DRUŽBENA PREOBRAZBA PRAVOSODJA JE PROCES, Kl ZAHTEVA STALNO ANGAŽIRANJE PRAVOSODNIH DELAVCEV, DELOVNIH UUDI IN OBČANOV TER DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
Pravosodje približati občanom
To Je osrednja misel, do katere so prišli delegati občinske in mestne skupščine, ko so na preteklih sejah zborov obravnavali obvestila pravosodnih organov, to je samoupravnih in rednih sodišč, javnih tožilstev in drugih, o njihovem delu in problemih v preteklem letu. Delegati so ugotovili, da so bili sicerpri uveljavljanju temeljnega cilja ustavne preobrazbe pravosodja, to je podružbljanju pravosodja, do-seženi določeni uspehi, vendar pa poteka ta proces na nekaterih področjih preveč počasi in še premalo vsebinsko.
Samoupravna sodišča v združenem delu
Vse preveč počasi poteka ustanav-ljanje raznih vrst samoupravnih sodišč v združenem delu, kot so notranje ar-bitraže, stalne arbitraže, priložnostne arbitraže in poravnalni sveti. Iz analiz samoupravnih aktov organizacij zdru-ženega dela je sicer razvidno, da ti ve-činoma vsebujejo določbe o notranjih arbitražah, katerih naloga je reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz no-tranjih samoupravnih odnosov v te-meljnih organizacijah združenega dela ali v drugih samoupravnih organizaci-jah, vendar pa dejansko delajo le v redkokateri temeljni organizaciji zdru-ženega dela oziroma samoupravni skupnosti. Podobno velja tudi za stat-ne in priložnostne arbitraže, katerih naloga je poravnavanje ali odločanje o medsebojnih sporih iz pogodbenih od-nosov med družbenimi pravnimi ose-bami in med njimi ter fizičnimi oseba-mi. Tudi pred nedavnim ustanovljena stalna arbitraža pri gospodarski zbor-nici Slovenije ima le malo dela, čeprav je med organizacijami združenega dela sorazmerno veliko sporov iz pogodbe-nih odnosov.
Poravnalni sveti v OZD
Za reševanje sporov med delavci zaradi razžalitve in lahkih telesnih poškodb je po zakonu o samouprav-nih sodiščih možno tudi v organizaci-jah združenega dela ustanoviti po-ravnalne svete. Po razpoložljivih po-datkih sta na področju ljubljanskih občin doslej ustanovljena le dva taka poravnalna sveta in sicer v organizaci-jah združenega dela občine Ljubljana - Bežigrad.
Skrb za organiziranje teh sodišč je predvsem na samoupravnih organih v združenem delu pa tudi na zvezi sindi-katov in gospodarskih zbornicah. Se-veda pa ne zadošča samo ustanovitev sodišč, temveč bi ta sodišča morala spore tudi dejansko obravnavati in ra-zreševati. Zato bi bilo potrebno, da bi združeno delo sprejelo stališča ali skle-nilo ustrezne dogovore o tem, da bo vse svoje medsebojne spore odstopalo v reševanje samoupravnim sodiščem.
Sodišča združenega dela
Spore v zvezi z organizacijskimi, dohodkovnimi in drugimi samou-pravnimi ter družbenoekonomskimi odnosi ter pravicami in odgovornost-mi v združenem delu oziroma v orga-nizacijah združenega dela, kakor tudi v samoupravnih interesnih skupno-stih, rešujejo sodišča združenega de-la, ki so bila ustanovljena z zakonom že leta 1975.Ta sodišča v zadnjem času vse bolj uspešno delujejo, kar velja tu-di za sodišče združenega dela v Ljub-ljani. V delu tega sodišča so doslej pre-vladovali predvsem tako imenovani delovni spori, v zadnjem času pa so vse pogostejši tudi statusni spori, t. j. spori v zvezi s pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela.
