
8.	Tudi zdravi uživajte gotie le v malih merah in jih dobro prežvečite! Prebavljivost gob povečamo, če jih kolikor moč na drobno razsekljamo; tudi noževa konica natrijevega bikarbonata (dobiš ga v vsaki drogeriji) na 1 liter zrezanih gob poveča njihovo prebav-nost.
9.	Če slutele, da se jo kdo zastrupil z gobami, takoj po zdravnika! Medtem pa poskušajte domači odstraniti strup iz ponesrečenca.
Učinki zastrupijenja sc pokažejo šolo čoz ure; v želodcu tišči, v črevesju zvija, revež čuti strah in velik (f.ijus. Bolečine postajajo hujšo, notranja vročina in žeja pritiskajo. Srce tolče burno, nesrečneža so loteva omotica, začne sc mu blo.sti, mrzel pot ga obliva, med hudim krčem ali v globoki omotici nastopi rešiteljica — smrt.
Skušamo pripraviti bolnika čim preje do toga. da vrže zavžito iz sebe s tem, da mu damo piti tople vode ali da pa požgočkamo v goltu s kurjim peresom. Če treba omehčati črevo, jo najbolje dati v ta namen eno do dve žlici ricinovega olja. Svetovati jc obilo uživanje mrzle vodo.
Tudi umetno so dado pridelovati gobo, zlasti pečenka, ki je pridelajo po Francoskem, Nemškem, na Češkem in drugodi v velikih množinah. Ker je najnižja cena za 1 kilogram 1 krona, v Švici pa tudi 2 do 3 krone, si lahko mislimo, kakšen vir dohodkov utegne biti razumno pridelovanje šampijona za okolico premožnih mest. Morda pozneje kaj več o tej kulturi.
Gostost nekaterih snovi.
Na teži se pozna, da so nekatere reči težje od drugih. Natančno težo pokaže tehtnica. Toda pri tehtnici se vendar ne ve, koliko je eno telo pri isti razsežnosti težje od drugega. Marsikoga bo zanimalo izvedeti natančne številke. Podlaga vsemu je 1 liter vode, ki tehta 1 kg. Ko bi napravili posodo, ki bi bila 10 cm široka, visoka in dolga in jo napolnili z vodo, bi držala ravno 1 kg. Druga telesa so v primeri z vodo ali lažja ali težja. Če tehta 1 dm:! vode 1 kg, tehta: aluminij 2'6, svinec 11'37, led 0'918, steklo 2 4—2 6, zlato 19 3, platina 21*5, kremen 2'65, sladkor 1'59, alkohol 0'72, žvepleni eter Q'793, glicerin 1*26, morska voda 102, mleko 103, petrolej 0'88, živo srebro 13595, terpentin 0'88, bazalt 2'79, brezovi les 0'7, rjavi premog 135, bukovi les 0'59, hrastov les 0'68, maslo 0'93, glinasta prst 206, peščena prst 1'34, loj govedi in ovce 0923, prašičja mast 0'937, vrbov les 0'5, smrekovi les 0'47, borovi les 0'55, železo 7'25, apnenec 2'62, sol 2'25, ilovica 1'66, laneno olje 0'94, opeka 1'6, pesek 1'52, vosek 0'97.
Tržni pregled.
S kupčijami prvega polleta so bile banke prav zadovoljne. Še nikdar ni bilo več zaslužka. Kaj če denar malo visoko obrestujejo, ko pa od upnikov še veliko več zahtevajo. Navadno delajo z razločkom med vlogami in posojili s 2'3%. Av-stro-ogrska banka je imela v šestih mesecih lanskega leta 10 milijonov čistega dobička, letos 25 milijonov. Prav isto je tudi z drugimi bankami. Kdaj bodo varčevalci po kmetih postali pametni in svoj denar le v domačih hranilnicah po deželi naložili! Čemu bi s svojimi žulji bogatine po mestih podpirali. Zaradi lega nespametnega ravnanja imamo zdaj tako zadrego po deželi. Varen gotovo ni nikjer bolj, kakor v domači rajfajznovki.
