ftdfaj slovenski dnevnik v Zjedinjcnih državah. Irnaja vsak dan izvzema nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only* Slovenic daily In the United States Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 47. — štev. 47. FEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 26, 1909. — PETEK. 26. SVEČANA 1909. volume xvn. _ letnik rm Predsednikova plača Vsestranske povodnji se gotovo poviša. v raznih državah. BASJOPNIŠKA ZBORNICA JE GLASOVALA ZA TO, DA SE POVIŠA PLAČA PREDSEDNIKA HA $75.000. Proti predlogu za zvišanje plače na $100.000, je glaaovalo H republikance?. OSTALA ZVIŠANJA ODPADEJO. V BUFFALO, N. Y., JE VSLED POVODNJI MNOGO RODBIN BREZ DO- MOVJA. V Arkansasu je nastala tudi velika povodenj in mnogo ljudi je utonilo. V PENNSYLVANIJI IN KENTUCKY JU. Washington, 25. febr. V zbornici j mm je včeraj debatiralo • povieanju pbie predsedniku, podpredsednika, . dbormčncmn predsednik« in sodni-kwm federalnih sodiič. Pri tem je | m ■ ■ iti 1 ii Ja valriin/'lrft t\ a a* i/i»»ri^irni Buffalo, X. Y., 25. febr. Voda je preplavila velik del South Buffala, kjer je sedaj mnogo rodbin brez do-movja. Med hišami, v kterih sedaj ni mogoče stanovati, je mnogo tacih, ki so najlepše v mestu. Voda še ne- JTO0I VČERAJ IN V MXNOLZJ JE DIVJAL V NAŠEM STU SEVEROZAP VIHAR. Prt tem je bil nek mož lUt in mnogo ljudi je bilo ranjenih. —o— NEZGOD*. Včeraj je v našem mesta ed ranega jutra do pozne aoč: dirjal mazel aevarozapadni vihar, ki je napravil v mestu in v okolici obilo iftede. O-blaki so k malo zginoli rm prijelo je sijaiS Bolnee, docim je me^je postalo skrajno nemirno. Z nepopisno hitrostjo je vel vihar po ulica* ia polomil tudi največje aaeiavae drogove ■a velikanskih k&ah v doles jem maato. Napisi raznih tvrdfc so hm al* lefeaii na ulicah in pzi tam j« bilo več ljudi nevarno ranjenih, Who, da s* jih. jnorali prepeljali v holnaaa. Vikar je tudi razbil na tiaoie Sip velikih izložbenih okeaj, tek«, da je bi-lo aelo aevarno hoditi p« aEeah.. Na Bowery je vihar vrgel aek napis na nekega., kakih 40 let starega mola, kicri je vsled zadob!j*ne pn*edhe »koraj na meitu ootčž&l mrtev. V B*>okIynn je vp*<*t vrgel nek par sik aa obrežje in promet na obeh velikih rekah, kakor tudi v notranjem in zunanjem zalivu je bil za prevozne parnike skoraj neomogoi. Najhujše je divjal vihar po noči ia pri lena je padla temperatura od 43 aa 23 stopinj. Na Broadvavu in na 86. uliei je veter dvignil neko iuiio, kteao je več jardov daleč mgtt V\har «elo ni raSpek tiral angeljev, hi kraee Behoontovo kapelo na "katedrah sv. Ivana. Tam je vihar odtagri §00 fantov težkega angrfja, ki je držal v roki veliko trobento. Angel j ee je potem po strehi valil do rdkra in tam obležal nepoškodovan. K sreči ni del na olioo, kjer bi gotovo kakega človeka ubil. Kasneje m ga privezali z rn®i na streho in danes ga beda peaadifi aopet aa Creek u. St. Louis, Mo., 26. febr. Iz Arkan-sasa prihaja poročilo, da je tamkaj vse polno ljudi vtonilo v»led povodnji. Samo v jugozapadnej Arkansas je vtonilo 14 ljudi, ki so bežali na varno pred tornadom, ki je včeraj divjal v oruenjenej pokrajini. Tudi ."tevilo ranjencev je izdatno. Vlaki iz Arkansasa prihajajo v St. Louis z velikimi zamudami. Rochester, N. Y., 26. febr. Ker -koraj neprestano dežuje in ker je vreme izredno toplo, letos tukaj niso pridelali skoraj nikakega ledu. Velikanske ledenice pri jezeru Oone^us so skoraj prazne in posledica tega bede, da bode v poletju led po vsej državi New York izredno drag. MOST SE JE PODRL Nesreča pri Hamburg-American Line. Hamburg, Nemčija, 25. febr. lioet, ki je rodil na parnik Auguste Victoria v tukajšnjej luki, se je včeraj zvečer podrl in pri tem je bilo 10 ljudi na mestu ubitih in 17 ranjenih. Nesreča se je pripetila, ko so na parnik. ki je namenjen v New York, ukrcavali razno blago. Med ubitimi in ranjen-ei ni nijednega potnika. Med onimi, ki so bili na mostu, ko se je pripetila nesreča, je bilo nekoliko mornarjev in airwardov. Vsi so padli v vodo, ki je bila polna ledu. Večina ranjencev ima zlomljene noge in roke. Le 17 ljudij je bilo mogoče rešiti, ostali so utonilL Ker dosedaj še niso našli vsa trupla, se ae ne ve, koliko ljudi je moralo vsled malomarnosti i umreti. m na "03» Na- Cabanci ae znebe ameriškega vojaštva. Havana, Cuba, 26. febr. 0 transportnim parnikom Meade. je včeraj od tukaj odplul j<»den bataljon 6. pespolka Zjed. držav in 11. polk ko-njiee nazaj v Zjed. države. Na parnik MeClellan se je ukrcal tudi je-den bataljon imenovanega pešpolka, da se napoti v domovino. Ko sta parnika ©stavila loko, so godbe rvi-rale patrijotieae pesmi, toda prebivalstvo sa aa sdhed AmutUmmr niti Razočarani mornarji. Ne pridejo v New York. MORNARJI O KLOPNEGA BRO-DOVJA SO PRIČAKOVALI, DA SE BODE BRODOV-JE V NEW YORKU RAZŠLO. To se ne zgodi, kajti ladije se ločijo že v Norfolku, Va. PROTI JAPONCEM Norfolk, Va., 26. febr. Med častniki in mornarji oklopnega brodovja naše vojne mornarice, ktero se je ravnokar vrnilo iz potovanja okrog sveta. se sedaj ne govori drugo, nego o nadaljnih določbah, koje dobe posamezne vojne ladije. Admiral Sperry odpotuje danes z drugimi admirali v Washington, kjer se bode posvetoval s predsednikom Rooseveltom in mor-aaričnim tajnikom. Tukaj se še ved-c zatrjuje, da bode predsednik Roosevelt potoval v Afriko na križar-ki North Carolini. Admiral Sperry dosedaj ni hotel te vesti potrditi niti zanikati. Vsekako se pa imenovana križarka mora pripraviti zopet na dolgo pot. Vsi častniki, kaVor tudi mornarji so do skrajnosti razočarani, ker se je zvedelo, da «5e bode brodovje tukaj razšlo, ne pa v New Yorku, kakor jc bilo prcotno določeno. Na ladijah je kacih 20,000 mornarjev. Častniki so žc pozdravili svoje žene, toda mornarji še vedno niso dobili dopusta, radi česar je med njimi zavladalo veliko razočaranje. V soboto bode omejeno število mornarjev smelo priti na kopno, ker se bode vršila parada potniških parnikov; kakor hitro se pa parada konča, se morajo tudi mornarji vrniti na ladije. •Teden del oklopnega brodovja se bode takoj napotil zopet na paeifično obrežje, tako. -Ia mornarji ne bodo dobili prilike pozdraviti svojce Senat je že pred 14 dnevi sprejel predlog, vsled kterega se mora polovica oklopnega brodovja vedno muditi na Pacifiku. Japonci smatrajo to odredijo kot direktno izzivanje in o tem se je tudi predsedniku Rooseveltu razložilo. Kljub temu je pa odredbo Jako j podpisal. Južne republike. Miroljubna Venezuela. VLADA REPUBLIKE VENEZUELE JE POZVALA NAZAJ POSLOVODJO FRANCOSKE BRZOJAVNE DRUŽBE. V Mazatlanu, Mexico, so ustrelili Ciganko, ker ni hotela plesati. ARGENTINSKI BONDI. Caracas, Venezuela. 25. febr. Ve-nezuelska vlada je razveljavila dekret s kterim je bil poslovodja francoske brzojavne družbe, M. Brun, izgnan iz Venezuele za časa Castrove vlade. Sedaj mu je dovoljeno vrniti se semkaj z vsemi istimi pravicami, ktere je preje vžival, kajti vlada se je sporazumela z imenovano francosko družbo. Culiacan, Mexico, 25. febr. Na cesti. ki vodi v Mazatlan, je prišlo do boja med domačini in Cigani; v boju sta bili ustreljeni dve ženski in trije možki. Domačini so pozvali Ciganke, naj pricno plesati, ker pa tega niso hotele storiti, so pričeli na nje streljati. Callao, Peru, 25. febr. Semkaj je dospela yachtu Aldedo, na kterej je George W. Childs iz PhiladeLphije, Pa. Z Childsom potuje njegova žena in nekoliko prijateljev. Buenos Ayres, Argentina, 25. febr. Argentinska vlada je izročila trgovi-š>cu za $50.000.000 bondov in prodaja teh bondov se j© včeraj v Londonu vršila tako hitro, da je bil imenovani denar tekom par ur dobljen, vsled -česar se je prodaja takoj ustavila. Morel ia, Mexico, 25. febr. Tukaj se je poročil večkratni milijonar Juan Landeta, ki je star 90 let, z 18 letno sefiorito Dolores Urbina. Poročila sta se cerkveno, tako, da je ločitev skoraj nemogoča. Santiago de Chile. 