Poleg splošnih sodišč združenega dela pa je bilo v naši republiki usta-novljenih še pet posebnih sodišč zdru-ženega dela in sicer za področje pokoj-ninsko invalidskega zavarovanja ter
starostnega zavarovanja kmetov, ki je pristojno za območje vse republike, za področje telesne kulture, raziskovalne dejavnosti in izobraževanje. Posebna samoupravna sodišča bi morala biti ustanovljena tudi na področju samou-pravnih interesnih skupnosti material-ne proizvodnje, kot na primer na po-dročju oskrbe zenergijo, na področju prometa. V letošnjem letu pa je bilo ustanovljeno tudi samoupravno sodi-šče za družbene organizacije in druš-tva, katerega ustanovitveni akt je spre-jelo že devet različnih društev. Naloga tega sodišča bo predvsem obravnava-nje sporov, ki bodo nastali v zvezi s položajem in medsebojnimi pravicami in odnpsi članov društev.
Poravnalni sveti
Zakon o samoupravnih sodiščih je tudi za poravnalne svete, ki imajo že dolgoletne izkušnje, prinesel nove in večje možnosti za še uspešnejše reše-vanje sporov med delovnimi Ijudmi in občani. Poravnalni sveti, ki morajo bi-ti praviloma organizirani v vsaki kra-jevni skupnosti, so namreč pristpjni za reševanje vseh tistih sporov, ki nasta-jajo med občani, ki stanujejo v isti ob-čini oziroma so zaposleni v isti organi-zaciji združenega dela. Sporne stranke morajo obvezno predložiti spor zaradi poskusa poravnave poravnalnemu svetu v vseh tistih kazenskih zadevah, v katerih se začne postopek na zaseb-no tožbo, t. j. zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime in zaradi lah-kih telesnih poškodb ter v sporih maj-hne vrednosti, t. j. sporih, pri katerih sporni znesek ne presega 1.000 - din. Poravnalni sveti pa lahko posredujejo tudi v vseh drugih zadevah in sporih, v katerih smejo stranke s svojimi za-htevki razpolagati in če se stranke se-veda obrnejo na poravnalni svet.
Poravnalni sveti v naši občini so v preteklem letu prejeli v obravnavanje dvainštirideset predlogov občanov in so sklenili štirinajst poravnav. Skoraj polovica zadev je bila rešenih v času do enega meseca. Delo poravnalnih svetov pa bo še učinkovito, če se bodo občani v čimvečjem številu spornih zadev obračali na le-te. Zato pa bi bilo potrebno z družbenopolitično akcijo vplivati na spreminjanje precej zako-reninjenega mnenja, da lahko uspešno rešujejo spore samo redna sodišča. Ra-zreševanje sporov pred poravnalnimi sveti ima celo določene prednosti, saj poravnave pogostokrat odstfanijo tudi globlje vzroke, ki bi utegnili med obča-ni povzročati nova nesoglasja. Posto-pek pred poravnalimi sveti je hiter in zato učinkovit in občan nima nobenih stroškov v zvezi s tem postopkom. Z obravnavanjem in razreševanjem spo-rov med občani pa bodo poravnalni sveti nedvomno prispevali tudi k ra-zvijanju in utrjevanju dobrih sosed-skih odnosov.
Samoupravna sodišča pri samoupravnih stanovanjskih skupnostih
V okviru nove stanovanjske zakono-daje se predvideva ustanavljanje sa-moupravnita sodišč pri samouprav-nih stanovanjskih skupnostih za reše-vanje sporov s tega področja. Neglede na to, kdaj bo sprejeta in uveljavljena zakonodaja s tega področja, bi morali že sedaj začeti v okviru akcije za krši-
tev in razvoj samoupravljanja na po-dročju stanovanjskega gospodarstva tudi z organizacijskimi in kadrovskimi pripravami za ustanovitev teh samou-pravnih sodišč. Le tako bo mogoče za-gotoviti, da bodo ta v najkrajšem mož-nem času pričela uspešno reševati spore, ki so za občane življenjsko po-membni.
