GDK 182:188: (497.12 Trnovski gozd)
Prispelo / Received-. 12. 09. 2000	Izvirni znanstveni članek
Sprejeto/Accepted-. 27. 09. 2000	Original scientific paper
GOZD BUKVE IN JELKE Z DLAKAVIM SLEČEM {OMPHALODO-FA GETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTl) V TRNOVSKEM GOZDU (ZAHODNA SLOVENIJA)
Igor DAKSKOBLER*, Mihej URBANČIČ", Andrej WRABER*" Izvleček
V gozdnem rezervatu na severnih pobočjih Golakov v Trnovskem gozdu smo opisali novo subasociacijo (predalpsko)-dinarskega gozda bukve in jelke - Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova. Njeni naravni, od človekovega delovanja malo vplivani sestoji uspevajo na strmih, skalnatih osojnih pobočjih v višinskem pasu od okoli 1250 do 1350 m nm. v., na organogenih tleh. Prevladujejo prhninaste rendzine, ki jih po mednarodni klasifikaciji (FAO 1989, 1998) uvrščamo v folične histosole {Folic Histosols). Po svoji ekologiji in floristični sestavi je opisana združba ena izmed najbolj skrajnih oblik asociacije Omphalodo-Fagetum. S primeijavo smo ugotovili precejšnjo podobnost s predalpsko-alpsko združbo bukve in jelke z dlakavim slečem (Homogyno sylvestris-Fagelum Marinček ct al. 1993 rhododendretosum hirsuti) iz Julijskih Alp.
Ključne besede: fitocenologija, sinsistematika, Omphalodo-Fagetum, subasociacija, dinarski jeiovo-bukov gozd, gozdna tla, folični histosol na apnencu, Slovenija
FIR-BEECH FOREST WITH HAIRY ALPENROSE (OMPHALODO-FAGETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI) ON THE TRNOVSKI GOZD PLATEAU (WESTERNSLOVENIA)
Abstract
Our article focuses on a description of the ne-w subassociation Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova, as found on the Trnovski gozd plateau, in forest reserve on the northern slopes of the Golaki range (western Slovenia). Its natural forest stands are little influenced by man, and gro-w on an organogenic soil of steep, rocky and shady slopes at altitude of between 1250 and 1350 metres above sea level. This soil is predominantly composed of moder rendzina, the international classification for this kind of rendzina being Folic Histosols (FAO 1989, 1998), According to its ecology and floristic composition, the subassociation described is one of the most extreme forms of the association Omphalodo-Fagetum. We have established striking similarities with the pre-Alpine and Alpine fir-beech forest with Hairy Alpenrose (Homogyno sylvestris-Fagetum Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti) in the Julian Alps.
Key words: phytosociology, synsystematics, Omphalodo-Fagetum, subasocciation, Dinaric fir-beech forest, forest soils, Folic Histosols on limestone, Slovenia
dr., Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, SVN univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, SVN univ. dipl. inž. gozd., Stohanzlgasse 8 e, 2700 Wr. Neustadt, AT
VSEBINA
CONTENTS
1	UVOD IN DELOVNE METODE
INTRODUCTION AND INVESTIGATION METHODS...............7
2	EKOLOŠKA OZNAKA RAZISKANEGA OBMOČJA ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF THE RESEARCH AREA................................................................................................9
3	OPIS TAL NA RASTIŠČIH SUBASOCIACIJE OMPHALODO-FAGETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI DESCRIPTION OF SOILS ON THE SITES OF THE SUBASSOCIATION OMPHALODO-FAGETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI..............................................12
4	IZSLEDKI RAZISKAVE IN RAZPRAVA INVESTIGATION RESULTS AND DISCUSSION......................18
5	ZAKLJUČKI
CONCLUSIONS.............................................................................35
6	POVZETEK...................................................................................36
7	SUMMARY....................................................................................38
8	VIRI
REFERENCES................................................................................41
9	ZAHVALA
ACKNOWLEDGEMENTS.............................................................46
10	PRILOGE
APPENDICES.................................................................................47
1 UVOD IN DELOVNE METODE
INTRODUCTION AND INVESTIGATION METHODS
Rastlinstvo in rastje Trnovskega gozda je razmeroma dobro preučeno. Njun splošni pregled podajata T. Wraber in Zupančič (1999). Pionir pri fitocenoloških raziskavah gozdnih združb v Trnovskem gozdu je bil Maks Wraber (1953, 1959, 1962), nekatere (javoijeve in javoijevo-bukove) sta preučevala tudi Piskemik (1954) in Zupančič (1969). Kasneje so v večjem delu Trnovskega gozda do takrat ugotovljene gozdne združbe kartirali v merilu 1: 10 000 Marinček, Puncer in Zupančič (1977), Čampa (1978) ter Urbančič in sodelavci (1979). Podrobno so bili raziskani smrekovi gozdovi (ZUPANČIČ 1980, 1999), precej kasneje tudi subalpinsko bukovje (MARINČEK 1996) in deloma tudi gozd smreke in jelke na zelo skalnatem površju (ZUPANČIČ / ACCETTO 1994). V nekaterih manjših gozdnatih predelih so opravili natančnejše raziskave, bodisi ekološke, floristične, fitocenološke ali gozdoslovne, npr. v Smrekovi dragi (MARTINČIČ 1958, 1977, PISKERNIK 1973, ZUPANČIČ 1980), v rezervatu Smrekova draga - Golaki (MARTINČIČ 1958, A. WRABER 1991, DROVENIK et al. 1999), v pragozdu Bukov vrh in v njegovi soseščini (MARTINČIČ 1977, KORDIŠ 1985, HOČEVAR et al. 1995, KOVAČ 1999) in v rezervatu Govci (MARTINČIČ 1958, DAKSKOBLER 1998). Kljub temu je objavljeno fitocenološko gradivo o prevladujoči vegetaciji Trnovskega gozda -gozdu jelke in bukve (Abieti-Fagetum dinaricum s. lat =Omphalodo-Fagetum s. lat.) še razmeroma skromno. Pregled do takrat ugotovljenih sintaksonov te (makro)asociacije in gozdoslovno-ekološki opis njenih sestojev najdemo v monografiji F. Kordiša (1993). Fitocenološko je gozd bukve in jelke na tej dinarski planoti poleg M. Wraberja (1953, 1959) najbolj podrobno preučil Puncer (1979), ki pa žal svojih raziskav ni uspel dokončati. V najnovejšem času se tega pod delovnim mentorstvom dr. Mitje Zupančiča in dr. Igoija Dakskoblerja loteva mladi raziskovalec Boštjan Surina.
Pri raziskavah vegetacije gozdnega rezervata Govci na severovzhodnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše smo opisali tudi predalpsko-dinarsko geografsko varianto gozda bukve in dlakavega sleča Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia subvar. geogr. Omphalodes verna (DAKSKOBLER 1998). Že takrat smo opozorili na podoben sintakson - gozd bukve in jelke z dlakavim slečem {Abieti-Fagetum dinaricum rhododendretosum hirsuti= Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti), ki so ga pod Golaki oziroma nad Smrekovo drago kartirali in
opisali v fitocenološkem elaboratu Urbančič in sodelavci (1979). Ta sintakson omenjajo tudi Kordiš (1993: 72 - pod Golaki in nad Krekovšami) in Drovenik in sodelavci (1999: 15). Pri svojih gozdoslovnih raziskavah v rezervatu Smrekova draga - Golaki je to združbo opazil in analiziral njen sestoj tudi Andrej Wraber (1991), v diplomski nalogi pod mentorstvom prof. dr. D. Mlinska. Ker je to zanimiva oblika (predalpsko)-dinarskega jelovega bukovja, ki je doslej v drugih delih areala te združbe še niso opazili (primerjaj npr. TREGUBOV 1957, PUNCER / WOJTERSKI / ZUPANČIČ 1974, PUNCER 1979, 1980, MARINČEK 1987, KORDIŠ 1993 in ACCETTO 1998), smo sklenili, da vednost o njej dopolnimo s podrobno fitocenološko in pedološko analizo. Podatke o zgradbi gozdnih sestojev na rastiščih preučevanega sintaksona v veliki meri povzemamo po že omenjeni diplomski nalogi A. Wraberja (1991).
Fitocenološke popise gozda bukve in jelke z dlakavim slečem v gozdnem rezervatu pod Golaki smo opravili v poletnih mesecih 1. 1998 in 1999. Uporabljali smo standardno srednjeevropsko fitocenološko metodo (BRAUN-BLANQUET 1964). Popise smo v tabelo uredili s pomočjo metod hierarhične klasifikacije, ki smo jih našh v računalniškem programskem paketu SYN-TAX (PODANI 1993, 1994). Uporabljali smo predvsem metodo kopičenje na osnovi najbolj oddaljenega soseda - Farthest Neighbour Clustering -FNC = Complete Linkage Clustering - in metodo minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka - minimization of the increase of error sum of squares - MISSQ. Mera različnosti je bil komplement koeficienta "similarity ratio". Te metode ter ordinacijsko metodo glavnih koordinat (Principal Coordinates Analysis - PCoA) smo uporabljali tudi pri primerjavah preučenega sintaksona z drugimi podobnimi jelovo-bukovimi in bukovimi združbami v alpskem in dinarskem območju Slovenije.
Skupine diagnostičnih vrst (t. i. fitocenološke oz. sintaksonomske skupine) smo ob upoštevanju številnih avtorjev oblikovah po lastnih merilih. Pri tem smo mahove in hšaje zaradi ne dovolj zanesljive določitve (določah smo le najpogostejše taksone, nekatere samo do ranga roda, nekateri so ostali nedoločeni - nabrane primerke hranimo na Regijski raziskovalni enoti Biološkega inštituta ZRC SAZU v Tolminu) obravnavali posebej in jih nismo razvrščali v druge skupine diagnostičnih vrst. Floristično sestavo preučenega sintaksona smo analizirali tudi po horoloških skupinah in Raunkiaerovih bioloških oblikah. Pri tem smo se v glavnem ravnah po Atlasu furlanske flore (POLDINI 1991), pri mahovih pa po Düllu (1991). Večino imen praprotnic in semenk navajamo po
Registru flore Slovenije (TRPIN / VREŠ 1995), pri nekaterih smo upoštevali tudi novo izdajo Male flore Slovenije (MARTESfČIČ et al. 1999). Pri imenih mahov sledimo Frahmu in Freyu (1992), pri imenih lišajev pa Wirthu (1995). Pri imenih bukovij se ravnamo po Marinčku in sodelavcih (1993). Klimatske podatke povzemamo po Tajdi Mekinda-Majaron (1995) in Boris Zupančiču (1995), podatke o geološki zgradbi pa po Buserju (1965, 1973, 1986) ter Janežu in sodelavcih (1997).