Lani so na Avstrijskem pridelali 21,637.758 hI piva. Če se je vse to doma popilo, so dali ljudje lani za pivo čez 400 milijonov kron. Precej ga je šlo seveda na tuje, veliko so pa tudi bavarskega k nam pripeljali. Češka je napravila skoro polovico vse množine 10,221.675 hI, Nižja Avstrija 3,716.464 hI, Gor. Avstrija 1,077.219 hektolitrov, Štajerska 1,302.947 hI, Koroška 239.114 hI, Kranjska 106.733 hI. Leta 1911. je bilo na Kranjskem 125.249 hI piva napravljenega. Seveda se ni zaradi tega manj piva popilo pri nas, kakor druga leta, pač je pa gotovo, da se vedno več tujega, posebno štajerskega in češkega uvaža v našo deželo.
Naše železnice prav lepo napredujejo. Čeprav jc znano, da ima država zelo nerodno upravo in v osrednjih pisarnah veliko preveč ljudi, se vendar kaže vedno lepši napredek. Če se vse, kar so plačali za nove naprave in amortizacijo, vpošteva, je bilo lani po plačanih obrestih še 6'5 milijonov kron dobička.
Prav zanimivi podatki prihajajo iz Ar-gentinije. Tam so zadnja leta toliko živine prodali, da mora tako postopanje v kratkem končati živinorejo, če se v kratkem ne ustavi. Našteli so namreč 31. decembra 1911. leta 28,786.000 glav živine. Prodali so pa lani 5,700.000 kož, doma postrojili 1 300.000, žive živine izvozili 262.000 glav, torej skupno 7,262.00 glav. Toliko telet se pa v enem letu gotovo ni poleglo. Najmanj za 600.000 glav se je število goveje živine zmanjšalo.
V	zadnjem času so napravili v Argentiniji mesto navadnih pašnikov velike njive same lucerne. Na legvi, ki meri 2500 ha, se je s pašo priredilo le 200 krav čez celo leto. Zdaj bodo lahko tam preživeli 2500 glav. Vlada te pašnike in napravo njiv zelo podpira.
V	Argentiniji stane danes 650 kg težak vol 330 K. Mesarja stane 1 kg mesa okoli 75—80 vin. Sedaj pa v Argentiniji prodajajo meso navadno in slabo po 1 K 20 vin., najbolje (fil6) 2 K 40 vin. Na Angleškem pa prodajajo zmrznjeno argentinsko meso: sprednje dele 72—80 vin., zadnje od 94 vin. do 1 K 15 vin., če je meso zmrznjeno, 67 do 69 vin. sprednje, 78 do 81 vin. zadnje dele, če je shlajeno. Torej doma pri mesu odirajo, da morejo, kar ostane, na tuje, četudi v škodo prodati. Samo lani so prodali na tuje 4 milijone stotov shlajenega in
zmrznjenega mesa. Pravijo, da hočejo severoameriški milijonarji, ki imajo vso argentinsko kupčijo v rokah, zatreti angleške trgovce z mesom. Ti Amerikanci imajo denar.
Modre može je začelo skrbeti, kaj bo z lesem. Nekaj so ga rabili le za kurjavo in zidavo. Zdaj kurijo po mestih in tovarnah navadno s premogom, celi gozdovi se pa porabijo za popir, katerega vedno več gre. Evropa kmalu ne bo imela zadosti lastnega lesa. Že zdaj pripeljejo na milijone q iz Amerike. Začeli so iskati snovi, s katerimi bi lahko delali popir kakor iz lesa. Poizkusili so z nekaterimi semeni in sladkornim trstom, toda do zdaj brez vidnega uspeha.