25. febr. Po vsej Chile se je pričela živahna politična kampanja, kajti vlada je določila volitve v kongres na dan 7. marca. NEPOZNAi; MORILEC UMORIL DEKLICO. Ropar je prišel v hišo, kjer je vzel denarnico in umoril dekleta. Hamilton, Ont., 26. febr. Nek nepoznan ropar in morilec je prišel včeraj v hišo rodbine Kinrade na Herkimer St., kjer je umoril Kinra^ dovo hčer Miss Ethel, dočim je nje-nej sestri vzel denarnico in neznano kam zginol. Ko se je izvršil napad, ni bilo razun deklet nikogar v hiši, kajti mati je odšla v prodajalnico, dočim je bil oče v šoli, ker je šolski ravnatelj. V hiši ni bilo nikogar, kakor Miss Ethel in njena mlajša sestra Miss Flossie. Obe sta bili v gostinjski sobi, ko je nekdo razbil vrata in v sobo je prišel nek nepo-znanec, ki je takoj zahteval denar. Flossie mu je takoj dala svojo denarnico, dočim Ethel ni imela denarja. Flossie je pričela bežati in vsled toga je ropar streljal in ustrelil Miss Ethei. Lopov je streljal petkrat. Flossie je bežala v bližnjo lekarno od kjer je telefonično pozvala policijo in se potem onesvestila. Že mi-nolo nedeljo co skušali roparji priti v imenovano hišo, toda rodbina jih jc prepodila. Dosedaj se policiji ni posrečilo prijeti napadalca in morilca Na Dajnjem Iztoku. Proti Japoncem. USTANOVITEV TRAJNEGA MIRU JE LE TEDAJ MOGOČA AKO OSTAVIJO JAPONCI KOREJO. Kitajska vlada je poslala novemu predsedniku Taftu posebno pismo. KITAJSKA IN JAPONSKA. Oceanski parnik v ledu. Parnik Furnessia od Anchor Line, "kri jo dospel te dni iz Glaegyowa v našo *luko, je na svojem potu moral mnogo prestati. Sredi oceana je u am reč prišel sredi ledu. ki je bil tako gost in težak, da parniku uekaj časa ni "bilo mogoče pluti in da je meral korrčmo kreniti po drugem karzo, da je prišel aa prosto vodo. Parnik ja bil pri tem izdatno požke-daraa« taks, da ja vsda vkopala v Peking, 26. febr. Mova kitajska, vlada je sklenila odposlali novoizvoljenemu predsedniku Zjed. držav, Taftu. pismo, v kfcerom se kitajska vlada bavi s svojim zadržanjem napram najvažnejšim vprašanjem Kitajske. V pismu se povdarja, da za-dnje spremembe v ministerstvu niso javnega, temveč le rodbinskega pomena, tako. da ne pomenjajo kake spremenit ve glede notranje in zunanje politike kitajskega cesarstva. Viada vztraja še vedno pri tem, da je treba v vsem eesar-tvu uvesti reforme. Glede Mandžura se povdarja, da je kitajska vlada dobila vse informacije glede ameriško - japonske pogodbe, in -e prebivalstvo z vladinimi nameni nikakor ne strinja, je sedaj vlada ?kleni-la. da bode zopet sklicala državni zbor k zasedanju, ker inače so jej napram inozemstvu roke vezane. Vsled tega se nedavno odgodeno zasedanje državnega zbora zopet skliče in sicer dne 10. marca, oziroma tedaj, ko je določeno, da se prične vojna. Te dni se je vršila na Dunaju posebna ministerska seja, pri kterej se je sklenilo, da se državni zbor nemudoma skliče, ker je v prvej vrsti potrebno, da dovoli najeti Avstriji veliko državno posojilo, brez kterega je vsako bojevanje s Srbijo izključeno. Dunaj, 26. febr. Nemci imajo >vo-je društvo imenom "šlarafija" (v dokaz njihovega potomstva po opi-eah ?) To družtvo bode letos obhajalo pet deset letnico svojega obstanka in ta slavnost naj bi se vršila v Pragi na Češkem. Češko namestništvo, ki zastopa avstrijsko vlado je vsled tega naprosilo mestni svet, naj naznani. bodo li Nemci tedaj varni v Pragi, oziroma, ako tnesio jamči za njihovo varnost. Mesto je pa zastopnikom Avstrije takoj odgovorilo, da za varnost Nemcev pod nikakim po-trojem ne more jamčiti. Vsled tega je imenovano nemško društvo sklenilo. da^ne pojde Slovanov izzivat. Dunaj. 26. febr. V slučaju, da pride do vojne s Srbijo, bodo vodil severno avstrijsko vojsko, oziroma o-no. ki bode operirala ob Pavi. general Fiedler, ki je rodom Dunajčan. Avstrija skuša vse svoje mobilizacijske načrte prikriti, vendar pa pride kljub temu vse v javnost Časopisi, ki poročajo o mobilizaciji, so še vedno zaplenjeni. Med častniki, ki so za vojno proti Srbiji, je le malo takih, ki so že bili v vojni, dočim vojaki še nikdar niso videli sovražnika. Vojno ministerstvo je danes razposlalo vsem tovarnam. Id izdelujejo zimsko perilo, vprašanja, kolike tega blaga zamorejo v najkrajšem času nabaviti za vojaštvo. Tovarne morajo odgovoriti takoj na ta vprašanja. To je pripomoglo tudi do te-ga. da je tukaj zavladala velika razburjenost. Največjo senzaeijs je pa obudilo poročilo, ki naznanja, da so dvor in vsa javna poslepja skrbn* zastražena, da se tako prepreČ? eventualne napade od strani prikritik revolucijonarjev. kterih agitatorji hodijo po vsej deželi. Inače je pa položaj mirneji. kakor je bil včeraj. Janarje v staro domovino pošiljamo $ 10.35............. go kroa z* 20.50............. 100 kron 41.00............. 200 kros sa 102.50............. 500 boa «» 204.50............. 1000 kvoa ca |1018.50 ............. 5000 kroa Po&tarina je všteta pri teh vsota*. Doma ae nakazane vsota popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne požiljatve Izplačuje kr. postni hranilni urad v XI. ao 12. dneh. Denarje nam poslati je naj prill č-aeje do 25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pisma, večjo »au>ke po D^m.^'^ Pes**! Kont? Order ali pa New York Bank Draft FRANK 3AKSER OO. *t Certlandt St., New York. X. f, 6104 St. Glair Aw., K. Olavaftaai, OUt "GLAS NARODA' iSloremc Daily.) „ erned and published by the 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) PKAN'K SA.KPER, President. VICTOR VAIJ AV EC, Secretary. LODIB BENKDIK, Treotiurer. t Place of Bosinen of the corporation and ftdd'reuee of above officer«: 82 Cortlandt Street, Bo roan h of Manhattan. New York Wty, R- T_• I la leto relja hat u Ameriko in »Oanado.........$3.00 iu pol Jeta. . .......ll-SO L lato ta meeto New York ... 4.00 | pol teta sa meeto New York . 2.00 ti fevropo »a vse leto.....4.50 j . „ „ pol lete.....2.50 j. „„ Uri leta . . .. 1.761 v Evropo pošiljamo eknpno tri ateTilce. fGLAb K A KODA" ixbaja vsak dan i*-vsemči nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") laaed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. oAdv«rtiaement on'agreement. Dopici bres podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo. Denar naj k blagovoli pošiljati po Money Order. Pri iprenembi kraja naročnikov trosimo, da ae nam tod i prejšnje lIvaHiio naznani, da hitreje naj-dtmo naslovnika. Dooieom in pomljatvam naredite naalov: ••OLAS NARODA" tS Cortlandt Street, New^Yoi k City. ' TeiMon: 4687 Cortlandt Jeklena obrt in njeni i boji. O vzrokih, vsled kterili je bil trust za jeklo prisiljen znižati cene svojim proizvodom, prevladuje pri nas dvoj- ' no mnenje. Glasom prvega mnenja namerava trust za ^eklo s svojim se-| danjim manevrom, oziroma znižanjem ^ »•fiiie jeklenim izdelkom svoje tekme- j ee enkrat za vselej uničiti; drugo mnenje je pa tako, da se sedaj prične boj, v kterein »c bode pokazalo, kedo umore pomanjšane potrebe železnih i/.del kov cenejše dobaviti, trust ali neodvisne družbe, koje se pečajo s to obrtjo. Pri tem pa nikakor ni izkljn-čeno, da je obojno mnenje pravilno, kajti mogoče je. da se gre pri sedanjem boju /.a to, da se dosežeta oba navedena cilja. Vsled dogovorov, ki .so obstali med tru^toin in njegovimi J reodvisnimi tekmeci, se je dosedaj j kljub zmanjšanim potrebam in vsled ; krize oslabelemu trgovišču vendarle, j/osrečilo vztrajati pri izredno visokih J cenah, toda vsaka stvar ima na svetu svoje meje. Ti ust bi že davno razpadel, ako bi ne posloval v varstvu varnostne carine, ktera izključuje vsako tekmovanje inozemstva. Ker pa kapaciteta imenovanega trusta preseza vse ono, kar smo si pred desetimi leti sploh zamogli predstavljati, in ker prosperiteta še vedno le |K>easno prihaja v deželo, je znižanje »tu trustovih proizvodov nekaj povsem naravnega in neizogibnega. S tem smo doživeli zopefc^edno izkušnjo, ktera je v protislovju s tradi- j cijonelnimi nazori o gospodarskem razvoju jH>d vodstvom velikega kapitalizma. Sedaj ne moremo več dvomiti, da zamore trust s pomočjo dogovorov z neodvisnimi podjetji trgo-višče popolnoma vladati, tako, da je vsaka prevelika produkcija tega ali onega blaga izključena. Trustu je celo mogoče kljub pomanjsanim potrebam nekaj časa vztrajati pri svojih prvotnih cer.ah, ne da bi mu bilo treba znižati plačo svojim delavcem. Seveda si v tem pogledu pomaga na ta način, da začasno večje ali manjše število delavcev odslovi, kar se je pri nas zgodilo povodom zadnje krize. Ako je kriza kmalo končana, potem pride trust, ki ima sklenjene dogovore s svojimi tekmeci, kmalo zopet na svojo staro pot. Koncentracija izdelkov, oziroma produkcije, do kte-re bi po starih naukih moralo priti, jc za nekaj časa torej izključena. Še-k potem, ako traja kriza dalj časa. in ako so naročila kljub velikej zmožnosti trusta le majhna in neznatna — potem se mora