Talne razmere v preučevani združbi smo opisali s pomočjo dveh reprezentančnih profilov, ki smo ju izbrali na osnovi preiskave tal s pedološko sondo. Postopke pri analizi talnih vzorcev opisuje poglavje 3.
EKOLOŠKA OZNAKA RAZISKANEGA OBMOČJA
ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF THE RESEARCH AREA
Slika 1: Položaj raziskovanega območja na karti Slovenije in približna lega preučenih sestojev subasociacije Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti Figure 1: Locality of the area researched '	"" ^^^ ^^ Slovenia and
approximate position of the ,„,„„ V	investigated stands of the
VD^	subassociation Omphalodo-
'	, ,	Fagetum rhododendretosum
\ /',„.;............\	hirsuti
Pri ekološkem opisu se bomo omejili zgolj na tisti del visokokraške planote Trnovskega gozda, kjer smo našli sestoje preučevane združbe (slika 1). Ti so sklenjeno razširjeni na
severnih pobočjih Smrekovega vrha in Belega hriba nad Smrekovo drago v prigorju Malega Golaka (1495 m), manjše sestoje pa smo našli tudi na severnih pobočjih Velikega Golaka (1480 m) ob poti proti Škrbini. Surina (2000, ustno sporočilo) je sestoje preučevane združbe našel še na dveh krajih v Trnovskem gozdu - pod Velikim Bukovcem in Bisago. Predstavil jih bo v svoji magistrski nalogi. Trnovski gozd so podrobneje ekološko opisali npr. Zupančič (1980) ter Janež in sodelavci (1997). Geološka podlaga območja, kjer smo našli sestoje preučevane združbe, je triasni plastnati apnenec, ponekod v menjavi z dolomitom (dachsteinski apnenec), ki višje pod Golaki prehaja v jurski beli apnenec z vložki zrnatega dolomita (BUSER 1973, 1986, JANEŽ et al. 1997). Severna in severovzhodna pobočja Golakov nad globoko kotanjo Smrekove drage in kotanjami okoli Škrbine so zelo strma in skalnata, kar velja še posebno za višinski pas med 1250 (1300) in 1400 m nm. v. V površju so ponekod sledovi ledeniškega delovanja v pleistocenu. Meja večnega snega v tem geološkem obdobju naj bi bila pod Golaki na nadmorski višini okoli 1300m(MELIK 1959).
Problematiko klasifikacije tal bomo podrobneje opisali v naslednjem poglavju.
Podnebne razmere lahko deloma opišemo s podatki bližnje meteorološke opazovalnice Vojsko (1070 m). V razdobju 1961-1990 je bila povprečna letna temperatura 6,2°C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca, julija, 15,3°C in povprečna temperatura najhladnejšega meseca, januarja, -2,8°C . Vegetacijska doba s povprečno temperaturo nad lO'-C je okoh 150 dni (MEKINDA- MAJARON 1995, s. 129). V istem razdobju je bila na Vojskem povprečna letna množina padavin 2450 mm, najbolj namočeni meseci pa april in junij ter september, oktober, november in december. V vegetacijski dobi od maja do septembra pade okoli 40 % vseh padavin (B. ZUPANČIČ 1995, s. 339). Nekoliko višje ležeča, izrazito osojna (severna in severovzhodna) pobočja Golakov nad Smrekovo drago imajo v primerjavi z Vojskim še hladnejše in bolj humidno krajevno podnebje (najbrž nekaj stopinj nižje povprečne temperature in letno množino padavin okoli 3000 mm - glej tudi ZUPANČIČ 1980, s. 32 in JANEŽ et al. 1997, s. 59). Precejšen del padavin pade v obliki snega. Prve snežne padavine so navadno meseca novembra, sneg pokriva površje do aprila, v manjših ali večjih kotanjah med skalami pa se zadržuje še pozno v pomlad. Poškodbe gozdnih sestojev zaradi žleda, mokrega snega in viharjev so v Trnovskem gozdu zelo pogoste (glej npr. ŠIFRER 1977), čeprav ujme navadno bolj prizadenejo nekoliko nižje ležeča območja planote.
2.1 KRATEK OPIS GOZDNE VEGETACIJE NA SEVERNIH POBOČJIH GOLAKOV IN NAD SMREKOVO DRAGO
SHORT DESCRIPTION OF FOREST VEGETATION ON THE NORTHERN SLOPES OF THE GOLAKI RANGE AND ABOVE SMREKOVA DRAGA
Smrekova draga je značilen primer visokokraškega mrazišča z obratom rastlinskih pasov. Na dnu mrazišča uspeva ruševje s šotnimi mahovi Sphagno-Pinetum mugo R. Kuoch 1954, nad njim mraziščni smrekov gozd Lonicero caeruleae-Piceetum Zupančič (1976) 1994 (= Piceetum subalpinum dinaricum), ki višje na pobočjih prehaja v gozd bukve in jelke, predvsem v obliko z golim lepenom Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957) Marinček et al. 1993 adenostyletosum glabrae Pimcer 1978.V zelo strmih skalnatih delih, v višinskem pasu od okoli 1250 do 1350 m, uspeva preučevani gozd bukve in jelke z dlakavim slečem Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti Urbančič et al. 1979 nom. nud., ki na nadmorski višini nad 1350 m postopno prehaja v altimontanska in subalpinska bukovja - Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993, Stellario montanae-Fagetum (Zupančič 1969) Marinček et al. 1993 in Polysticho lonchitis-Fagetum (Ht. 1938) Marinček in Poldini & Nardini 1993 var. geogr. Allium victorialis Marinček 1996. Subalpinsko bukovje pod Golaki seže do nadmorske višine 1460 m, pod Velikim Golakom ponekod do nadmorske višine 1470 m. Nad njim je pas ruševja {Pinetum mugo s. lat.), ki ga fitocenološko še niso podrobneje preučili (glej tudi BECK 1906, ZUPANČIČ 1980, MARTINČIČ 1977, 1998, DROVENIK et al. 1999, T. WRABER / ZUPANČIČ 1999).
3 OPIS TAL NA RASTIŠČIH SUBASOCIACIJE OMPHALODO-FA GETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI
DESCRIPTION OF SOILS ON THE SITES OF THE SUBASSOCIATION OMPHALODO-FAGETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI
3.1	POVRŠINSKI DELEŽI TAL PO DEBELINSKIH RAZREDIH
SHARES OF SOILS ACCORDING TO THICKNESS CLASSES
Na teh rastiščih z zakraselo, slabo vododržno apnenčasto kamninsko podlago, ki daje le malo netopnega ostanka, in na kateri vladajo ostre visokogorske podnebne razmere, nastajajo tla predvsem iz organskih ostankov gozda in se debele s kopičenjem humusa. Na osnovi preiskave tal s pedološko sondo ocenjujemo, da na fitocenološki popisni ploskvi apnenčasto kamenje in skale, velike do tri metre, zavzemajo okoli 60 % površine, zelo plitva organogena tla pokrivajo 10 do 15 %, 10 do 40 cm debela organogena tla pokrivajo okoli 20 % in (pretežno) organogena tla, debela nad 40 cm, v nekaterih kameninskih žepih in razpokah pa tudi meter in več, zavzemajo okoli 5 do 10 odstotni površinski delež.
3.2	METODA IN OPIS REPREZENTANČNIH TALNIH PROFILOV
METHOD AND DESCRIPTION OF THE REPRESENTATIVE SOIL PROFILES
Po sondiranju smo izkopali dva reprezentančna talna profila, opisali njune morfološke značilnosti in odvzeli vzorce za analize. V pedološkem laboratoriju Gozdarskega inštituta Slovenije smo vzorcem določili naslednje parametre:
- reakcije tal v vodi (pH (HjO)) in v 0,01 M kalcijevem kloridu (pH (CaClz)) -določene so bile elektrometrično, s stekleno elektrodo; vsebnosti karbonatov (CaCOs) - s Scheiblerjevim kalcimetrom; vsebnosti organskega ogljika (Corg) - suhi sežig, z aparatom Carmomat 8-ADG; vsebnosti organske snovi - računsko, iz organskega ogljika;
vsebnosti celokupnega dušika (N,ot) - po modificirani Kjeldahlovi metodi, z aparaturo Gerhardt;
- razmeija med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (Corg/ N,o,) - računsko.
Preglednica 1: Opis talnega profila litične prhninaste rendzine na apnencu Table 1: Description of soil profile oflithic moder rendzina on limestone
Nahajališče: Smrekova draga v Trnovskem gozdu, pobočje pod Smrekovim vrhom, fitocenološka popisna ploskev (Dakskobler L, 9/98)
Datum vzorčenja: 15. junij 1999 Nm. v.: 1310 m Nagib: 30° Lega: severovzhodna Analitski podatki:
Oznaka plasti'	Višina^ (cm)	pH (H2O)	pH (CaCla)	CaCOj (%)	C„rg(%)	Org. snov' (%)	N,o,(%)	Corg/ Ntot
Ol	22/23-25	5,12	4,52	0,00	46,50	80,2	1,70	27,4
Oi,f	21-22/23	5,08	4,46	0,00	46,00	79,3	1,86	24,7
Of	16-21	4,31	3,89	0,00	45,50	78,4	1,95	23,3
Oh/C	5-16	4,96	4,35	0,00	41,25	71,1	1,85	22,3
RC/Oh	0-5	6.01	5,70	0,86	29,50	50,9	1,50	19,7
Oznaka plasti'	Višina^ (cm)	Morfološke in kemične lastnosti plasti"*
0,	22/23-25	Rahla plast pretežno bukovega in jelovega opada je debela okoli 2 do 3 cm.
Oi,f	21-22/23	Pod njo je 1 do 2 cm debela, zmerno stisnjena plast iz deloma fermentiranega opada. Mestoma se v njej že pojavljajo koreninice rastlin in bele nitaste hife gliv.