Pri nas ima veliko gozdov vlada v rokah, V Bosni je imela 45.000 ha najlepšega smrekovega in bukovega gozda, ki ima 18 milijonov m:l lesa tvrdka Štajnbais v zakupu. Na leto so posekali do 400.000 kubičnih metrov. Začetka so plačevali 1 m:! le po 2 K. Zdaj so začeli poslanci godrnjati. Vlada je sama prevzela akcije te družbe, ki ima 100 ur dolgo gozdno železnico in cele vasi svojih delavcev. Dobiček se bo stekal tudi v deželno blagajno.
V Bukovini so našli močne vrelce petroleja. Na cene petroleja to ne bo posebno vplivalo. Po svetu letina povsod dobro obeta. V Egiptu so pospravili velikanske množine bombaža. Večina tega pridelka gre na Angleško in v Ameriko, Nekaj vzamejo tudi Nemci.
Žita so prav lepo dozorela. Na Ogrskem je veliko pridelka končala povodenj kakor tudi v Galiciji in Bukovini. Vendar tudi tam ne bodo lakote trpeli. Na Češkem in vseh severnih deželah je dež pri žetvi zelo nagajal.
Cena goveje živine je šla precej nazaj. Pri debeli živini se še ne pozna posebno, za plemeno pa desti kupcev ni. Z volorejo ni bilo posebnega zaslužka. 28. julija so prodajali na Dunaju vole: ogrske Ia 95 vin. do 1 K 20 vin., Ila 88 vin. do 1 K 2 vin., lila 80 vin. do 88 vin., domače: Ia 1 K 4 vin. do 1 16 vin., Ila 98 vin. do 1 K 2 vin., lila 84 do 94 vin.; bike 84 do 96 vin., krave 84 do 98 vin.
Pri nas se precej pozna, da ne pride iz Balkana skoro nič živine. Ker je doli vse pod orožjem, še sami zase nimajo zadosti.
Cena mlečnim izdelkom gre vedno bolj nazaj. Tujci vedno .bolj silijo k nam z malovrednim maslom. V zadnjem času silijo v Primorje še z ogrskim blagom, katerega prodajajo avstrijske mestne mlekarne. Dasiravno je vse blago bolj poceni, nočejo prodajalci po mestih prav nič od-jenjati nasproti odjemalcem. Ni torej čudno, če se mlečni izdelki težko prodajo.
Prašiči se še dobro držijo. Pri teh se še bolj pozna balkanska vojska kakor pri govedi. Za kmete je to dobro. Opazujemo povsod, da kmetje spoznavajo, koliko se da pri prašičih prirediti. Treba bo res dobro gnojiti in še več pese in krompirja saditi.
Ko se je vreme koncem preteklega meseca zjasnilo, so šle tudi žitne cene malo nazaj, 28. julija so prodajali pšenico: najboljšo ogrsko 1220—12'60, domačo 9'95 do
122
J0'95; rž slovaško 8'90—19 20; ječmen najboljši 8'65—908, za krmo 7'60—7'90; oves najboljši 1025- 1075, navadni 9 50—990; turšica 8'60—8'85. — Žita sejati le za domačo rabo nikdar več, ker se ne izplača.
Cene železu so precej padle. Po naših prodajalnah se to še nič ne pozna.
Blago za narodne noše.
kakor svilo, polsvilo in lister, razne vrste robce b franžami in tudi vse druge potrebščine, ima v največji izberi po najnižjih cenah tvrdka T. M. Regorschek nagi., Ljubljana, Stritarjeva ulica. — Posebno se priporoča lister, ker jc renejSi in trpežnejfil, kot vsa drugu blaga. Pojasnila in vzorci po pošti zastonj. 2101 .')—1
n
(2257)
II rabile grinovec in Hrušovec ??
naročite ga pri:
FR. CVEK-u v Kamniku.
17(i4
Kdor enkrat Blaimscheinov „Unikum"-margarin vporalilja — vporablja vedno zopet lo uiaimschelnov ,lUnikum'>-marcarin.
M
»CROHTIR
! Zauaraoalna zadruga u Zagrebu !
Ustanovljena 1. 1884.
Ustanovljena 1.1884.