seveda tudi vsak trust podvreči naravnemu zakonu, ki zahteva z delom prenehati, ali pa znižati cene svojim proizvodom Ono, kar je bilo v dobi prosperitete mogoče, namreč omejena konkurenca, je v slabših časih povsem Izključeno. Vsled tega je treba sedaj vsako tekmovanje uničiti in vso produkcijo je treba osredotočiti, dasiravno se je s tem do zadnjega trenotka čakalo. Ob tej priliki naj še omenimo neko dejstvo, ktero je inače stranskega pomena. Ni dolgo temu, ko je washing-tonska vlada odločno nastopila proti trustom in tudi proti trustu za jeklo. Kmalo potem je pa svoje stališče spremenila in tako je tudi ona deloma odgovorna za to, da se je imenovani trust razvil tako, da je skoraj vsemogočen. Ko je pridobil podjetje svojega največjega neodvisnega tekmeca, Tennessee Steel Co., je posta! nepremagljiv. Naša vlada bi to lahko preprečila, kajti trust za jeklo je v vseh svojih delih postopal "protizakonito*'. Kakor je tedaj časopisje poročalo, je potoval Morgan xajedno s svojimi drugovi v Washington, kjer je predsedniku naznanil, da bodo, če ne privoli v ansksijo imenovane družbe k trustu za jeklo, skrbeli za to, da pride do Danik°, proti kterej je bila ona, ki je par dni preje nastala, lt navadna igrača. V inozemskem časopisju se je o tem natančno poročalo, toda koliko je bilo na tem resnice, ni nihče preiskoval. Vsekako pa washingtonska vlada ni hotela preprečiti, da bi omenjena družba ne postala last trusta za jeklo. Iz vsega tega pa ostane za delavstvo najvažnejše vprašanje: kaka bo osoda delavcev, dokler se ne konča boj, ki je nastal sedaj med podjetništvom na gospodarskem polju? Trust za jeklo je. kakor smo že včeraj v "Glasu Natoda" s posebnim član-St>m javili, uradoma naznanil, da se delavcem na nikak način ne zniža plača. Vendar pa mislimo, da bode prišlo končno tudi do znižanja plače, kajti o tem ne moremo niti dvomiti. Predsednik trusta za jeklo, E. H. Gary, izjavlja uradoma, da na znižanje plače delavcem niti ne misli, saj v kc-likor pridejo takozvani 1' skilled''-delavci v pošte v. Pod označen jem "skilled" pa razumemo takozvane nčene delavce, ali rokodelce. Toda poleg teh ima trust še pol milijona reučenih delavcev, ki spadajo v razred dninarjev. Teh pa predsednik trusta v svojej izjavi ni omenil. In vsled tega mislimo, da tudi učenim delavcem končno ne bode mogoče izogniti se znižanju plače. Ko bode pa boj med podjetniki končan, in ko bode vsaka konkurenca trusta za jeklo uničena, potem se bo-demo prepričali, da bodo morali stroške sedanjega boja pokriti tako delavci, kakor tudi odjemalci trustovih izdelkov. v hranilnicah in kaaaie nate je novani 'Urad dokazal, da tvorijo večino vlog dobički podjetnikov, ne pa prihraiki delavcev. To je bilo pa tovarnarjem države Massachusetts preveč in upotrebili so ve« svoj vpliv na postavodajo in vlado, da odstranijo dosedanje vodstvo štatističnega urada, kar se jim je končno tudi posrečilo. Delavstvu naklonjeni uradniki so Lili odpuščeni in vodstvo so prevzeli novi ljudje, kteri so številke tako spremenili, da niso tako glasno govorile o sužnjištvu in odvisnosti delavstva od podjetništva. In mož, kte-rega so podjetniki in tovarnarji tedaj postavili na mesto prejšnjih delavcem naolonjenih uradnikov, ni "bil nihče drugi, nego Carroll D. Wright, kteri je spremenil imenovani urad v kratkem času v navaden stroj, ki podjetništvu nikakor ni škodoval. Par let kasneje je postal Wright vodja zvezinega štatističnega urada, kterega je osrednja vlada ustanovila. Dokazal je namreč, da je on^zvrstno orodje podjetništva in za to je dobil dobro zvezino službo v nagrado. Nektera Wrightova poročila so bila sicer delavstvu naklonjena, toda to stvari še nikakor ne spremeni. Vsako izvestjfc, tudi ako je spisano v skrajnem kapitalističnem smislu, mora odkriti bedo delavstva, kajti krivice, ki se gode delavcem, so dandanašnji tako velike, da jih vsa umetnost uradnih štatistikov ne more prikriti in zamolčali. Angleško časopisje ima prav, ko pise, da so pokojniku tudi podjetniki dolžni hvalo. Toda baš radi tega ni potreba, da bi tudi delavci za njim pretakali solze. Carroll D. Wright. Te dni je umrl mož, ki je bil dvajset let vodja štatističnega oddelka delavskega urada v Washingtonu. Že radi tega smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da se v našem, kot delavskem listu, pobavimo z imenovanim pokojnikom. Carroll D. Wright je vodil od leta 1S85 do 1905 vsa statistična dela v delavskem oddelku naše zvezine vlade. Njegovo poslovanje kot štatistik. njegova socijologična znanja, kakor tudi poznanje delavskega položaja v našej republiki je te dni skoraj vse angleško časopisje hvalilo, ktero je v svojih tozadevnih člankih povdarja-lo. da mu mora biti zahvalno tako podjetništvo, kakor tudi delavstvo, kajti svoje težavne naloge je vedno izvrševal s skrajno nepristranostjo. Ako se pa izjavlja, da mora biti podjetništvo, kakor tudi delavstvo kakemu človeku zahvalno, potem je taka hvala vedno dvomljiva in vsled tega si mora delavstvo — zlasti še, ako prihaja hvala od strani bogatinov — takega moža nekoliko natančneje ogledati. Kako je torej z Carroll D. Wrightom? Da zamoremo to vprašanje odgovoriti, moramo poseči daleč nazaj v pričetek javnega Wrightovega delovanja in pred vsem dognati, na kak način je postal delavski štatistik. Bilo je v juniju leta 18G9, ko se je v Zjedinjenih državah, odnosno v državi Massachusetts ustanovil prvi Statistični urad. Da je do tega prišlo, se je imelo tedanje delavstvo zahvaliti takozvanej "osemurnej ligi" v Bostonu, zlasti pa možu, ki je tedaj zastopal ameriško delavstvo, Ira Stewardu. Vodstvo novega zavoda so poverili H. K. Oliver ju, ki je bil zvedenec zlasti na polju dela otrok in vseh slabih posledic tega dela. Pod vplivom Stewarda je bil ta urad tedaj vzor vsakega takega zavoda, kajti v prvič v zgodovini naše republike se je tedaj oglasil glas državne oblasti v prid delavstva. V prvič se je tedaj kri-tikovalo izkoriščanje otrok in žensk, v prvič so se odkrile vse pomanjkljivosti našega šolskega sistema, škoda, ktero provzroča Človeštvu delo v tovarnah in svetohlinstvo podjetništva. Tedaj se je tudi v prvič zahtevalo skrajšanje delavnega časa in ustanovitev zakonov v varstvo delavcev. Vse to se tedaj ni zahtevalo od strani " profesijonelnih " delavskih agitatorjev, temveč od državne oblasti. Tovarnarji države Massachusetts so pa videli v resničnih poročilih tega urada veliko nevarnost, ki je pretila njihovim "pravicam" do izkoriščanja in vsled tega so sklenili, da morajo na vsak način to nevarnost odstraniti. Najpreje so razglasili, da so poročila štatističnega urada nepravilna, pretirana in ponarejena v prid delavcev. Oni so trdili, da so povprečne delavske plače dobre in primerne vsakdanjim potrebam življenja, kakor tudi da so dovolj velike, da se zamore od njih prihraniti lepa svotica za stara leta. Pri tem so se sklicevali na poročila hranilnic. Vsled tega je Statistični urad preiskal vloge V višjih sferah. Za "Glas Naroda" poslovenil A. (Konec.) Nisva še letela par minut, ko se mi je zazdelo, da nekje smrdi po žganju. začetku sem mislil, da sem se motil, »a vendar, hkrati opazim, da letita mimo naju dva s koli oborožena policista; v naglici sem le to mogel videti, da sta bila dobro rejena, zabuhlih in nesramnih obrazov in da sta imela umazane peroti. Moj vodnik mi je že prej strogo zabranil le kako besedico črhniti o najinem obisku v hotelu, *>edaj pa mi je pripovedoval, da sta ta dva vohuna gotovo kje zvedela, da je mnogo nebeških prebivalcev pri "Devici" na letovišču in da, saj to sva videla, tudi tam prelam-ljajo nedeljske postave. Ta dva "špi-celjna" bodeta praščila med nje in v imenu zakona bodeta aretovala nič hudega sluteče. Na moje vprašanje, zakaj imata umazane peroti, mi je rekel: "Ker se v vsako blato mešata!" Ko sem ga pozneje opozoril na to, da letiva ravno na nasprotno stran, je bil .