Of	16-21	Mehka do sipka, kosmičasta do prašnata plast iz surovega humusa in prhnine je zelo gosto prekoreninjena in temno ijava (po Munsellovem barvnem atlasu ima vrednosti 10YR2-3/2-3). V njej se pojavlja posamezno kamenje. Je zelo močno kisla, vsebuje še 78 % organske snovi in precej, skoraj 2 % celokupnega dušika. Razmeija med njima so široka (C/N nad 23).
Oh/C	5-16	Je prhninasta, sipka, s prašnato strukturo, zelo do srednje močno prekoreninjena, zelo temnoijave (10YR2/2) barve. Apnenčasto kamenje velikosti do 4 dm zavzema 30 do 50 % prostornine. Je močno kisla, vsebuje še okoli 70 % organske snovi in ima razmeija C/N okofli 22.
RC/Oh	0-5	Je prhninasta, sipka, prašnata, slabše prekoreninjena, zelo temnoijava do črna (10YR2/2-1). Leži na skali, vsebuje 50 do 80 % skeleta iz ploščastega do kvadrastega, toporobega, sivega apnenčastega kamenja. Je slabo kisla, vsebuje 51 % organske snovi in ima razmerja C/N okoli 20.
Legend: ' Designation of the layer; ' Night; ^ Organic matter; ' Morphological and chemical characheristic of the layer
Preglednica 2: Opis talnega profila koluvialne prhninaste rendzine na apnencu
Table 2: Description of soil profile of colluvial moder rendzina on limestone
Analitski podatki:
Oznaka plasti'	Višina^ (cm)	pH (H2O)	pH (CaCh)	CaCOj (%)	Corg (%)	Org. snov^ (%)	N,„,(%)	C„,g/N,„,
Ol	107-110			0,00	47,00	81,0	1,69	27,8
Oi.f	105-107	5,48	4,49	0,00	45,74	78,9	1,95	23,5
On	103-105	5,07	3,88	0,00	45,50	78,4	1,95	23,3
Of2	98-103	4,55	3,64	0,00	42,73	73,7	1,84	23,2
Ohl	90-98	4,81	4,09	0,00	41,25	71,1	1,91	21,6
Ohl	80-90	4.81	4,11	0,00	40,75	70,3	1,99	20,5
Oh3/C	60-80	6,15	5,63	0,00	32,50	56,1	1,76	18,5
Oh4/C	30-60	6,36	5,69	0,00	32,50	56,1	1,69	19,2
RC/Ohs	0-30	6,81	6,41	0,21	31,00	53,4	1,61	19,3
Oznaka plasti'	Višina^ (cm)	Morfološke in kemične lastnosti plasti"*
Ol	107-110	Rahla plast opada (bukovo listje, jelove iglice, vejice m drugi odmrli rastlinski deli) je debela okoli 2 do 3 cm.
Oi.f	105-107	Pod njo je okoli 2 cm debela, zmerno stisnjena plast iz deloma fermentiranih rastlinskih ostankov, katerih porekla se še da razločiti. Mestoma se v njej že pojavljajo koreninice rastlin in rizomorfi gliv.
Of	98-105	Mehak, plastovit, gobast in kosmičast fermentacijski podhonzont iz slabo razkrojenih rastlinskih ostankov s še vidno celično strukturo in različih barv, od rumenoijave do (prevladujoče) temnorjave (7.5YR3/3), je srednje močno prekoreninjen. Precej koreninic je obdanih z miceliji. Je zelo kisel, vsebuje še nad 73 % organske snovi, nad 42 % organskega ogljika in precej (ok. 2 %) celokupnega dušika. Razmeija med njima so široka (C/N nad 23). Precej jasno prehaja v humusni organski podhonzont.
Oh	80-98	Je prhninast, mehak do sipek, s prašnato strukturo, zelo do srednje močno prekoreninjen, zelo temnoijave (10YR2/2) do črne barve (10YR2/1). Apnenčasto kamenje velikosti do 15 cm zavzema 10 do 30 % prostornine. Je močno kisel, vsebuje še okoh 70 % organske snovi in ima razmerja C/N okoli 21.
Oh/C	30-80	Je prhninast, mehak do sipek, prašnat, srednje močno do slabo prekoreninjen, zelo temnorjav do čm, vsebuje 30 do 60 % skeleta premerov do 3 dm. Je srednje kisel, vsebuje 56 % organske snovi in ima razmerja C/N okoli 19.
RC/Oh	0-30	Plast je sipka do lahko drobljiva, prašnate do drobnozmaste strukture, zelo temnoijava (10YR2-3/2). Leži na dnu okoli meter globokega skalnega žepa. Vsebuje le še posamezne korenine. Apnenčast skelet zavzema nad 70 % prostornine. Je slabo kisla in karbonatna.
Legend: ' Designation of the layer; ' Might; ^ Organic matter; ^ Morphological and chemical characheristic of the layer
3.3 RAZVRŠČANJE OBRAVNAVANIH TAL
CLASSIFICATION OF THE SOIL TREATED
Zelo plitva organogena tla, katerih debelina ni večja od 10 cm in ki leže na kompaktni (oznaka R) do razdrobljeni (oznaka C) apnenčasti podlagi, uvrščamo v talni tip nerazvitih tal - kamnišče (tudi litosol). Pretežno jih sestavljata opad in pod njim plast slabo razkrojenih rasthnskih ostankov. Le v razpokah med kamenjem in skalami je organska snov bolj humificirana. Vsebujejo malo rastlinskih hranil, so slabo biološko aktivna, slabo vododržna in zelo slabe rodovitnosti.
Debelejša organogena tla so večinoma sestavljena iz treh organskih podhorizontov: opada (Ol), od nekaj centimetrov do okoli decimeter in pol debele plasti iz slabo razkrojenih (fermentiranih) organskih ostankov oz. surovega humusa (Of) in iz humificiranega organskega podhorizonta (Oh), debelega od nekaj centimetrov do več kot enega metra in v katerem prevladuje prhninasta oblika humusa. Ta tla smo poimenovali prhninasta rendzina (po virih: STEPANČIČ 1972, STEPANČIČ / AŽNIK 1977, Pravilnik za ocenjevanje tal.... 1984). Na obravnavanem rastišču ta slabo razvita tla prevladujejo in so zanj značilna.
V posameznih žepih se je pod več kot pol metra, ponekod tudi več kot meter debelo plastjo prej opisanega organskega horizonta O v stiku z apnenčasto kamnino razvil do okoli 15 cm debel, ilovnat, drobnogrudičast, sprsteninast, temnosivorjav humusnoakumulacijski horizont A. Ta organominerahia tla, katerih profil grade plasti Op OrOh-Ah-CR in so na obravnavanem rastišču zelo redka, uvrščamo med tangel rendzine (po virih: STEPANČIČ 1972, STEPANČIČ / AŽNIK 1977, Pravihiik za ocenjevanje tal..... 1984).
Po mednarodni klasifikaciji (FAO 1989, 1998) tla, ki so, merjeno od površine do kompaktoe skale, plitvejša od 10 centimetrov, uvrščamo v tahio enoto litičnih leptosolov {Lithic Leptosols). Debelejša obravnavana organogena tla, ki so dobro propustna za vodo in so z njo nasičena največ nekaj dni, po tej mednarodni razvrstitvi spadajo v folične histosole (Folic Histosols). Značihiost teh tal je, da se širijo bolj v višino kot v globino, podobno kot nastajajo šotne plasti v visokih barjih, le da te zaradi prekomerne vlažnosti. Po klasifikaciji nekdanjega Jugoslovanskega društva za proučevanje tal (ČIRIČ 1984,
ŠKORIČ / FILIPOVSKI / ČIRIČ 1973, ŠKORIČ 1986 idr.) se obravnavane prhninaste rendzine uvrščajo med organogene gorske črnice {organogene kalkomelanosole), tangel rendzine pa med organomineralne kalkomelanosole.
3.4 PRIMERJAVA OPISANIH TAL S TLEMI V OKOLIŠKIH FITOCENOZAH
COMPARISON OF THE SOILS DESCRIBED WITH SOILS IN NEIGHBOURING PHYTOCOENOSES
Ugotovljena in opisana tla v sestojih subasociacije Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti so v primerjavi s tlemi, ki jih najdemo v sestojih drugih okoliških oblik jelovega bukovja inicialnejša, manj razvita. Zanje je značilna bolj ali manj debela plast organskega (O) horizonta, ki le ponekod prehaja v slabo razvit, do 15 cm globok humusnoakumulacijski horizont (Ah). V drugih doslej pedološko preučenih oblikah jelovega bukovja v Trnovskem gozdu navadno najdemo razvitejše oblike rendzin (spresteninasta rendzina, rjava rendzina, oziroma po - FAO 1989 - rendzični leptosol), rjava pokarbonatna tla (kambisol) in ponekod tudi sprana pokarbonatna tla (luvisol). Opisanim podobna inicialna tla (imenujejo jih različno: prhninasta rendzina, apneno-dolomitna čmica oziroma protorendzina) pa so ugotovili v sestojih tukajšnjega ruševja in subalpinskega bukovja (primerjaj LOBNIK / VOVK 1977, URBANČIČ et al. 1979).
V drugih območjih, kjer je razširjeno dinarsko jelovo bukovje, opisanim tlem podobna inicialna tla najdemo v sestojih subasociacije Omphalodo-Fagetum neckeretosum na Kočevskem (PUNCER 1980, s. 527-528) in v sestojih subasociacije Omphalodo-Fagetum homogynetosum sylvestris pod Snežnikom (KODRIČ 1957).