Prevzame v zavarovanje proti škodi, ognju in streli iu življensko zavarovanje vrazno-vrstnih kombinacijah in zelo nizkih cenah.
GUM ZflSTOP U m. SIA3ERSK0 i(l KOROŠKO V
UHANI pri ivrdlii
Mar. Terezije cesta 8.
Kmet & Comp.
Sposobni mestni poverjeniki in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.	3928
Izdolovanjo in nujvoč-j a zaloga
klinih pasov
(bruh-bandov)
trebušnih pasov, vsa-kovrNlnili obvez.
Zalogu blngu ifc gumija za babico In bolnice, brlzgalnlco, gumljove nogavice in blazine. Uiimlnc noge, roko itd.
Za gospodo zdravnike zaloga vsakovrstnih ln-»trumentov.	2<io5
(Za vprufianja po poŠti nuj ho priloži znamka)
Za obilna naročila so priporoča:
K. Piotrowski, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 32, (Levčeva hiša).
Najboljša in najcenejša jiostrežba za drogorije. kemikalije, modicinaina zelišča. tudi po Kneippu, ribje olje. toaletno predmete, lotografične aparate in potrebščino, sredstva za dosinlekcijo. Velika zaloga najfinejšega konjaka in ruma.	3726
Oblastveno koncesirana oddaja strupov
Za živinorejce: grenita sol. dvojna sol, soliter, ecojan. kolmož. krmilno apno itd. — Vnanja naročila so izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane,
L|ubljana, Židovska ulica št. 1.
Kupuje po najvišji ceni razna zelišča frože). cvetje, korenine, semena, skorje itd.	(.'eniki zastonj.
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej »«• po K 195
za izvoz na Halkan določene, a radi vojno nevarnosti pridržano, i/, pristne brnske Himaiaja-volne, okoli 200 c ni dolge, 130 cm široke, v krasnem črtastem melo-desinu h krasnimi barvanimi bordnrami so bodo samo šo kratek čas prodajalo za polovično tovarniško ceno po K 196 komad. Te Himalaja spalno odejo bo vredno dvakrat tega denarja in se dobo pri nas po tuh sonzacijonelno nizkih conah samo dokler Je kaj zaloge.
1 komad Himalaja spalno odejo stano lo .... K l 96 3 komadi Himalaja spalnih odo i stano lo , . . . K 6 70 6 komadov Himalaja spalnih odej stano lo ... K 11 — Samoprodaja po povzetju
m.Sv/oboda, Dunaj III2, Hiessgasse 13404
Najcenejša in najhitrejša vožnja
je s cesarskimi brzoparniki = Kronprinzessin Cacilia, Kaiser Wilhe!m II., Kronprinz Wilhelm. Kaiser Milhelni derCrosse Georg Waschln3lon, Prinz Friedrich Wilhelm.
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorska ulica it. 35, nasproti stari TlSlerjevI gostilni.
mmmmmmmmwwmmwMmmmmmmm
f Pokrivanje streh brez popravljanja-ObMadflrije zidov f § ^^ ^ proti neugodnemu vremenu z m •
Zastopnik:
Janach i Co„ Trst.
Ustanovljeno l.ta 1893.
U.tAnovlJeno leta 1893.
regislrovann zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
5
Rcntni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hraniln.ee.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1912 2906 z 18167 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 7,085.130 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalnn, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. p o d p r o d s o d n i k:	II. p o d p r o d s c d n i k:
Ivan SuBnlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
irL'i.1.'^ ®I^I**?0«l!?n£nik J Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton
nec v Ljubljani.
Nadzorstvo:
blb°n1"'i™l<imflJ,.t5n Ki;žl{' <■■ kr. pvoiosor >" kanonik v Ljubljani. - Člani: Anton Čadež, katehet v Lin-' IVRn "lakar, prolcsor v Ljubljani; K. Orubor, o,, kr. lin. rač. nficiial v Ljubljani; Avguštin Zajo, <■„ kr. rač. olicijal in pDBostnik v Ljubljani.