-koro grob z menoj. "Kaj pa vi sploh veste", mi pravi, "midva leti.a zopet proti zahodu; vhod v pre-stoino dvorano leži ravno nad Orio-nom med Riegelnom in Beteigeuce. Ce bi bili v svojem življenju več časopisov brali, bi že davno morali ve-deu, saj je vendar že profesor Servis o tem natanko poročal; in ta je vendar v takih stvareh avtoriteta." Bližala sva se vedno bolj svojemu cilju. Okolica je bila zelo romantična. Na levo in desno so se svetila solnca v vseh barvah; rdeča, plava, violetna, rmena, zelena itd. Solne je bilo na milijone. "Vidite, to so dragulji v vladarjevi kroni", mi je razjasnil ponosno moj vodnik. In pogreznila sva se v plešočo ko mleko belo meglo. Tu je knhalo, kipelo, vrelo, sikalo in bučalo, česar na zemlji še nikoli doživel nisem. Kak tornado na zemlji je lahek pomladen etrič v primeri s tem groznim viharjem. Težili so se mi lasje in mislil sem, da uniči nebo in zemljo ta ogromen in zdivjan vihar. Letela sva pa skozi in ni se nama pripetilo ničesar, prišla sva skozi ko granata čez krog-ljin dim. Par sekund samo in stala sva pred dvojnim silnim in z železom okovanim vratima. Tri udarci s pečatnim prstanom angelevim in v ključavnici je zarožljal ključ. In zaškripala so vrata v svojih stožerih. Pred nama je stal malešen mož s sivo brado. Njegove obrazne poteze so bile trde, ali vendar prijazne. To je bil sveti Peter. Pozdravil naju je vljudno, stopil vstran in vstopila sva. Nato sva šla po slabo razsvetljenem hodnika in kmalu prideva v veliko prostorno in veličastno dvorano. Njene stene in strop, vse to je bilo iz oblakov, kteri so se v vseh mogočih barvah lesketali in spreminjali boje. V stropu so se tupatam zablisnila liki žarnice solnca, ktera so razširjala nadnaravno svetlobo. Pri vhodu je stala dolga lesena klop. Suhljat angel, menda je on od-kazoval sedeže, mi je rekel, da naj sedem. Sredi dvorane je stala velika miza in /a njo trije velikanski stoli. Dva sta bila prazna, na enem pa je sedel star in suh možiček in strmel je s trudnimi svojimi očmi v zrak. Aha, sem si mislil, to je gotovo sv. Duh, reči ima pa presneto malo in pri moji kuhavnici, — od dolgega sedenja je vsekakor že moral dobiti kurja očesa. Moj angel, kteri me je semkaj pripeljal, je stal s prekrižanimi rokami v moji bližini. Hkrati je stopil za korak nazaj, zgrabil me za hrbet in mi zašepetal: "Za božjo voljo, ne mislite več kaj takega, zato bi vam mogli dati 500 let vic." Molčal sem in mislil: "Tri osebe v enem božanstvu. Bog Oče še spi, sv. Duh je že vstal, kje pa je Sin?" "Vstani", mi reče moj angel, kteri jc zopet uganil moje misli. "Tega jc Oče zopet na zemljo poslal, da že v drugič očisti svetišča, ktera so zopet popolnoma okužena, le čudno se mi zdi, da se ni še vrnil." Komaj je izgovoril te besede, že se odpre velik rožno rdeč oblak in iz njega je stopil častitljiv starček z dolgo sivo valovito brado, njemu pa je sledil suh podolgast mož, z zlatim naočnikom na svojem orlovem nosu — z velikansko knjigo pod pazduho. 0 jej, zdaj gre pa zares. To je gotovo ljubi Bog s svojim državnim pravnikom. Videl sem. da ima Gospod Bog lesene čevlje in da je samo v spodnjih oblačilih, pokritih samo deloma s ponočno haljo. Zasmejal sem se skoro, ali moj angel me je sunil s komolcem v rebra in vgriznil sem se v jezik. 'Sedaj sem opazil, da kukajo sempatje obrazi iz oblakov in da se mi vsi ti obrazi aanicljivo v obraz režijo. V daljavi sem slišal glasove neke godbe. V začetku sem mislil, da je to ona slavna godba v sferah, pozneje pa sem se prepričal, da so to bile le orgije. Gospod državni pravnik, kteri je do sedaj brskal v svoji knjigi, je za-krulil nad menoj: "Vstanite!" In vstal sem. "Kako ti je ime. moj sin?" me je vprašal v slabi ribniščini Gospod Bog. "Dragotin, Miroslav, Bogomil Zemljan", sem mu odgovoril plaho. "To je on", pravi državni pravnik in pogledal me je besno. Ali kaj je to? Tega človeka pa poznam, seveda, pri nas je bil sodnik. Sedaj šele se mi je zasvetilo v glavi. Pustil me je enkrat za celih osem dni j zapreti, na eni svatbi namreč je bilo tam nekje v D. vasi, stepli so se, da je tekla kri in mene so obdolžili, četudi sem dokazal svoj alibi, ravno takrat sem bil pol ure oddaljen od onega mesta, kjer je kri tekla. No, sem si mislil, zdaj me res ne čaka nič dobrega. Gospod Bog se je poslužil sedaj mojega narečja in nadaljeval:'"Naredimo stvar hitro! Kaj si vse zagrešil na zemlji?" "Bog Oče, jaz res ne vem ničesar, da bi bil kaj zakrivil", mu odvrnem. "Poglejte no, Gruntnik, kaj se v knjigi o njem govori", je rekel državnemu pravniku. Gruntnik se je škodoželjno zasmejal. odprl knjigo in pričel je brati: "30. avgusta 1873 ukral jabolka; 4. septembra utopil dve mladi mački; 7. septembra sosedovi kozi brado odrezal; 9. septembra zvečer v sosednji ubožni hiši z drugimi dečki vred veČ šip razbil; priče so navzoče.'' "Ni treba", je segel vmes Gospod Bog, "to ni bilo nič hudega, same otročarije." "Naprej torej. — Dne 1. oktobra ravno istega leta je vrgel gnilo kozjo kožo v vodnjak ubožne hiše; vidite, zastrupljal je vodnjake Zato predlagam 200 let vic.,f "To bomo že pozneje videli. Naprej!" je zapovedal Gospod Bog. "Kakor Vi želite, Bog Oče. Manjše gvehe bom pokril s plaščem ljubezni, potrudil se bom našteti samo glavne zločine", je odgovoril sarkastično. "Poslušajte torej: 4. januarja 1874 je vjel revnega prosjaka Sušnjaka v žično past. On mu ni privoščil, njemu, kterega ste tolikokrat skušali, da si okrajša svojo pot in gre čez strij-čev vrt. Prišel je na grandijozno idejo in tam, kjer pelje steza skozi seč, je nastavil past. In prišel je ta revček. nič hučfega sluteč, teško z vrečami obložen. Seveda ni videl zanj-ke, stopil je in se je vjel v njo, pal in udaril z obrazom na zmrzla tla, in siromak je moral ležati cel teden bolan v postelji. V temni veži pa je nekdo stal in držal se za trebuh in krohotal se na vse pret^ge in — in pri tem je udaril ob mizo, da je zabobnelo — to je bil ravno ta Zemljan: in zato predlagam 1000 let samotnega zapora ob kruhu in vodi. In prisegam vam pri vseh svetnikih, da se takoj zahvalim na sv?ffi službi, ako strogo ne kaznujete tega peklenskega dela!" "Mir, mir", ga je opominjal Gospod oče, "in nadaljujte!" "TakojI Nadaljujem, ali ne začudite se, Gospod Oče, če Vam sedaj poročam o prav podlem zločinu. 0 zločinu, kterega je še zelo redko kdo zakrivil. Bilo je v ravno tistem letu na drugi dan binkoetnih praznikov: vse je šlo na ples, samo Zemljan je slučajno na levi nogi Šepal in moral je doma ostati. Jezil se je radi te navidezne nesreče in napolnil je s ka-menji sveje žepe in šel na nek holmič j sredi njiv, stopil, da si ohrani svojo kožo celo, za celo vrsto topolov in bombardoval je iz skritega svojega zavetja že itak preperelo z opeko pokrito streho sosednje ubožne hiše celo popoldne s kamenji. Vsi tamo^nji prebivalci so se grozno prestrašili. Zdelo se jim je, da prihaja kamenita toča iz zraka, opeka za opeko je rož-ljala razbita na tla, več kamnov se je skotalo celo skozi dimnik in razbili so lonce na ognjišču. Več strelov, če se sme tako reči, je bilo prekratkih in pali so v sprednje kozje hleve, drugi so šli zopet previsoko in polomili so in razdrli cvetoč bob, in zopet drugi so padali pljuskajoč v ilovnico. Siromašni in suhi krojač je tekal so-pihaje in ves potan, za njim pa vse polno žensk okoli hiše, provzročitelja te nesreče pa le ni mogel najti. Vsem se je zazdelo, ko da prihaja kamenita toča iz zraka. In če ne bi bil slučajno prišel sosedov Peter po polju in ga zasačil pri junaškem njegovem delu in mu zapretil z ovadbo, kdo ve, Bog^če, mogoče bi bombardoval še Pri tem je gledal v ozadje in za-klical je s povzdignjenim glasom celo vrsto imen. ktera vsa so mi bila znana. Prestrašil sem se tako, da sem se jel tresti. V ozadju in na obeh straneh so se razdelili oblaki in razbrzdana tolpa mož in žensk se je vsula besneč jeze na me, ko da bi me hotela raztrgati. "In vendar te imamo, lopov!" je vikalo vse povprek. "Kaj ne da, ti si mislil, da nam uideš!" je ščalo na me sto bab hkrati. — cigan, razbojnik, postopač, se je oril vmes. — Zastrupljevalec vodnjakov je vpil nekdo; kožar, nekdo drugi streliar, vikne tretji; mačji moril je vpil četrti. Gospod Bog pa je medtem vstal, vstal je in gledal ta prizor presenečen; odrevenel je in stal tu ko kip, ki je brez življenja; bil je "paf". Gruntnik pa, ki je vsekakor pričakoval, da se me bode neusmiljeno obsodilo, se ozrl zmagonosno proti meni in triumfaJen smeh mu je razjasnil obličje. V tem trenutku pa nastane v ozadju strašanski ropot; vse se je obrnilo tje. Nekdo je razbijal z vso silo po vratih. Znan glas, ki je oni hrup prevpil, mi je glasno in razločno za-klical: "Lenoba, kaj ne misliš danes vstati? Že pol ure stoji kava na mizi in trikrat sem te že poklicala." Ko da bi me strela udarila, sem zdrgetal in kmalu