3.5 PELODNA ANALIZA TALNEGA PROFILA POLLEN ANALYSES OF SOIL PROFILE
Na lokaciji, kjer smo opisali reprezentančna profila tal, je palinologinja dr. Metka Culiberg vzela tudi vzorec za palinološko analizo. Rezultati so v prilogi 2. Metka Culiberg (2000, mscr.) ugotavlja, da profil ni globok in je zagotovo mlajši od 400 let, saj
je v spodnjem horizontu že prisotna koruza. Bukev očitno prevladuje v celotnem profilu, v globljih horizontih celo nekoliko bolj kot v zgornjih. Nihanja njenega peloda so morda povezana z naravnimi katastrofami, žledom, vetrolomi, ko so v sestojih nastajale naravne vrzeli. Prisotnost peloda nekaterih gozdnih rodov (npr. Alnus, Carpinus, Quercus, Ligustrum itd.) in nekaterih predstavnikov zeliščne vegetacije v veliki meri povezujemo s transportom le tega po zraku. V tleh se je torej usedal pelod vrst, ki na konkretni lokaciji in v njeni bližnji okohci vsaj v zadnjih stoletjih veqetno niso uspevale. Pelod so prinesli zračni tokovi iz nižje ležečih gozdnih in negozdnih območij. Borov pelod, ki je v zgornjih horizontih celo nekoliko številnejši kot v spodnjih, je prišel lahko iz ruševja v Smrekovi dragi in pod Golaki, lahko tudi iz ruševja in črnega borovja v Govcih (pod Bukovim vrhom, Zelenim robom in Poldanovcem). Količina smrekovega peloda je precej večja kot količina jelovega peloda, ki je v profilu (nekoliko nepričakovano) zastopan skromno (primešaj npr. Šercljevo analizo palinološkega profila gozdnih tal v sestoju asociacije Omphalodo-Fagetum v pragozdnem rezervatu Rajhenavski Rog - PUNCER 1980, s. 452, kjer je pelod jelke v zgomjih horizontih obilen). Večja številčnost smrekovega peloda je domnevno posledica strnjenih smrekovih sestojev v Smrekovi dragi in v mraziščih proti Poslušanju, medtem ko čistih jelovih sestojev v okolici ni. Višje na pobočjih Golakov je smreka bukvi primešana v glavnem posamično, podobno kot gorski javor, katerega pelod je v profilu zastopan zelo skromno. Iz pelodne analize tahiega profila sklepamo, daje bila jelka v tem delu Trnovskega gozda, kjer uspeva na rastiščih, ki so zanjo po nadmorski višini že precej skrajna, v preteklem obdobju zastopana s približno enakim deležem, kot ga ima sedaj. Posamično in v manjših skupinah je bila primešana prevladujoči bukvi. Ta višje pod Golaki, v višinskem pasu od okoli 1350 do 1450 m, raste v obsežnih, skoraj čistih sestojih.
4 IZSLEDKI RAZISKAVE IN RAZPRAVA
INVESTIGATION RESULTS AND DISCUSSION
4.1 PRIMERJALNA ANALIZA S PODOBNIMI ZDRUŽBAMI V DINARSKEM
IN ALPSKEM DELU SLOVENIJE
COMPARATIVE ANALYSIS WITH SIMILAR COMMUNITIES IN THE
DINARIC AND ALPINE PART OF SLOVENLY
Prvi opis subasociacije Abieti-Fagetum dinaricum rhododendretosum hirsuti {=Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) najdemo v elaboratu Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gospodarski enoti Predmeja (URBANČIČ et al. 1979). Našli in kartirali so jo na strmih, osojnih pobočjih nad Smrekovo drago, v višinskem pasu med 1200 in 1340 m nm. v. Kot razlikovahiice subasociacije elaborat našteva naslednje vrste: Acer pseudoplatanus, Rhododendron hirsutum, Vaccinium myrtillus. Clematis alpina, Rosa pendulina, Calamagrostis arundinacea, Carex ferruginea Aster bellidiastrum. To združbo je ob gozdoslovnih in prirastoslovnih raziskavah v rezervatu Smrekova draga -Golaki opazil tudi A. Wraber (1991, s. 17-18). Pri opisu omenja določeno podobnost s subasociacijo Abieti-Fagetum dinaricum adenostyletosum glabrae Puncer 1978 in njene posebnosti. Te so obilna prisotnost dlakavega sleča Rhododendron hirsutum, nekatere vrste, ki navadno rastejo v zelo skalnatem površju, npr. dvocvetna vijolica Viola biflora, rumeno milje Paederota lutea, marjetičasta nebina Aster bellidiastrum in scheuchzerjev repuš Phyteuma scheuchzeri. Med pogostimi oz. značihiimi vrstami našteva še naslednje: Lonicera alpigena, Rubus idaeus, Omphalodes verna, Valeriana tripteris, Polystichum lonchitis in Pleurospermum austriacum.
Urbančič in sodelavci kot tudi Andrej Wraber so preučevano združbo in njene sestoje ekološko in floristično zelo dobro opredelili in omejili. Za pravilen fitocenološki opis je manjkala še ustrezna fitocenološka tabela in primerjave s podobnimi združbami. Fitocenološko tabelo (fitocenološka preglednica v prilogi 1) smo izdelali iz 15 fitocenoloških popisov, ki smo jih naredih v opisanem območju (14 na pobočjih Smrekovega vrha in Belega hriba, enega na severnih pobočjih Velikega Golaka - vse 0049/1, UTM VL19). Za primeijavo smo popisali tudi sestoje bukve (in jelke) z dlakavim slečem na dolomitnih pobočjih nad Krekovšami (Gnelice) in nad Bedrovo grapo, ki jih omenja Kordiš (1993, s. 72). Tu smo naredili 10 fitocenoloških popisov.
Podobne sestoje bukve in jelke smo v zadnjem času (že po opravljenih primeijavah) našli tudi na skalnatih zahodnih pobočjih Bukovega vrha (5 fitocenoloških popisov). Primerjavo smo zastavili na dveh ravneh. Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem nad Smrekovo drago smo sprva primerjali z nekaj že opisanimi, ekološko najbolj podobnimi sintaksoni dinarskega gozda bukve in jelke, to je s subasociacijami Omphalodo-Fagetum adenostyletosum Puncer 1978 (PUNCER 1980), Omphalodo-Fagetum neckeretosum crispae (Puncer, Wojterski & Zupančič 1974) Puncer 1978 (PUNCER 1980) in Omphalodo-Fagetum homogynetosum sylvestris Tregubov 1957 (TREGUBOV 1957), nadalje z že omenjenim gozdom bukve (in jelke) z dlakavim slečem v povirju Idrijce (DAKSKOBLER 2000, mscr.), z bukovjem z dlakavim slečem v Govcih nad dolino Trebuše (DAKSKOBLER 1998) ter z dvema oblikama predalpsko-alpskega gozda bukve in jelke Homogyno sylvestris-Fagetum s. lat. iz Julijskih Alp. Prvo smo našli v strmih osojnih pobočjih nad dolinama Kneže (pod Gradnikom in Ploho) in Zadlaščice (pod grebenom Krikov vrh -Vrh nad Sopotom) na Tohninskem, drugo na podobno strmih, v glavnem osojnih pobočjih na Bovškem, v Zadnji Trenti (Na glavi nad Zapodnom), v Trenti (Dol pod Starim utrom oz. Plešivcem), v Zadnjici (Zadnjiški dol), v Loški Koritnici (Ruševa glava in Dolgi plaz pod Loško steno) in pod Planjo nad Mangartskim potokom. V sintezno tabelo (zaradi dolžine je ne prilagamo, na razpolago je pri prvem avtorju) smo tako uvrstili 8 sintaksonov (glej grafikon 1):
1.	Homogyno sylvestris-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Luzula nivea Marinček 1978 mscr. rhododendretosum hirsuti - Julijske Alpe - Bovško, Loška Koritnica, Trenta - 22 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.) - HoFln;
2.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998 subvar. geogr. Omphalodes verna Dakskobler 1998 - Govci, severovzhodni rob Trnovskega gozda nad dolino Trebuše, 11 popisov (DAKSKOBLER 1998, fit. tab 7, s. 298-301) - RFl;
3.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Omphalodes verna prov. {=Homogyno sylvestris-Fagetum var. geogr. Omphalodes verna prov. rhododendretosum hirsuti) - Trnovski gozd, poviije Idrijce - Gnelice, Bedrova grapa, 10 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.) - RF2;
4.	Homogyno sylvestris-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Sesleria autumnalis Dakskobler 2000 mscr. rhododendretosum hirsuti - južne Julijske Alpe, dolini Kneže in Zadlaščice, 18 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.) - HoFsa;
5.	Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957) Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti - Trnovski gozd, severovzhodna pobočja Golakov, 15 popisov (fit. tab. v prilogi) -OmFrh;
6.	Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957) Marinček et al. 1993 adenostyletosum glabrae Puncer 1978 - Kočevsko, 10 popisov (PUNCER 1980, fit. tab. št. 7) - OmFad;
7.	Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957) Marinček et al. 1993 homogynetosum sylvestris Treg. 1957 - Notranjski Snežnik, 20 popisov (TREGUBOV 1957, tab 7, s. 40-42) -OmFho;
8.	Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957) Marinček et al. 1993 neckeretosum crispae (Puncer, Wojterski & Zupančič 1974) Puncer 1978 - Kočevsko, 12 popisov (PUNCER 1980, tab. št. 8)-0mFn.

Grafikon 1: Dendrogram nekaterih nižjih sinsistematskih enot asociacij Homogyno sylvestris-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Fagetum in Omphalodo-Fagetum (MISSQ - similarity ratio). Graph 1: Dendrogram of some lower synsystematics units of the associations Homogyno sylvestris-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Fagetum and Omphalodo-Fagetum (MISSQ - similarity ratio).