Nove organizacije rednih sodišč in javnih tožilstev
V skladu z ustavnimi koncepcijami pravosodnega sistema je bila v začet-ku preteklega leta uveljavljena tudi nova organizacija rednih sodišč in javnih tožilstev, za katero je osnovna značilnost, da se je povečala in okrepi-la pristojnost temeljnih organov. Te-meljni organi rednega sodstva in jav-nih tožilstev so namreč prevzeli vso prvostopno pristojnost, ki je bila raz-deljena med občinska in okrožna sodi-šča. S prenosom vse prvostopne pri-stojnosti na temeljna sodišča, ki delu-jejo praviloma-po svojih dislociranih enotah, se je sodna funkcija še bolj približala občanom. Temeljna sodišča so v preteklem letu rešila izredno veli-ko število starih zadev, tako da so v določeni meri skrajšala postopke, predvsem pa so skrajšala postopke v družbeno pomembnejših kazenskih in civilnih zadevah. Tako je npr. temelj-no sodišče v Ljubljani v preteklem le-tu rešilo kar 9700 starejših zadev, pri-zadevalo pa si je reševati spore med občani na miren način, saj je bilo pred enoto tega sodišča v Ljubljani sklenje-nih kar 476 sodnih poravnav. Tako te-meljno sodišče kot temeljno javno to-žilstvo pa sta okrepili svojo funkcijo spremljanja in proučevanja družbenih odnosov in pojavov ter o svojih ugoto-vitvah obveščali pristojne organe. To funkcijo pravosodnih organov bo v bodoče potrebno še bolj razviti, saj krepi samozaščitno zavest in ravnanje občanov, ki bo nedvomno vplivala tu-di na zmanjševanje sporov, predvsem pa na zmanjševanje raznih nezakonito-sti in nepravilnosti.
Kljub  prizadevanjem  pravosodnih delavcev, da bi se postopki skrajšali,
kar bi nedvomno povečalo učinkovi-tost varstva pravic občanov in delov-nih ljudi, pa je trajanje postopkov še vedno zelo pereče vprašanje. Ker je število nerešenih zadev pri temeljnem sodišču v Ljubljani sorazmerno visoko in še narašča, bi bilo potrebno poveča-ti vsaj za določeno obdobje število so-dnikov in drugih deiavcev, tako da bi se število nerešenih zadev zmanjšalo do tiste meje, da bi sodišča tekoče re-ševala vse vrste zadev, t. j. tudi dmžbe-no manj pomembne. Kljub povečanju števila sodnikov pa bo seveda potreb-no povečati napore vseh delavcev v pravosodju za še bolj kvalitetno in pra-vočasno opravljeno delo. Taka priza-devanja pa bi morala biti seveda sti-mulirana tudi z ustreznim sistemom nagrajevanja po uspehu pri delu.
Pravna pomoč
Za učinkovito varstvo pravic in sa-moupravnega položaja občanov in sa-moupravnih skupnosti pa je pomemb-no seveda tudi ustrezno organizuranje pravne pomoči. Zato je novi zakon o pravni pomoči na tem področju prine-sel velike spremembe, med njimi je zlasti pomembna ta, da mora biti prav-na pomoč organizirana v vseh delov-nih organizacijah in krajevnih skupno-stih, za organiziranje pravne pomoči pa so v prvi vrsti odgovorne družbeno-politične skupnosti.
V realizaciji navedenih novosti še ni-smo prišli daleč, saj pravno pomoč se-daj opravljajo še vedno pretežno odvetniki. Zato bi bilo potrebno, da bi se krajevne skupnosti oziroma njihovi organi dogovorili s samostojnimi odvetniki, da bi ti za potrebe krajanov na podlagi pogodbe opravljali vsaj mi-nimalni obseg pravne pomoči. V zdru-ženem delu pa bi moral predvsem sin-dikat poskrbeti, da bi bila delavcem zagotovljena pravna pomoč, bodisi v sami delovni organizaciji ali za več de-lovnih organizacij skupaj. Pravno po-moč nudijo v sorazmerno velikem ob-segu tudi vse vrste sodišč, vendar bi bilo možno to pomoč še povečati, če bi sodišča imela za to na razpolago več kadrov in predvsem prostorov.
Francka Strmole-Hlastec