bi bil strahu pal iz neb —• reči sem hotel iz postelje — kajti vse to so bile le — sanje. SKLAD za spomenik padlih žrtev Lander, Adamič in Hode ter za podporo ranjencem v ljubljanske j bolnišnici: Anton Selan in tovariši, Durango, Colo.. $11.25. Fran Rožanc in Fran Per, Little Falls, N. Y., vsak po 50re. -adeaja in ravuanjs je izšel v slovenskem jezika. Vsako vrsto sadnega drevja t j* logi, trtja, senčnata drevesa cele** sveta, različnih velikosti, vsih *r», rože najceneje cene. Opozarjam kmetovalce za nabav« vrtov in vinogradov. Hišne pocestni ke. če. duhovščino za senčnata dr» vesa in lepih rož za cerkva. Gospo dinje za olepšavo vrtov itd. Cenik prosto, prr»sto poštnine. F. GRAM. Nnvlor, Ho. Slovansko Bcai&oS&^Sro svete Bil am ^jedlnfene dritavo Se^m* Asrrxwrflao. Sedež: Forest City, P*. otty, ff* ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bas 174, * Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, W___ L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, ... H tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. SOU St, Cleveland, OUsw Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box »37, Porast G«*?, F* NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotne«* sdbora, Wefe, _ KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Potest Oft*, Pa. PRAN KNAFELJO, H nadzornik, 909 BradAock A v en točk, Pa. PRAN fcUKK, ELL nadzornik, 60 Mm 8fc. T utmmt. Pa. POROTNI IN PR1Z1VN1 ODBOR: PAVEL OBREOAR, predsednik porotnega odbora, Wsfc; JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, WHtock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest Oily, Pa. Dopisi naj as pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. Ol Otty.Pa. Društveno darilo jo "GLAS NARODA.' JAVNA ZAHVALA. Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. in članom društva sv. Barbare se srčno zahvaljujem, da so se udeležili v tako velikem številu pogreba za mojim pokojnim bratom. Zahvaljujem se tudi društvom, ktera so usmrtnino točno izplačala. J. S. K. Jednoto priporočam vsem onim, kteri niso še pri kakem društvu; priporočam tudi društvo sv. Barbare. Znancem in prijateljem priporočam svojega pokojnega brata v molitev. Njemu pa daj Bog večni mir in pokoj ! Večna iuč naj mu sveti! In ptuja zemlja mu bodi lahka! Linhard, Pa. Žalujoča: brat Josip Ucman, sestra Koza Ucman. (26-2—1-3) Kje je ANDREJ KOVŠCAT Doma je iz Planine pri Rakeku. Pred časom je bival v Colorado. Za njegov naslov bi rad zvedel podpisani. Ce kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi stori to ljubav in mi ga naznani. Hvaležen mu bom zelo. — Michael Benčan, Box 133, Camp 30, Rich wood. W. Va. (26-2—2-3) u JOHN KRAKER EUCLID, O. Iščem svojega očeta IVANA VALEN-ČIČA, doma iz Ivorja na Primorskem. Pred 4 meseci je bival v West Virginiji. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj se mi sam javi. — Anthony Valenčič, P. O. Box 66, Delagua, Colo. (26-2—2-3) O®! H M '.•^nMHMMS Hf"« fltaHM Hr HM jjt ) l- JjafV „. tS^fdiši Iščem prijatelja FRAN AVSECA. Doma je iz Rakeka. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sam javi. — Jernej Zakraj-šek, 713 Warman Ave., Indianapolis, Ind. (26-27—2) HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste lidclujcn. i popravljani pc najniijih cenah, a del trpežno in zanesljivo. V poprava z* ncsljivo vsakdo posije, ker sem Se na< 16 let tukaj v tem o« slu in seda; v r,vt> jem lastnem domu V pooravek metn kranjske kakor vse druge aarmo-nikc te računam po delu kakorSco id' zahteva brez uadaliuih upraian; IOHN WENZEL. 1017 K. 62nd Str.. Cleveland, O. Priporoča rojakom svoja »vrstna VLXA.itera v kakovosti nadkriljv-jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono. Bilo vino {Cm-tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRINJEVEC, za kterega «em im-portiral brinje iz Kraajske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK *2.75 galona. — Najmanje posode ea žganje so 4y2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI M NAJCENEJŠI DNEVNIKI m Jogosh war iska Katol. Jednota. Mkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. --o—o- URADNIKI: PRANK MEDOS, predsednik, 9483 Ewing Are., So. Chicago, HL IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. ODO. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 434, Ely, Minn. WAga KERŽIŽNIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Roek Springs, Wyo. IVAN GOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZU VIRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. * Globe St., So. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box 041 EveUth, Minn. MTWAW, KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, POROTNI ODBOR: IVAN KERŽI&NIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, BnrdLne, Pa. IVAN N. GOS AR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vabov^i zdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 71L N. Chicago St. Joliet, 111. Krajama druitva naj blagovolijo pošiljati vq&dopise, premembe ndov m druge listine na glavnega tajnika: GEOB. E L BROZICH, Box 424, Hjr, Minn., po tvojem tajniku in nobenem drugem. Denarne požiljatve naj pošiljajo krajevra društva na blagajnika: JQEN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-aem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vae pritožbe od strani krajevnih drnšiev Jednote ali posameznikov aaj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZTSNlK, Bex 138, Bordine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake priiešbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Proti notarja Hafnerjn iz Kosta-ajevice, ki je bil pred sodnijo v Novem mestu obsojen zaradi krivega pri-eevanja, se vrši obravnava pred ka-Musijskim sodiščem. Nesreča. Ko je skladal na južnem kolodvoru v Ljubljani posestnik Ivan Maš iz Tomačevega št. 44 mrvo, je padel s železniškega voza ter si zlo-■oil levo roko in se tudi na glavi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati * rešilnim vozom v deželno bolnico. Rabijatnež. Nedavno je prišel v fUkličevo gostilno Predkonjusnico brecposelai dninar Alojzij Štrukelj, kjer je toliko časa razgrajal, da so pa postavili pod kap. To ga je pa tako vjezilo, da je razbil na vratih iipa. Ker le ni bilo miru, so pokli-aeli stražnika, kateri je Štruklja are- tCTll Pes je vgriznil v Ljubljani revizorja Wanca Erklavca cestne električne železnice pred 14 dnevi. Podpore. Avstrijsko poljedelsko uiaisterstvo je dovolilo za zgradbo vodovoda v Zapužab (pol. okraj Kranj), katera zgradba je proraču- aana na 20.000 K znesek 8240 K podpore. — Kmetijski podružnici v Ko-ievju je dovolilo v pokritje stroškov u I. 1909. K 4000. PRIMORSKE NOVICE. Francozi o tržaških Slovencih. Bden izmed najstarejših in najuglednejših pariških listov "Journal des Bebates" je prinesel pred nekaterimi dnevi članek o italijanskem vse-ečilišču izpod peresa Maurice Mureta. Zaključek tega članka se tiče Slovencev: "Nem se ne zdi verjetno, da bi bčb Slovenci, ki imajo velik vpliv v Trstu, zadovoljni z ustanovitvijo italijanske fakultete v tem mestu Slovenci so prepričani, da ni upravičena ■atanovitev italijanske fakultete, ako •e ne upošteva slovenskih zahtev. Slovenski živelj v Trstu narašča od dne de dne. Pri zadnjih državnozborskih volitvah ni bilo izvoljenih več sloven-drih poslancev, ker so Slovenci delc-aaa glasovali za italijanske socijaliste. Ako vladajo take razmere, bi bilo pad pravično, da vlada ne ustreže Italijanom, ampak obenem tudi »vencem. Edinole koristno bi bilo. je baje dobil 2 meseca dopusta. Postala so mu baje tla prevroča, deloma zaradi riemanjske afere, deloma zaradi drugih — pikanterij. Govori se, da pojde v Line. Radi detomora, izvršenega 26. jan. t. 1., so zaprli 221etno Uršulo Zuppel iz Čamplunga v Furlaniji. Izpred sodnije v GoricL Jernej Roječ iz Dornberga je bil obtožen, da je prišel v hišo k Antonu Vižintinu, kateri je mučil njegovega sina, ter ga nekaj nabil. Pred sodnijo je bil Roječ obtožbe oproščen, ker se ni dalo dokazati hudobnega namena. Razžaljenja veličanstva je bil obtožen Josip Lorencon iz Cerovega, češ, da je v Makucovi gostilni v Gor. Ce-rovem ob priliki, ko se je govorilo o vojaških manevrih ter o povrnitvi škode, katero vzročajo, razžalil cesarja. Sodnija mu je prisodila 2 meseca težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Tatvine biciklja je bil