Primerjava s postopki hierarhične klasifikacije (grafikon 1, zelo podobne rezultate smo dobili z ordinacijsko metodo glavnih koordinat, zato tega diagrama ne prilagamo) jasno kaže, da se sestoji obravnavanega sintaksona (na dendrogramu ima številko 5) floristično precej razlikujejo od ostalih ekološko podobnih oblik dinarskega jelovega bukovja. Postopki hierarhičnega kopičenja jih povezujejo s skrajnimi oblikami predalpskega gozda bukve in jelke {Homogyno sylvestris-Fagetum rhododendretosum hirsuti) oz. z oblikami združbe bukve in dlakavega sleča {Rhododendro hirsuti-Fagetum). (Jelovo) bukovje s slečem nad Bedrovo grapo v povirju Idrijce je floristično precej bolj podobno bukovju z dlakavim slečem v Govcih nad dolino Trebuše kot pa gozdu bukve in jelke s slečem nad
Smrekovo drago, zato ga zaenkrat ne uvrščamo v asociacijo Omphalodo-Fagetum, pač pa bi ga lahko uvrstili bodisi v asociacijo Rhododendro hirsuti-Fagetum ali celo v asociacijo Homogyno sylvestris-Fagetum. V slednjo asociacijo bi, upoštevaje rezultate primerjav, lahko uvrstili tudi preučevano združbo, podobno kot sta Marinček in P. Košir (1998) gozd bukve in jelke na predalpskem Blegošu kot disjunktno obliko priključila dinarskemu jelovemu bukovju {Omphalodo-Fagetum). To, kar do neke mere povezuje preučevano združbo bukve in jelke z dlakavim slečem v sevemem delu Trnovskega gozda s podobnimi združbami v Julijskih Alpah, je podobna geološka podlaga (največkrat dolomitiziran apnenec), tla (prhninasta rendzina, debela plast surovega humusa), hladno in humidno krajevno podnebje, velika skabatost, navadno osojne lege in precejšnja strmina. Podobne ekološke razmere se kažejo v razmeroma podobni floristični sestavi (npr. v prevladujočem deležu vrst smrekovih gozdov). To podobnost smo ugotovili s sestoji sintaksona Homogyno sylvestris-Fagetum var. geogr. Luzula nivea rhododendretosum hirsuti na Bovškem in v Trenti (tudi ti sestoji imajo ponekod, npr. pod Ruševo glavo v Loški Koritnici, skoraj pragozdno zgradbo) ter tudi s predalpskim jelovim bukovjem, ki smo ga našh na osojnih pobočjih Jelovega (Jelenovega) vrha severno od Šavnika pri Soriški planini (nad Nemškim Rovtom pri Bohinjski Bistrici) - to je v severovzhodnem prigorju bohinjsko-tohninskega grebena Julijskih Alp. Žal imamo ta sintakson dokumentiran le s tremi popisi, ki smo jih 1. 1992 naredili na nadmorski višini med 1300 in 1370 m, na strmih osojnih apnenčastih pobočjih. Zaradi zaenkrat še premajhnega števila popisov ta sintakson v končno obliko zgoraj omenjene sintezne tabele nismo uvrstili. Manjša je podobnost sestojev preučevanega sintaksona s sestoji južnoalpske oblike jelovega bukovja {Homogyno sylvestris-Fegetum var. geogr. Sesleria autumnalis rhododendretosum hirsuti), ki uspevajo na zelo strmih osojnih pobočjih nad dolinama Kneže in Zadlaščice, navadno na ploščastem apnencu s primesjo rožencev ali na dolomitu z roženci. Značihio pa je, da je v ekološko podobnih predalpsko-alpskih oblikah jelovega bukovja v drevesni plasti pogosto primešan macesen, ki ga pod Golaki ni (posamično pa še uspeva na severozahodnih robovih Trnovskega gozda, pod Poldanovcem in Zelenim robom).
Kljub takšnim rezultatom matematičnih primeqav in naštetim ekološkim podobnostim so po našem mnenju dovolj tehtni tudi razlogi, da preučevano jelovo bukovje uvrstimo še v dinarsko (oz. predalpsko-dinarsko) asociacijo Omphalodo-Fagetum. Tudi naše raziskave potrjujejo Punceijevo ugotovitev (PUNCER 1979, 1980) o prehodni (predalpsko-
dinarski) obliki gozda bukve in jelke v Trnovskem gozdu. V njegovi floristični sestavi se kaže fitogeografsko prehodni položaj tega severnega dela Dinarskega gorstva in bližina Julijskih Alp. Če smo za strma severovzhodna pobočja Trnovskega gozda nad dolino Trebuše ugotovili, da imajo v glavnem alpsko rastje in rastlinstvo (DAKSKOBLER 1998), to vsaj deloma velja tudi za nekoliko bolj južneje ležeča, a prav tako izrazito osojna in strma, bolj apnenčasta pobočja Golakov nad Smrekovo drago. Obliko z dlakavim slečem lahko vrednotimo kot eno najbolj skrajnih oblik (predalpsko)-dinarskega gozda bukve in jelke. Skrajna je z več vidikov: po strmini in skalnatosti rastišč, po slabi razvitosti tal, po višinskem pasu uspevanja (prehod v altimontanska oz. subalpinska bukovja) in tudi po geografski legi (v severnem delu areala dinarskega jalovega bukovja, na stiku s predalpsko-alpskimi oblikami te združbe). Tudi v floristični sestavi preučevane združbe je, kljub splošni večji podobnosti z alpskimi oblikami, nekaj razlogov za njeno priključitev (predalpsko)-dinarski obliki. V njej je, v primerjavi s podobnimi predalpsko-alpskimi oblikami, pogosta ena izmed značilnic dinarskega gozda bukve in jelke, spomladanska torikiica Omphalodes verna. V gozdu bukve in jelke z dlakavim slečem pod Golaki nasprotno ne uspevajo že omenjeni macesen in tudi nekatere bolj termofibie vrste (npr. Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Melittis melissophyllum), ki jih pogosto najdemo vsaj v posoških predalpsko-alpskih oblikah jelovega bukovja in tudi v različnih oblikah bukovja z dlakavim slečem. Prav tako je v sestojih preučenega sintaksona primerjalno manj vrst bazofilnih borovih gozdov (manjkajo npr. vrste Buphthalmum salicifolium, Amelanchier ovalis, Cotoneaster tomentosus idr.) ter vrst subalpinskih travišč (manjkata npr. v predalpsko-alpskih oblikah gozda bukve in jelke pogosti modrika Sesleria albicans in siljelistni jelenovec Laserpitium peucedanoides). Primerjalno večji je v sestojih subasociacije Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti delež vrst visokih steblik, med njimi sta tudi platanolistna zlatica Ranunculus platanifolius (ta je v dinarskih oblikah gozda bukve in jelke redka, je razlikovahiica subasociacije Omphalodo-Fagetum ranunculetosum platanifolii Marinček & P. Košir 1998, opisane na predalpskem Blegošu - glej MARINČEK / P. KOŠIR 1998) in avstrijska obočnica Pleurospermum austriacum. Prav po prisotnosti (ah odsotnosti) naštetih vrst se, kljub geografski bližini, precej razlikujeta jelovo bukovje s slečem pod Golaki in (jelovo) bukovje s slečem nad Bedrovo grapo v poviiju Idrijce. Na nekatere zapisane razlike kaže tudi struktura po sintaksonomskih skupinah v primerjanih združbah (preglednica 3). Preučeni gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (stolpec 5) ima v primerjavi s podobnimi predalpsko-alpskimi oblikami jelovega bukovja manjši delež vrst
reda Quercetalia pubescentis in razredov Erico-Pinetea in Seslerietea albicantis ter nekoliko večji delež vrst reda Adenostyletalia. Delež slednjih vrst ima večji tudi od podobnih dinarskih oblik, od katerih pa se razlikuje po manjšem deležu vrst zveze Aremonio-Fagion ter po večjem deležu vrst razredov Erico-Pinetea, Seslerietea albicantis in Asplenietea trichomanis. Sestava po sintaksonomskih skupinah, ki kaže na izrazito prehodni položaj fitocenoz obravnavanega sintaksona, še dopušča priključitev k posebni geografski podenoti (geogr. varianti) asociacije Omphalodo-Fagetum (tudi zato, ker so njegovi sestoji v neposrednem stiku s sestoji drugih rastiščnih podenot -subasociacij te asociacije).
Preglednica 3: Fitocenološke (sintaksonomske) skupine v primerjanih oblikah asociacij Homogyno sylvestris-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Fagetum in Omphalodo-Fagetum (polna imena sintaksonov - glej grafikon 1) Table 3: Phytosociological (syntaxonomical) groups in compared forms of the associations Homogyno sylvestris-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Fagetum and Omphalodo-Fagetum (full names of syntaxa - see Graph 1)
Zaporedna številka sintaksonov Running number of the syntaxa	1	2	3	4	5	6	7	8
Okrajšave imen sintaksonov Abbreviations of syntaxa names	HoFln	RFl	RF2	HoFsa	OmFrh	OmFad	OmFho	OmFn
Aremonio-Fagion	4	7,3	5,8	3,3	5	10,3	7,4	8,5
Fagetalia sylvaticae	16,6	20,5	23,6	23,4	17,7	34	34,1	23,2
Quercetalia pubescentis s. lat.	3,6	4,5	8,9	8,9	2	0	0,4	0,1
Querco-Fagetea s. lat.	2,4	2,8	4,7	3,2	2,3	1,6	2,7	3,3
Vaccinio-Piceetea	30	18,4	16,4	18,5	25,9	21,5	28,1	20,6
Erico-Pinetea	11,7	10,9	9,9	5,9	3,5	0	1,5	0
Adenostyletalia	3,2	3,3	4,2	2	8,5	4,2	1,5	0,6
Seslerietea albicantis	4,5	5,8	3,6	2,4	1,8	0	0	0
Asplenietea trichomanis	3,9	6,3	7,4	5,7	6,7	3,4	3,8	5,8
Thlaspietea rotundifolii	3,6	5,1	2,3	2,2	2,3	1,8	0	0
Ostale vrste (Other species)	2,6	3,3	2,9	3,6	3,3	4	6,5	6,3
Mahovi in lišaji (Mosses and lichens)	14	11,8	10,5	21	21	19,2	14	31,7
Skupaj / Total	100	100	100	100	100	100	100	100
Za fitogeografsko opredelitev gozda bukve in jelke v Trnovskem gozdu bo potrebna analiza vseh tukajšnjih oblik te združbe, ki jo v okviru podiplomskega študija začenja
mladi raziskovalec B. Surina. Kot začasne geografske razlikovalnice obravnavanega sintaksona predlagamo vrste Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae, Paederota lutea. Laburnum alpinum in Primula carniolica. Največjo diagnostično vrednost za oznako geografske variante ima južnoalpska vrsta Phyteuma scheuchzeri. V Sloveniji raste le kalcifilna podvrsta P. scheuchzeri subsp. columnae, ki ima, kot piše Pignatti (1982, s. 707), težišče razširjenosti bolj v vzhodnem delu južnih Alp. V Sloveniji uspeva v Julijskih Alpah in njihovem posoškem prigoiju, v povodju Trebuščice, na Cerkljanskem in Idrijskem ter v Trnovskem gozdu in na Nanosu, najpogosteje na dolomitu in dolomitiziranem apnencu. Čeprav je vrsta skalnih razpok, scheuchzerjev repuš ponekod uspeva tudi v kamnitih gozdovih, v Trnovskem gozdu npr. še v sestojih asociacij Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 (DAKSKOBLER 1997), Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 in Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967 (DAKSKOBLER 1998). V drugih doslej opisanih oblikah dinarskega gozda bukve in jelke ga doslej ne omenjajo. Podobno velja za v glavnem jugovzhodnoalpsko razširjeno rumeno milje Paederota lutea, sicer vrsto skalnih razpok.