obtožen 20-letni Anton Resnik iz Celja. Policija v Gorici ga je prijela, ker se jej je zdelo, da je bil bicikelj ukraden Ant. Špacapanu v Ozeljanu. Da bi mu prešlo poželjenje po tujih bicikljih, ga je posadila sodnija za 3 mesece v težko ječo s postom vsak mesec. Mina je eksplodirala ter ranila delavca Jos. Stirna in Antona Obljubka iz Kojščanske županije. To se je zgodilo pri delu blizu Kojskega. Prvi je ranjen na levi roki, drugi na desni nogi. Oba zdravijo sedaj usmiljeni bratje v Gorici. Nezavestnega dečka 13 let je našel neki Jak. Lutman blizu "Batje" na poti proti Ajševici. Prinesel ga je v goriško bolnišnico, kjer se je pokazalo, da je deček pil preveč vina. Šel jc na sprehod v družbi dveh drugih; prišlo jim je na misel, da bi šli pit pa so se opili; zadostuje malo močnega vina, da je tak otrok opit. Umrl je Ivan Bajt, krojaški mojster ir. znan organist v Gorici; bil jc tudi odgovorni urednik "Primorskega lista". za katere se bodo obrisali razni domači in tuji upniki. Slišimo tudi, da nekatere slovenske stranke silno žalujejo za Almoslechnerjem — pa navzlic temu še vedno ne najdejo poti k slov. urarju. Celjski protestantje nabirajo v Celju za svojega verskega somišljenika mile darove (zlasti se neki Stieger zelo trudi), da bi pomagali svojemu tarok-kolegu v Celje nazaj. Pa menda ne bo nič, ker je Celje sedež državnega pravdništva. Koliko celjskih Nemcev si bo pač obesilo v spomin nad svojo blagajno fotografijo Almoslechnerjevo? HRVATSKE NOVICE. V Varažg^nski samostan je zbežala vsled nesrecflt ljubezni jako lepa Darinka Bruica. Obiskovala je žensko učiteljišče v Zagrebu. Oče se je peljal nemudoma za njo, da bi jo odvrnil od tega sklepa, toda deklica je trdovratna in hoče ostati v samostanu. Zahtevali jo bodo sodnijskim potom nazaj. Smrt na ulici. Neki Jože Ivič, oženjem delavec v Zagrebu, splošno jako trezen človek, o katerem znanci odločno zatrjujejo, da je bil v celem življenju samo trikrat pijan, zmrznil je v noči od 1. na 2. febr. na ulici. Zvečer je šel v gostilno in pil nekoliko žganja, katero ga je, ker ni bil^ vajen, toliko oslabilo, da je padel, ne da bi si mogel kaj pomagati. Prijatelj cerkvenih zvoncev. Kmeta Niko Prežeč iz Kučirja opazil je mež-nar stolne cerkve v Zagrebu, da je izmaknil zvonec izpred altarja. Pri vratih ga je ustavil in izročil stražniku, kateri je pri njem našel še 15 cerkvenih zvoncev. Za kaj bi jih bil kmet rafal, si je lahko misliti. Toda, bil je premalo previden in bo imii priliko premišljevati korist svojega načrta v ječi. Absolutizem na Hrvatskem. Državni pravdnik je zaplenil v "Srbobra-nu" tisti del interpelacije dr. Popo-viča, kateri je svoj čas bil zaplenjen v "Pokretu", a sodišče dotične zaplembe ni potrdilo. Torej Accurtiju je izrek sodišča — klobasa. — Kako se vlada na Hrvatskem "pripravlja" za bodoče saborske volitve, kaže slučaj, da je okrajna oblast v Otočcu prepovedala narodnemu zastopniku Obradoviču prireditev sestanka volil-cev. BALKANSKE NOVICE. Proti Avstrijcem. Carigrad, 7. febr. Avstro-ogrski konzul v Safedu v Palestini poroča: Mestni poglavar je s policijo vdrl v hišo nekega Avstrijca, vlomil vrata in razbil vse pohištvo. Posredujočega generalnega konzula je policija opsovala. * Carigrad, 7. febr. Avstrijska židovska kolonija v Safedu se je brzojavno pritožila proti nasilstvu mestne oblasti. Avstro-ogrski poslanik je z ozirom na to pritožbo interveniral pri turški vladi. PRIPOROČILO. Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo alatinko tvrdko DERGANCE, VTDETICH * CO., ki se nahaja na 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. Imenovana slovenska tvrdka prodaja samo aanealjivo, pošteno blago. Svetovati je vsem Slovencem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tujcih. In zakaj tudi pri tujcih, ko irapTno dovolj slovenskih trgovcev, ki nam tako radi postrežejo I Naša dolžnost je, da jih podpiramo. Kdor potrebuje fine, zlate ure ia sploh kako zlatnino, naj se obrne na slovensko tvrdko Dergance, Videtiek & Co. v Denverju, Colo. Opozarjam* tudi na oglas, ki ga ima dotična tvrdka v našem listu. Upravnižtvo "Glasa Naroda". Kje je moj mož LEON BRGAČt Doma je iz Bača pri Št. Petru na Notranjskem. Pred 6 meseci je bil v Massontown, Fayette Co., Pa. Za njegov naslov bi rada zvedela jaz njegova žena; prišla sem pred kratkem v Ameriko. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sam javi. — Johanna Brgač, Box 106, Cannonsburg, Pa. (26-27—2) NAZNANILO IN PRIPOROČEN. Cenjenim rojakom naročnikom naznanjamo a tem, da ae nahaja sedaj na potovanju naš pooblaščeni zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Obiskal bode rojake v nekterih mestih in krajih države Ohio in Penn-sylvanije — Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine "Gla» Naroda" in naročbe knjig, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda" Slovencem naznanjamo, da ae je 8LOVEN8KO ZDRAVBŠČFR ravnatelja zdravnika Dr. J. E. Thompson a preselilo iz 334 W. 29tfc Street v večje prostore na 3-42 W. 27th St. Rojaki I Obr-nite se vsi, ki ste na kterikoli bolezni bolni, na Slovensko Zdia-višče, tam \ aa ozdravijo popolnoma. Adresirajte pisma tako: Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson, 342 West 1H Street, NewYork. POZOR, ROJAKI I Prodam 9V" gostilno in boardinghouse. Nahaja se na prav lepem kraju. Dobra prilika za Slovenca, ker tu je mnogo Slovencev naseljenih. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri: Louis Gregorich, 1212 Main St., La Salle, 111. Iščem MIHAELA KUZMA, doma iz Butorama pri Črnomlju. Jaz njegova soseda mu imam nekaj zelo važnega povedati. Če kdo zanj ve. naj blagovoli njegov naslov naznaniti upravništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (26-27—2) ŽENITNA PONUDBA. Iščem svojega prijatelja IVANA VESEL, po domače Čuk. Pred 5 meseci sva bila na Broadhead, Colo, skupaj. Sedaj ne vem, kje se nahaja. če kdo rojakov zanj ve, naj mi blagovoli njegov naslov naznaniti, ali pa naj se mi sam javL — Marko Kirn, Box 55, Oak Creek, Colo. (23-26—2) POZOR, MLADENIČI, kteri ste ▼ dobi vojaške dolžnosti trn oni, kteri imajo nadomestiti orožne vaje! Pošljite nam avoje vojaške knjižice in poziviiiee ter opišite nam, kaj in kako želite, mi Vam bodemo preskrbeli, da ae bodete lahko vračali v domovino. Pomagamo vsakemu proti mali odškodnini v vsakem slučaju. Slovenic Publishing 0«., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. W NARAVNA J® g KALIFORNIJSKA VINA £ ft NA PHiiniJ (J Zdravju najprimernejša pijara je «$»«$» LBSSV F> i VO ktero je varjeno iz najbeljšega irnportirancga češkega hn — Ia. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, Jt^kcr tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trs. cikar-a 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Debro črno via* po 60 do 60 cL galon s posodo vred. Dobre belo viae od 60 do 70 ct» galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon a posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošliejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem .Nik. Radovich, 594 Vermont St., Saa Praaclsce, CaL Pozor Rojaki! Novoiznajdsno garantirano mazilo i pleSaste in gelobradce, od katsregx t 1 tednih lepi lasje, brki In brada popol noma zrastejo! Rermaticem ali trganje v nogah, rokah in krilu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kur je očesa, bradovicc in ozeblino Var v S dneh popolnoma odstranim, da' je to resnica se iamCi $500. Upraiajte se pri — Jakob Waheic, P. O. Box <39 CLEVELAND, O žrl K i Ep" Velika zaloga vina in žganja. ^ Marija Grill Prodaja belo vino po..............70c. gallon " črno vino po.............50c. " ^jSIS^^J^R^l Drožnik 4 galone za....................$11.00 g '^IPiiwS Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00 9 ^^inpjPJS ali 4 gal. (sodček) za..................$16.00 A SlL" ^ Za obilno narocbo ee priporoča MARIJA GRILL, 5308 St. Clair Ave., IV. E., Cleveland, O, GompagnlB Generale liansanaBiiont (Francoska parobrodna družba./ ŠTAJERSKE NOVICE. Porotne obravnave v Celju Pri celjskih porotnih obravnavah so bili obsojeni: Fr. Mlaker, 35 let star, kurjač. radi hudodelstva tatvine iz navade in prestopka potepanja na 6 let težke ječe in prisilno delavnico. — Fr. Rober. železniški paznik v Stu- ako bi se v Trstu ustanovilo sloven- dencih pri Mariboru, radi prestopka oko in italijansko vseučilišče. Taka zoper varnost življenja, ker je pustil reiitev bi odgovarjali političnemu ravnovesju v Trstu". Priporočamo te vrste, ki jih je priobčil list fran-ooekih intelektualcev v blagohotno etivo italijanskemu časnikarstvu v Tratu. Beda v Istri. S a deželi je vsled lanake slabe žetve nastala velika beda, zato je pozval italijanski deželni kulturni svet namestnijo, naj vpliva pri vladi na to, da se bodo obljubljc-aa dela za izboljšanje gospodarskega položaja nemudoma izvršila. ftkof Nagi na dopSItu. Iz Trsta se poroča, da se bliža riemanjako vpra-laaje konečni rešitvi. Uspešno posre-daje dr. Laginje. Škof ** je •ajvei kriv-? riokJ" "Jtkletl je vprašanje za-sovražuik Slovencev, odprte zatvornice na križišču železnice z državno cesto, vsled česar sta bila povožena in lahko ranjena 2 hu-zarja in 1 konj ubit, na 3 tedne ostrega zapora in Lovfro Žižek, viničarski sin iz Rjzgoznice od Sv. Lenarta v Slov Goricah radi težke telesne poškodbe na 4 mesece težke ječe. Ustrelil se je v Mariboru 271etni železniški uradnik J. Czizek iz Dunaja. Vzrok je neznan. Na nekem lističu je izrazil željo, naj se njegovo telo porabi za anatomične namene. Podružnica ,4Schnlvereina" se je ustanovila v Spilfeldu nad Mariborom. roDegu m— Almoslechner v Celju jc odnesel, kakor st poroča iz verodostojnega vira, kakih 80 tisoč kron, Albanci so sklenili, da bodo rabili kot svoj alfabet — cirilico. Dolgo so omahovali, ali naj vzemo latinico ali cirilico. Slednjič so se odločili za cirilico. RAZNOTEROSTI. Stroški za vodne močL Angleški inžinir Kersow je na temelju statističnih podatkov določil, da znašajo najnižji faktični stroški za jtdno električno konjsko moč proizvajano s pomočjo vodne turbine v Švici na leto (87G0 ur) 229 kron, temu nasproti znašajo najnižji stroški jednake moči poizvajane s pomočjo parnih strojev v Združenih državah 570 kron. — Najnižji stroški pri vodni moči so v Kanadi, ker znašajo 150 kron, pri parni moči na Angleškem, kjer znašajo 579 kron, pri plinu iz visokih peči na Nemškem, kjer znašajo 489 kron, pri motorskem plinu na Angleškem, kjer znašajo 588 kron. V ženi t o van j ski noči zmrzniL V vasi Kelnok se je poročil pred kratkim kmet Juon Mikesku. Po polnoči je šel, močno opit, k sosedom, da mu posodijo sani za goste, da se morejo komodno peljati domov. Ker ga ni bilo dolgo časa nazaj, so šli pogledat za njim. Našli so ga v snegu zmrznjenega. Ali se je čudil?! V nekem listu v Frankobrodu je bil pred nedavnim časom ta-ie oglas: "Ona dama, s katero sem se zaročil na zadnjem plesu, naj blagovoli naznaniti svoje ime in svoj naslov upravništvu tega lista". Ne dol?o po tem je dobil sreč ni "zaročenec" oič manj kot dvanajst odgovorov. Sedemnajst deklet utonilo. Na Sveč nico je napravilo 17 deklet iz tkalnice v Peski izlet na čolnu po jezeru Co-mo. Med vožnjo je nastal silen vihar, ki je čoln preobrnil. Vseh 17 deklet je utonilo. OGLAS. Spreten SLOVENSKI STAVEC dobi stalno delo. Vprašati pri Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt 8t., New York, N. T. KRETANJE PARNIKOV. Sledeči parniki odplujejo iz NEW YORKA: V TRST (antartHunerliks progs): .... Martha Waahinftoc 2* V ANTWERPEH (Red Star Line): 3 marea................ Vaderland 6 marea............... Kxoonland 13 marea................. Zealand 20 marea................ Samland 27 marea................. Finland V SOUTHAMPTON (American Una): 6 marca................ St. Louis 13 marca............. Philadelphia 20 marea................. St. Paul 27 marca..............New York V BBXJ£F:> {Mvoronenšk' rx— 2 marca............Kais. Willi. H. 11. marca.............. Gneisenan 23 marca .......... Kronpr. Cecilie 25 marca .................. Zieten 30 marca .. ..Kais. Wilh. der Grosse Ako hočeS dobro postrežba z mesom in grocerijo, t tako ae obrni na H ¥ Martin Geršiča, ^ 301-303 E. Northern Ave. r> Pueblo, Colo Tndi naznanjam, ia un*i.n> K ▼ zalogi vsakovrstno l> meso. namreč: ^ slobase, rsbra. je^ikr ^ Sunke itd. ! • ... i : v, - jri"- -iu&m i - "'• ■' J-Lti^i 1 " '% ' 1 " '^^-ijLfcttiffiCO • -- ■ • --■IfV*'* -—., »J. ■ • 4 .rti 1 : \ ■ toMk: Govorim v vseli sUk i.ast fvbis-- otiBEKTNA CHTA DO HAVRE, PaBIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLAfe, Poštni parniki aos) *La Pro»cnce*' na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 kon.s**c moR «pSavoie" „ „ ..................12,000 „ 25,000 , La Lorraine" „ „ ..................12,000 ,t 25,000 LaTouraine" , „ „ ..................10,000 ft 12,» »00 '•La Bretagn»"...............................«,000 „ 9,'K>0 -»•Gasgogne"................................ 8,000 „ 9.000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. vainiki adplnjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. «rl i SDoludne iz printanišea St. 42 North Biver, ob itorfon St., N. ?T LA TOURAINE La Bretagne •LA PROVENCE •LA SAVOIE *LA TOURAINE 4. marca 1909. 11. marca 1909 18. marca 1909 26. marca 190» 1. aprila 1901 8. aprila IBM. 15. apr. IBM. 22. aprila 1909. 29. apr. 190«. 6. maja 190». •LA LORAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE *LA LORRAINE POSEBNA PLOVTTBA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 27. febr. v Havre. srStfaifc* '/ v<8ist^jt ♦>• i • L jvr^ žtfkm, W* Kozrninski, genera:^: ^gez.-, %*> __" Oeaoo«r» St . CH«. ar* AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -as Hajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovenca m Hrvate V HA VRI (franeoaka 4 marea.. 11 marea. 18 marea. 26 La Savoit La La La Savni* Da Hambvrpk) (Hambaf Aa P marea.................. Patrid« 11 marea............. DeutweMand 13 marea........ President TJm^o. 20 marea...... Kak. Aug. Vietori« 2T7 marea.......... Graf Wald< Rojaki, naročajte ae na "Gina Naroda", največji in najeenejii dnevni list! Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". RBCULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM K Kimjtk >BMpo*a] uvedeni aovi puobroAil ClDI VOŽDfb llStkOT Iz NEW TORKA 23 III. raZfld M d»: M Ti^nkn Imajo bresito^ I bnojKv. '! TBSTA...................................$28.^ AlilCB, itJLUHA, i LJTTBLJAOTI---------------------------- WABTHA WASHINGTO^ T BSKB................................ ASSsnmsmA, 4 - zagbbba................................■ Y mmuAwufri in janijn se bodetm I KABLOVGA...........................U M«} mitanfl brodorfn 1 _ 4 «• Million tSvUkM % BACTHD do J TASTA »ii MKB-------$60jQQ, $UUf0 te 460M Phelps Bros. & Co.f Gen. Agents, 12 washingtoa stmt, new vca - ." Ip ■ -■ j ||| \ ;> V •• V" ":'/ ' ' -V.'" ""S- Napisal Ivan Cankar (Nadaljevanje.) H* eesfco je stopila okrogla, ne-rodaa ženska z veliko, rdeče obreza-n, knjigo in rožnim vencem v roki. Pod zaročenimi, sredi čela spojenimi obrvmi je dremalo dvoje medlih, mrtvih očes; mali nos se je izgubljal mod zateklimi, mastnimi licL 4'Ali ti pokažem!.... Jezus, taka ihta!____Pa le daj še tako!____ Mrmraj e, z visoko privzdignjenim krilom se je zibala po klancu navzgor. Stopil je aa prag. Vrata v sobo so bila izteiaj odprta — in za mizo je sedela oas., obraz z rokami zakrit. Qbleieaa je bila v zeleno, obnošeno krilo; pod vratom in na lakteh pa se je svetile izprana srajca, na rokavih tupatasa s temnejšim platnom zakr-paaa. Telo se ji je stresalo od ihtenja, izza pivtev pa se je prikazala časih svetla neAzn, zdrknila je po roki navado! in kanila na krilo. Malar jo pozabil v tem hipa vse svoje namene. In ko se je nagnil k njej ia no dotaknil njene roke, ne bi bil živ Človek pri-odil njegovemu glase toliko nežnosti in ljubezni. "Tmuo*! Ne jokaj, Tinica!" Na litih jo se ji poznali še sledovi solz; toda kakor da bi jih bilo poljubilo soJnoe. so zasijala v mehkem smehljaj«. "Ia zdaj mi povej, kaj je bilo.... To je tvoja mati, ki je ravnokar odšlat" "Ok ae____ teta! In kakšna je! Noče ni kepiti ne krila, ne rute, in jaz ae morem k maši.... To je ta ko____" Stisnila je ustnice, v očeh pa so se ji prikaeale .