V	trebuškem in idrijskem delu Trnovskega gozda je ta vrsta razmeroma pogosta tudi v gozdnih združbah, v nasprotju z drugimi območji, kjer je razširjeno dinarsko jelovo bukovje (Kočevska, Snežniško pogorje). Kranjski jeglič Primula carniolica je slovenski endemit, ki uspeva le v predalpskem, dinarskem in deloma preddinarskem območju Slovenije. V severnem delu Tmovskega gozda je zelo razširjen in posamično raste tudi v skalnatih oblikah tukajšnjega jelovega bukovja. Te oblike razlikuje od ostalih dinarskih in tudi od predalpsko-alpskih oblik. Tudi alpski negnoj Laburnum alpinum je v glavnem južnoalpska (mediteransko-montanska) vrsta, ki smo jo v preučevani združbi sicer našli le dvakrat. Pogost je v predalpsko-alpskih oblikah jelovega bukovja, zelo redek pa v dinarskih oblikah te združbe.
V	drugo primerjavo smo uvrstili le gozdove bukve (in jelke) z dlakavim slečem in alpski ter dinarski subalpinski bukov gozd. Med seboj smo primerjali 14 sintaksonov (glej graf 2):
FNC-similarity ratio
1.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998 subvar. geogr. Omphalodes verna Dakskobler 1998, podgorska oblika, Govci, Gačnik, Pršjak, 8 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.);
2.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998 subvar. geogr. Omphalodes verna Dakskobler 1998 - Hudournik na robu Vojskarske planote nad dolino Hotenje in Kendove robe in Jelenk nad dolino Idrijce, 6 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.);
3.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Omphalodes verna 'prow.(=Homogyno sylvestris-Fagetum var. geogr. Omphalodes verna prov. rhododendretosum hirsuti) - Trnovski gozd, poviije Idrijce - Gnelice, Bedrova grapa, 10 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.);
4.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998 subvar. geogr. Omphalodes verna Dakskobler 1998 - Govci, severovzhodni rob Trnovskega gozda nad dolino Trebuše, 11 popisov (DAKSKOBLER 1998, fit. tab 7, s. 298-301);
5.	Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957) Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti - Trnovski gozd, severovzhodna pobočja Golakov, 15 popisov (fit. tab. v prilogi);
6.	Homogyno sylvestris-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Luzula nivea Marinček 1978 mscr. rhododendretosum hirsuti - Julijske Alpe - Bovško, Loška Koritnica, Trenta - 22 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.);
7.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998 - osoje v dolinah oz. grapah Kacenpoha,
MISSO-similaritv ratio Kneže (Knežice), Zadlaščice in Tolminke, 17 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.);
8.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998 - Baška dolina. Strgan rob nad Bideržuno v povodju Koritnice, 8 popisov (DAKSKOBLER 1997, mscr.);
9.	Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998 - povodje Kneže (Knežice) in osoje nad Zadlaščico, 12 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.);
10.	Homogyno sylvestris-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Sesleria autumnalis Dakskobler 2000 mscr. rhododendretosum hirsuti - južne Julijske Alpe, dolini Kneže in Zadlaščice, 18 popisov (DAKSKOBLER 2000, mscr.);
11.	Polysticho lonchitis-Fagetum (Ht. 1938) Marinček in Poldini & Nardini 1993 var. geogr. Anemone trifolia Poldini & Nardini 1993 subvar. geogr. Aconitum angustifolium Dakskobler 1997 mscr. - pobočja Tolminsko-Bohinjskih gora nad dolino Kneže, 20 popisov (DAKSKOBLER 1997, mscr.);
12.	Polysticho lonchitis-Fagetum (Ht. 1938) Marinček in Poldini & Nardini 1993 var. geogr. Salix waldsteiniana Marinček (1980) 1995 - Blegoš, Ratitovec, 10 popisov (MARINČEK 1980);
13.	Polysticho lonchitis-Fagetum (Ht. 1938) Marinček in Poldini & Nardini 1993 var. geogr. Allium victorialis Marinček 1996 - Snežnik, Trnovski gozd (Golaki), 29 popisov (MARINČEK 1996);
14.	Polysticho lonchitis-Fagetum (Ht. 1938) Marinček in Poldini & Nardini 1993 var. geogr. Anemone trifolia Poldini & Nardini 1993 - zahodna Furianija,
.............M- Tremol, M. Cavallo, 5 popisov (POLDINI / NARDINI 1993: 254-255).
Grafikon 2: Dendrograma montanskih in subalpinskih bukovih gozdov z dlakavim slečem
Rhododendron hirsutum Slovenije in severovzhodne Italije Graph 2: Dendrograms of montane and subalpine beech forests with Hairy Alpenrose (Rhododendron hirsutum) of Slovenia and northeastern Italy

Obsežna sintezna tabela je na voljo pri prvem avtorju. Med primerjanimi sintaksoni je po metodi minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka (MISSQ - spodnji dendrogram v grafikonu 2) preučevani združbi najbolj podobna oblika jelovega bukovja z dlakavim slečem z Bovškega in iz Trente, po metodi kopičenja na osnovi najbolj oddaljenega soseda (FNC - zgornji dendrogram v grafikonu 2) pa kaže preučevana združba celo določeno podobnost s subalpinskimi bukovji Polysticho lonchitis-Fagetum s. lat.
Nomenklatumi tip novo opisane subasociacije Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957) Marinček et al. 1993 var. geogr. Phyteuma scheuchzeri prov. rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova je fitocenološki popis št. 7 v fitocenološki preglednici v prilogi 1.
4.2 ZGRADBA IN FLORISTIČNA SESTAVA SESTOJEV SUBASOCIACIJE OMPHALODO-FA GETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI
STRUCTURE AND FLORISTIC COMPOSITION OF THE STANDS OF THE
S[5BASS,0ClA.T\0n OMPHALODO-FAGETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI
4.2.1 Zgradba gozdnih sestojev
Structure of forest stands
Sestoji opisane subasociacije uspevajo v strmem in težko prehodnem svetu. Ta del Trnovskega gozda so razmeroma pozno odprli z gozdnimi cestami. Cesto v Smrekovo drago so načrtovah že konec 19. stoletja (BAYER 1891). Beck (1906, s. 11) poroča, da se je v času njegovega obiska, 31. maja 1904, cesta končala na severozahodnem robu te velike kraške kotanje. V naslednjem desetletju so jo povezali z novo cesto iz idrijske sttani (Gozdnogospodarski načrt enote Dol 1921-1930, V. MIKULETIČ, ustno sporočilo, marec 2000). Takrat, po koncu prve svetovne vojne, so gozdove nad novozgrajeno cesto in pod njo razdelili v dva oddelka. V višje ležeče odmaknjene sestoje tudi po izgradnji ceste najbrž niso veliko posegali. Njihova zgradba je raznomema in raznodobna. V zgornji drevesni plasti so pogosto večje ali manjše vrzeli, kar je predvsem posledica naravnega odmiranja dreves in deloma viharjev in žleda. Sledove sečenj v preteklosti smo opazili le v pasu pod 1300 m nm. v., višje v pobočjih ima gozd bolj ali manj naravno.
skoraj pragozdno zgradbo (o pragozdni podobi sestojev v divjem svetu okrog Smrekovega vrha, Belega hriba in Golakov je pisal že M. Wraber (1959, s. 3-4), podobnega nrnenja, da človek vanje v večjem obsegu ni nikoli posegal, je odlični poznavalec Trnovskega gozda Vitomir Mikuletič - telefonsko sporočilo 17. 3. 2000). Zaradi skrajnih rastiščnih razmer drevje ne dosega tako velike razsežnosti - prsne premere do okoli 70 cm in drevesne višine do 25 m.
Domnevo o naravni (pragozdni) sestavi nekaterih sestojev v subasociaciji Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti potrjujejo tudi analize, ki jih povzemamo po diplomski nalogi A. Wraberja (1991). Eno izmed 6 trajnih raziskovalnih ploskev v gozdnem rezervatu Smrekova draga-Golaki so izločili tudi na rastišču omenjene subasociacije. Ploskev je postavljena v skalnatem svetu pod Smrekovim vrhom. Nadmorska višina spodnje stranice je 1315 m, zgornje pa 1355 m. Ploskev je široka 30 m, dolga pa 57,5 m in meri 0,1725 ha. Na tej ploskvi so bila poleti 1988 označena, izmerjena in popisana vsa drevesa. Ugotovljeno skupno število dreves s prsnim premerom nad 10 cm, preračunano na 1 ha površine, je bilo 435, med njimi je bilo 99 stoječih mrtvih dreves. Bukev je bila po številu zastopana s 64 odstotnim deležem, jelka s 27 odstotnim deležem. Ostale drevesne vrste na ploskvi so bile jerebika (4 %), smreka (3 %) in gorski javor ter mokovec (skupaj 2 %). Takratna skupna zaloga gozdnega sestoja je bila 323 m^/ha, od tega je bila zaloga stoječih mrtvih dreves 48 m^/ha. Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah je v grafikonu 3 (največ dreves je debelih 10-14,9 cm oz. 35-39,9 cm), prikaz porazdelitve lesne zaloge po debelinskih stopnjah pa v grafikonu 4 (največjo lesno zalogo imajo drevesa s prsnimi premeri od 35 do 39,9 cm). Struktura števila dreves po višinskih stopnjah je v grafikonu 5. Največ dreves je v drugi in tretji višinski stopnji (visoka so med 5 in 14,9 m). Najvišje izmerjeno drevo na ploskvi je bila 23 m visoka jelka. Večina dreves je bila nekoč poškodovana (zlomljen vrh, zlomljene veje). Analiza po drevesnih plasteh je pokazala, da v zgornji drevesni plasti rasteta le bukev in jelka. V srednji drevesni plasti povsem prevladuje bukev, v spodnji drevesni plasti pa poleg bukve uspevajo še smreka, gorski javor, jerebika in mokovec. V zgornji drevesni plasti in tudi skupno prevladujejo drevesa z dolgo oz. srednje dolgo krošnjo. Iz analize razvojnih teženj dreves sklepamo, da na ploskvi uspeva sestoj v terminahii fazi, saj ima kar 45 % dreves zaostajajoče razvojno težnjo. V zgornji drevesni plasti prevladujejo srednje vitahia drevesa (54 %), v srednji in spodnji drevesni plasti pa srednje in slabo vitalna drevesa. Med vsemi drevesi na ploskvi je bilo 19 % močno
vitalnih, 47 % srednje vitalnih in 34 % slabo vitalnih. Delež stoječih suhih in trohnečih dreves je bil 23 %. Preračunano na 1 ha površine smo našteli 75 panjev. Sledov morebitnih sečenj nismo našli. Preračunano na 1 ha površine smo našteli 58 ležečih debel.
80 60
ca
^ 40 6
20 ^ O
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Debelinske stopnje/ Diameter classes
Grafikon 3: Porazdehtev dreves na hektar po debelinskih stopnjah Graph 3: Tree diameter distribution of trees per hectare
80 1 60 -
CO
^ 40 6
20 i 0
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Debelinske stopnje/ Diameter classes
Grafikon 4: Porazdelitev lesne zaloge na hektar po debelinskih stopnjah Graph 4: Tree diameter distribution of growing stock per hectare
200 150
« I
50 O
1	2	3	4	5
Višinske stopnje/ Height classes
Grafikon 5: Struktura števila dreves po višinskih stopnjah Graph 5: Structure of trees according to height classes
Oceno starosti in zgornje drevesne višine bukve na rastiščih preučenega sintaksona smo povzeli iz analize višinske rasti. Opravili so jo na izbranih, v bližini raziskovalnih ploskev posekanih dominantnih drevesih na sedmih različnih nadmorskih višinah (podrobneje o tem glej A. WRABER 1991). Analizirana bukev na nadmorski višini 1310 m (spodnji pas razširjenosti sestojev subasociacije Omphalodo-Fagetum rhododendretosum) je bila visoka 24,6 m in stara okoli 260 let. Bukev na nadmorski višini 1360 m (zgornji pas uspevanja subasociacije Omphalodo-Fagetum rhododendretosum) pa je bila visoka 17,4 m in stara okoli 280 let.
4.2.2 Floristična sestava Floristic composition
Bukev je prevladujoča vrsta zgomje drevesne plasti, z večjim ali manjši deležem pa je zastopana tudi v drugih sestojnih plasteh. Podobno velja za jelko, le da je njen delež precej manjši od bukve, kar velja še posebno za zgomji pas uspevanja te subasociacije, na nadmorski višini okoli 1330 do 1350 (1370) m. Posamično sta ponekod primešana smreka in gorski javor.
Grmovna plast običajno zastira precejšnjo površino (40 do 60 % popisnih ploskev). Poleg pomladka zgoraj naštetih vrst imajo večjo stalnost in srednje zastiranje še jerebika Sorbus aucuparia, mokovec Sorbus aria (ti dve vrsti ponekod rasteta tudi v spodnji drevesni plasti) in velikolistna vrba Salix appendiculata, predvsem v spodnji grmovni plasti pa alpsko in črno kosteničevje (Lonicera alpigena in L. nigra), pritlikava jerebika Sorbus chamaemespilus, malina Rubus idaeus, kimastoplodni sipek Rosa pendulina, alpski srobot Clematis alpina, navadni volčin Daphne mezereum in z največjim srednjim zastiranjem dlakavi sleč Rhododendron hirsutum.
V zeliščni plasti imajo največjo stalnost in srednje zastiranje nekatere vrste smrekovih (in deloma tudi bukovih in borovih) gozdov. Med njimi so gozdna šašulica Calamagrostis arundinacea, borovnica Vaccinium myrtillus, hrastovka Gymnocarpium dryopteris, kopjasta podlesnica Polystichum lonchitis, koprivolistni jetičnik Veronica urticifolia, trilistna špajka Valeriana tripteris, gozdni planinšček Homogyne sylvestris, brezklaso lisičje Huperzia selago, skalna robida Rubus saxatilis idr. Med vrstami bukovih gozdov so najbolj pogoste deveterolistna konopnica Dentaria enneaphyllos, trilistna penuša Cardamine trifolia, spomladanska torilnica Omphalodes verna, zajčica Prenanthes purpurea, kresničje Aruncus dioicus in turška lilija Lilium martagon. Tem lahko pridružimo nekatere vrste, ki pogosto rastejo tudi v združbah visokih steblik - navadno podborko Athyrium filix-femina, vretenčasti Salomonov pečet Polygonatum verticillatum, lobelovo (zeleno) čmeriko Veratrum album subsp. lobelianum in platanolistno zlatico Ranunculus platanifolius ter vrsto melišč in kamnitih gorskih gozdov, goli lepen Adenostyles glabra. Med vrste visokih steblik navadno uvrščamo tudi jajčasti repuš Phyteuma ovatum. V tem delu Trnovskega gozda (in tudi ponekod v Trebuši in dolini Idrijce) ima navadno modre in ne čmovijolične cvetove (kot npr. v Zgornjem Posočju). Po tem znaku kaže repuš, ki raste v sestojih obravnavane subasociacije, določeno podobnost s taksonom Phyteuma spicatum subsp. coeruleum, lahko pa bi šlo tudi za prehodno obliko (ali križanca) med vrstama P. ovatum in P. spicatum (primerjaj tudi POSPICHAL 1897-99, 2/3, s. 689-690). Na precejšnjo skalnatost rastišč (50-70 % površja) kažejo števihie vrste skahiih razpok. Med njimi sta najpogostejši rumeno milje Paederota lutea in zeleni sršaj Asplenium viride, na skalah pa raste tudi marjetičasta nebina Aster bellidiastrum. Mahovna plast je obilna in vrstno bogata. Na apnenčastih skalah med drugimi rastejo vrste Ctenidium molluscum, Tortella tortuosa, Fissidens cristatus (=F. dubius), Conocephalum conicum, Isothecium alopecuroides, Plagiochila
porelloides idr., na surovem humusu in prhnini pa vrste Polytrichum formosum, Dicranum scoparium, Rhytidiadelphus triquetrus in številne druge. Predvsem na bukovih korenovcih je pogost takson Paraleucobryum sauten. Med hšaji so razmeroma pogoste vrste Cladonia pyxidata, Peltigera leucophlebia in P. canina, Boštjan Surina pa nam je določil tudi vrsto Parmeliella triptophylla, kije dober bioindikator ohranjenosti rastišča in navadno uspeva v starejših sestojih (SURINA 2000, pisno poročilo).
Preglednica 4: Biološki spekter fitocenoz subasociacije Omphalodo-Fagetum
rhododendretosum hirsuti (praprotnice in semenke) Table 4: Plant life forms spectrum of the subassociation Omphalodo-Fagetum
rhododendretosum hirsuti (vascular plants - pteridophyta and spermatophyta)
Življenjska oblika / Plant life form		N	%	NSumfr.	%
Fanerofiti / Phanerophytes	p	20	17,7	1480	23,3
Nanofanerofiti	NP	11	9,7	780	12,3
Šopasti fanerofiti	P caesp	5	4,4	307	4,8
Steblasti fanerofiti	P scap	4	3,6	393	6,2
Hameflti / Chamaephytes	Ch	7	6,2	341	5,3
Pritlikavi grmiči	Chfrut	3	2,6	160	2,5
Plazeči hameflti	Ch rept	2	1,8	167	2,6
Grmičasti hameflti	Ch suffr	2	1,8	14	0,2
Hemikriptoflti / Hemkryptophytes	H	54	47,8	2652	41,7
Šopasti hemikriptoflti	H caesp	14	12,4	433	6,8
Rozetni hemikriptoflti	H ros	11	9,7	719	11,3
Steblasti hemikriptoflti	H scap	29	25,7	1500	23,6
Geofiti / Geophytes	G	32	28,3	1887	29,7
Geofiti z gomoljem	Gbulb	5	4,4	187	2,9
Geoflti s koreninskimi brsti	Grhiz	27	23,9	1700	26,8
SKUPAJ / ror^L		113	100	6360	100
Skupno smo v sestojih preučenega sintaksona določili 160 vrst, od tega 113 praprotaic in semenk (92 semenk in 21 praprotnic). Zelo bogata mahovna in lišajska flora, kjer smo določali le najpogostejše vrste, ki v glavnem rastejo na skalah in na gozdnih tleh, šteje 47 taksonov (med njimi je 6 lišajev). Srednje število vrst v popisu je 77, največje 94 in najmanjše 63 vrst. Koeficient variacije (KV) je 10,6 %. Struktura po sintaksonomskih skupinah je razvidna iz stolpca 5 v preglednici 3. Po deležu prevladujejo vrste smrekovih gozdov (v širšem smislu), sledijo jim vrste bukovih gozdov. Za fitocenološko oznako
združbe sta značilni tudi skupini vrst skalnih razpok {Asplenietea trichomanis) in altimontanskih ter subalpinskih visokih steblikovij in grmišč {Adenostyletalia s. lat.). Sestava po bioloških oblikah je v preglednicah 4 in 5. Če upoštevamo le praprotnice in semenke prevladujejo hemikriptofiti, sledijo jim geofiti in fanerofiti. Ob upoštevanju tudi mahov in lišajev je precej večji tudi delež hamefitov. Med deleži posameznih skupin so določene razlike, če pri izračunu kot utež (ponder) poleg števila upoštevamo tudi stalnost vrst na popisih. Sestava biološkega spektra kaže na razmeroma skrajne razmere, v katerih uspevajo opisani gozdovi.