-olze. "Ia tvoja mati. kje je tvoja mati!" "Umrla je; oče tudi. Tega je že tako dolero, da -koro ne pomnim več. Zdaj pa nihče več ne mara zame; teta je zelo huda, in jaz se je bojim.' "Ti ubožica, ti dušica moja...." "Časih me je tako strah tukaj; ali če ouslim, da si ti pri meni — je vse dobro____" Posadil jo je v svoje naročje in pritiskal k sebi in poljubljal: njene roke so mu počivale na ramah, in glava ni*na je slonela na njegovih prsih. "Tako lepo je pri tebi.... Jaz bi šla s tabo, stran od tod. ..." "Se malo dni, Tinica. in potem.." "In potem?" "Prideš k meni. stran od tod.." Malar je govoril v nezavesti, zaljubljen, kakor še nikdar ne do tega Jrenotka. omamljen od sreče in sočutja. Solne«? je prisijalo v Malir.ovo. ko je hitel po klancu proti gozdu. Ozrl se ni nikamor, mislil ni ničesar; telo pa mu je od trenotka do trenotka zatrepetalo, in prsi so se mu stiskale I in širile; daleč za sabo je slišal vese- j lo petje, in nevede je pričel elasno • spremljati: Tam za uroro. o j tam za (goro---- Tiiuca je stala na pragu; pozabila j je bila na nedeljo in na mašo in na j novo krilo; v njenih očeh je trepeta- i la mehka, modra svetloba. IV. Malar je sedel v svoji sobi. Ura je odbila že dve čez polnoč. Na mizi je gorela sveti I jk a s širokim, modrim senčnikom, in tuintam, na tleh, na zofi, na robu belo pogrnjene postelje so dremali nje medli, hladni žarki. Gospod adjunlft je stiskal obraz v dlani, se naslonil spet na stol nazaj, v.stal in hodil od stene do stene, da so škripale gladke deske pod njegovimi koraki. "Jaz sem jo oblatil.... Proklet I a večer!" Videl je preti seboj rdeče, zabuhle obraze brezovške finejše družbe: dal jim je radovoljnow svojo ljubezen, da. so jo grohotaje in zabavlja je našemili v harlekina. Davno že so šepetali zaupno po kotih: "Gospod adjunkt.... ni sicer drugačen, kakor je bil doslej — toda kljub temu se mu pozna na o-čeh. na smehljanju, na vsaki besedi, da se mu je nekaj pripetilo...." Teden dni pozneje so sli že dalje: "Gospod adjunkt je zaljubljen — to f*e pravi: resno zaljubljen.___ Pa kje jo je iztakntlT To je vprašanje, ki-ga je treba rešiti!" In brezovška elita je zastavila »vojo ča*t. da ga reži. Predvčerajšnjim pa je raznesla daeaitka zanimivo novioo: "Znanje ima a neko deklo — kje in kako, to je io v megli...." Na ksk&en način je prišla daearka do tega odkritja, ni vedela živa du-ta; Uufe ona asma ne. Toda brezov-Ha gospoda je bila kakor elektriaa-poizvedovanja jo fca-vstk kmi ia tnaflh. < : Ia Malar je bil padel sinoči naravnost v to splošno vznemirjenost — tisti hip, ko je vstopil v gosposko sobo Dolaijeve gostilnice, je žntii vsakdo razgrot in nemiren: "Tq jo treaotek!" Gospa davkarjeva je bila tako spi-etna, da ga je zvabila poleg sebe, ne da bi bil kdo opazil njen. trud ia smoter. Sprva se je le na redko zabliska-lo iz težkih, sivih oblakov; tupatam se je začula dvoumna opomba, je za-zvenel iz nežnih ženskih ust smeh brez pravega vzroka. Gospodu adjunktu je bilo nekako tesno; pogledal je zdaj tega, zdaj onega, povešal oči ia pil. Toda kakor da bi ga bilo udarilo po sencih, se je hipoma zavedel: "Odkrito je____" V obraz ga je zapeklo in mokrino je začutil v očeh — od sramu ali srda. tega takrat ni vedel. Kontrolor Smolka je začel pripovedovati lepo povest o romantičnem mladeniču, kako vzdihuje po duhte- ' čih travnikih in zelenih holmih za • svojo ljubico, kakor sentimentalni ' španski ovčar z mandolino v roki in cvetjem v zlatih kodrih. Malar se je smejal veselo in glasno kakor vsa družba, tod-a iz zadrege ni vedel, kam bi se ozrl, in pil je, da bi i-i zakril obraz. Obroč je bil odbit, in -krivnost se je jx»lai je ljri?ala oči z rob- i c-ein in vzdihovala: "So was! Aber ! so was!" "Sam sem jo oblatil!" si je pona- ! vljal Malar bolan in prepadel, ko je j hodil pozno v noči po svoji sobi. 1 Njegova ljubezen, njegova ljubica, napol se otrok, nedolžen in zaupljiv, njiju skrivni večerni sestanki, ves epi, zeleni gozd in celo zapuščeno Mali novo — vse se mu je zdelo doslej kakor ovito v mehko, jasno soln-čn<> svetlobo. Tako solnčno so živeli v starih pravljicah kraljeviči s svojimi kraljičnami na belih gradovih .... A kako je pretrgal zagrinjalo! Oblatil je, kar je bilo lepega, in pre-denj je stopila naga njegova sebičnost.___ Ko je hodil drugo jutro i proti Blatuemu dolu. je zapazil pr-* vik rat, kako pusto je vse krog njega. Valoviti, neskončni lazi, porasli z visoko, orumenelo travo — trnje in robidovje ob strmih klancih, posutih - sivim, ožganim kamenjem — tupa-tam \isoko drevo z dolgimi, črnimi vejami in redkim, povešenim listjem — n«- daleč pred njim samotni Blatni dol z blodim, na lahko Šume->-ini bukovjem.... vse zaspan«-, dolgočasno do -mrti! '"In tako se je moralo končati! Kaj o-tane zdaj....? Prokieti ve- Vabilu na naročbo Kakor običajno, sprejemamo tudi letos naročnino, oziroma Mo- horjeve družbe za L 1910. lata znaša $1.00 a poštnine vred za vas ona ude ali preplačnike, ki nam isto do-pošljejo najkasneje do 1. marca tega leta, in želijo biti tiakajif y imeniku družbenega Koledarja. Za prihodnje društveno leto dobi vsakteri ud kakor doslej šestero knjig in sicer: 1) Marijansko knjigo, "Marija \ zarji slave", 2) Misijonsko knjigo, "V jonskih deželah", S) Molitvenik, naslov in vsebina še nedoločena, 4) Leposlovno knjigo "Slovenske večernice" 62 zv. 5) Slovenske večernice 63 zv. 6) Koledar družbe sv. Mohorja za L 1910. Za tiste ude, ki ne žele piejeti mo-litvenika, bo družba izdala leposlovni izvirni spis dr. Vošnjaka "Blodnje življenja", ki opisuje iz polpretekle dobe razne dogodke iz življenja štajerskih Slovencev. To knjigo dobijo vsi tisti udje, ki se sedaj pri vpisovanju ali vplačevanju hHt^t^ zglaee ter IZRECNO POSEBEJ označijo, da se jim ta knjiga pošlje MESTO molitvenika; kdor pa želi to knjigo prejeti poleg gorioznače-nih šesterih, naj nam dopošlje 15c več; za molitvenik z zlato obrezo pa 30c. Opomba! Za Cleveland, O. in bližnjo okolico sprejema naročnino tudi naša ondotna podružnica. Upravništvo '' Glae Naroda * 82 Cortlan* St., New York City. Kdor hoče naročiti lap, dober in obširen mesečnik naj to precej stori "DOM IN SVET" iz Ljubljane velja za vse leto v A- meriko pošOjan $3. List je bogato ia krasno ilustriran, ter prinaša izvirne pesmi L povesti. S tem listom rojaki v Ameriki o-krase svojo bralno omaro in imajo v dolzih večerih obilo zabave ter si pridobe dokaj izobrazbo. Nekaj denarjev več žrtvovati za res dober list je vendar pametneje, nego proč metati za navadni "šmirpopir", ki nema niti prestavljenih povesti, ampak stare preplan kane reči. kfeere so drugi ameriški listi že davno natisnili Naročila preskrbi FRANK 8AKSER CO., 82 Cortlandt St., New York City. POZOR SLOVENCI IN HRVATI I Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, HI. in okolici svoj dobro urejeni SALOON. Na razpolago imam tudi lepo -kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cen ali. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezi sem z banko Frank Sakser Co. y New Yorku. Svoji k svojim! JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Av., So. Chicago, Tli. HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUSO, 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 zveskov, n- metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE. 50* KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSI MILJ AN L cesar mehikan-ski, 20* MAT,A PESMARICA, 30* Avstrijski tobak, bosniški, hercegovski in dalmatinski. — Pišite po cenik, kteri obsedi cene raznovrstneea tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. Cenik: knjig, katere s« dobe t zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, S3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. V Slikal je njeno petje in začel hitre-j«- stopati. V prsih ga je žgaio, kako^ da bi se mu dotikalo srea žareče železo. "In vendar si prišel! Kako sem te čakala!---- Poljubi me!" Položila mu je roke okrog vratu, t«»da počasi so zdrknile po njegovih ramah navzdol, in plašna jih je pritisnila k svojim prsim. Smehljaj je izginil z njenih ustnic in oči so se ji od strahu razširile. "Tinica, jaz sem prišel...." Govoril je tiho in gledal v stran, da ne hi videl njenih oči. Očital si je: Čemu sem prušel ? Kaj delam tukaj še po vsem .kar se je zgodilo tam doli?.... teira ni bilo treba....*' "Prišel sem, da sf poslovim...." Odgovorila ni ničesar. "Da naur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu n slikano. To je zelo važno 5a P?1«1!0«5 rojake, ker dandanes preži na vsth postajah in ulicah po New Vorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za r«1----dolarje ker zagotovo 2 veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali wwuiki, ki veliko zahtevajo od V »J, - va8 gc pre. Jr dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo va*^ jn V koristno.