Preglednica 5: Biološki spekter fitocenoz subasociacije Omphalodo-Fagetum
rhododendretosum hirsuti (vse vrste) Table 5: Plant life forms spectrum of the subassociation Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti (all species)
Življenjska oblika / Plant life form		N	%	N Sum fr.	%
Fanerofiti / Phanerophytes	P	20	12,5	1480	18
Nanofanerofiti	NP	11	6,9	780	9,5
Šopasti fanerofiti	P caesp	5	3,1	307	3,7
Steblasti fanerofiti	P scap	4	2,5	393	4,8
Hameflti / Chamaephytes	Ch	41	25,6	1640	19,9
Mahovni hamefiti	BCh	28	17,5	1092	13,3
Lišajni hamefiti	Ch lieh	6	3,8	207	2,5
Pritlikavi grmiči	Ch frut	3	1,9	160	1,9
Plazeči hamefiti	Ch rept	2	1,2	167	2
Grmičasti hamefiti	Ch suffr	2	1,2	14	0,2
Hemikriptofiti / Hemicryptophytes	H	67	41,9	3219	39,1
Šopasti hemikriptofiti	H caesp	14	8,8	433	5,3
Rozetni hemikriptofiti	H ros	11	6,9	719	8,7
Steblasti hemikriptofiti	H scap	29	18,1	1500	18,2
Mahovni hemikriptofiti	Hth	13	8,1	567	6,9
Geofiti / Geophytes	G	32	20,0	1887	23
Geofiti z gomoljem	G bulb	5	3,1	187	2,3
Geofiti s koreninskimi brsti	Grhiz	27	16,9	1700	20,7
Skupaj / Total		160	100	8226	100
Sestava po horoloških skupinah je v preglednici 6. Največji delež imajo borealne (v širšem smislu) in mediteransko-montanske vrste (torej vrste, ki uspevajo v gorovjih okrog Mediterana). Sledijo jim evrazijske in evrosibirske ter evropske vrste. Za ekološko in
fitogeografsko oznako združbe je diagnostično važen delež jugovzhodnoalpsko-ilirskih vrst ter arktično-alpskih in alpskih vrst. Tudi pri omenjeni analizi so določene razlike, če pri izračunu kot utež (ponder) upoštevamo üidi stalnost vrst (na deležu pridobijo jugovzhodnoalpsko-ilirske in borealne vrste, zmanjša pa se delež mediteransko-montanskih vrst). Horološki spekter kaže na zelo naravno gozdno združbo zgornjega gorskega pasu in hladnega krajevnega podnebja v jugovzhodnoalpsko-ilirskem območju.
Preglednica 6: Horološke skupine v fitocenozah subasociacije Omphalodo-Fagetum
rhododendretosum hirsuti (praprotnice in semenke) Table 6: Chorological groups of the subassociation Omphalodo-Fagetum
rhododendretosum hirsuti (vascular plants - pteridophyta and spermatophyta)
Horološke skupine / Chorological groups	N	%	N lSum.Fr)	%
Jugovzhodnoalpsko-ilirske vrste / Southeast-Alpine-Illyrian species	11	9,7	740	11,6
Mediteransko-montanske vrste / Mediterranean-montane species	25	22,1	1160	18,2
Evropske vrste / European species	14	12,4	793	12,5
Arktično-alpske in alpske vrste ! Arctic-Alpine and Alpine species	9	8,0	393	6,2
Borealne vrste / Boreal species	27	23,9	1727	27,2
Evrazijske m evrosibirske vrste / Eurasialic and Eurosiberian species	20	17,7	1114	17,5
Paleotemperatne vrste in kozmopoliti / Paleotemperate species and cosmopolitian	7	6,2	433	6,8
Skupaj / Total	113	100	6360	100
4.3 RAZLIKOVALNE VRSTE SUBASOCIACIJE OMPHALODO-FA GETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI
DIFFERENTIAL SPECIES OF THE SUBASSOCIATION OMPHALODO-FA GETUM RHODODENDRETOSUM HIRSUTI
Med značilnicami asociacije Omphalodo-Fagetum po Puncequ (1980) v sestojih preučevanega sintaksona nismo opazili vrst Calamintha grandiflora, Aremonia agrimonoides in Rhamnus fallax. Kot ugotavlja Puncer (1979, 1980), so te vrste v Trnovskem gozdu precej redke. Več o prehodnem položaju teh gozdov med predalpskim in dinarskim jelovim bukovjem smo spregovorili že v poglavju 4.1. V njem smo našteli in označili tudi vrste, ki preučevani sintakson označujejo fitogeografsko. To so predvsem
nekatere južnoalpske vrste, npr. Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae, Paederota lutea, Laburnum alpinum ter sevemoilirski endemit Primula carniolica.
Za razlikovalnice subasociacije Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti smo izbrali vrste Rhododendron hirsutum, Rubus saxatilis, Paederota lutea, Aster bellidiastrum, Carex ferruginea in Sorbus chamaemespilus.
Dlakavi sleč Rhododendron hirsutum je vzhodnoalpska vrsta, ki uspeva tudi še ponekod v gorovjih severozahodnega dela Balkanskega polotoka. Običajno raste na plitvih tleh na karbonatni (apnenčasti in dolomitni) podlagi v subalpinskih združbah z rušjem Pinus mugo in macesnom, ponekod tudi v subalpinskih smrekovih in bukovih gozdovih ter v subalpinskih in spodnje alpinskih združbah melišč in skalnih razpok. Dlakavi sleč v montanskem pasu navadno raste le na izrazito osojnih, hladnih, skalnatih pobočjih, še nižje, v podgorskem pasu, pa v grapah in soteskah rek in potokov. Zato in ker ga v drugih, doslej opisanih oblikah dinarskega gozda bukve in jelke ne omenjajo, zelo dobro ekološko in horološko označuje preučevano združbo.
Skalno robido Rubus saxatilis Oberdorfer (1983, s. 510) označuje kot vrsto prhninastih tal, ki raste v borovih in smrekovih gozdovih. Z veliko stalnostjo dobro označuje talne razmere v sestojih preučevanega sintaksona in jih razlikuje od sestojev ekološko podobnih subasociacij dinarskega gozda bukve in jeUce Omphalodo-Fagetum {-adeno sty leto sum glabrae, -neckeretosum crispae in -homogynetosum sylvestris).
Vrsto Paederota lutea smo označili že kot geografsko razlikovalnico (glej poglavje 4.1). Z veliko stalnostjo sestoje preučevane subasociacije označuje tudi ekološko, saj kaže na veliko skalnatost njihovih rastišč. Podobno ekološko diagnostično vrednost ima marjetičasta nebina Aster bellidiastrum. To je sicer vrsta subalpinskih travišč, ki pa pogosto raste tudi v vlažnih skalnih razpokah.
Mediteransko-montanska vrsta Carex ferruginea je kazalka bolj svežih, hranljivih tal. Največkrat uspeva v subalpinskih traviščih na svežih tleh, ponekod tudi v združbah visokih steblik in v senčnih gorskih in subalpinskih gozdovih. V sestojih preučevane subasociacije nima tako velike stalnosti in srednjega zastiranja kot prej naštete
razlikovalnice, kljub temu pa jih dobro razlikuje od sestojev ostalih ekološko podobnih oblik dinarskega gozda bukve in jelke, kjer je ne omenjajo.
Mediteransko-montansko razširjenost ima tudi pritlikava jerebika Sorbus chamaeme-spilus. To je vrsta visokih steblik, ruševij ter subalpinskih (in) ali mraziščnih grmišč in smrekovih gozdov. Ponekod uspeva tudi v naših subalpinskih bukovjih, zelo redko pa v drugih montanskih in altimontanskih bukovih združbah. V sestojih preučevane subasociacije kaže na zelo hladno krajevno podnebje in na (pol) mraziščna rastišča med skalnimi bloki.
Določeno diagnostično (razlikovahio) vrednost za sestoje obravnavanega sintaksona ima tudi klinohstni kamnokreč Saxifraga cuneifolia. To je mediteransko-montansko razširjena vrsta hladnih gorskih gozdov s prhninasto obliko humusa, ki navadno označuje veliko skalnatost rastišč in počasen razkroj rastlinskega opada. Tudi te vrste v sestojih ekološko podobnih oblik dinarskega gozda bukve in jelke iz dmgih območij Slovenije ne omenjajo. V Tmovskem gozdu klinolistni kamnokreč ponekod uspeva še v drugih skrajnejših oblikah jelovega bukovja, prav tako je pogost, vsaj v Posočju, v sestojih predalpsko-alpskega gozda bukve in jelke. Z zelo majhno stalnostjo ga omenjajo tudi v dinarskem gozdu smreke in jelke Ribeso alpini-Piceetum Zupančič & Accetto 1994 (ZUPANČIČ / ACCETTO 1994).
Naštete razlikovalnice zelo dobro označujejo sestoje preučevanega sintaksona in jih razlikujejo od sestojev ostalih ekološko podobnih oblik (predalpsko)-dinarske zdražbe bukve in jelke ter kažejo na podobnost s sestoji nekaterih predalpsko-alpskih oblik makroasociacije Abieti-Fagetum s. lat.
5 ZAKLJUČKI
CONCLUSIONS
Gozd bukve in jelke v gozdnem rezervatu na strmih skahiatih osojnih pobočjih Golakov nad Smrekovo drago v Tmovskem gozdu smo po obsežni primerjavi z ekološko podobnimi združbami dinarskega in predalpskega jelovega bukovja uvrstili v novo subasociacijo Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957) Marinček et al. 1993 rhododendre-
tosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova. Uspeva na plitvih do mestoma globokih organogenih tleh, na litosolih, prhninastih rendzinah in tangel rendzinah, ki jih po mednarodni klasifikaciji (FAO 1989 in 1998) uvrščamo v talni enoti litični leptosol {Lithic Leptosols) in folični histosol {Folic Histosols). Debelejša organogena tla (prhninaste rendzine oz. folični histosoli) na rastiščih opisane združbe prevladujejo in so zanje značilna.
Opisana subasociacija je po rastiščnih razmerah in po višinskem pasu uspevanja (prehod v altimontanska oz. subalpinska bukovja) ena izmed skrajnejših oblik (predalpsko)-dinarskega gozda bukve in jelke {Omphalodo-Fagetum s. lat.). Po floristični sestavi je nekoliko podobna združbam bukve ter bukve in jelke z dlakavim slečem {Rhododendro hirsuti-Fagetum, Homogyno sylvestris-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v dinarskem, predalpskem in alpskem fitogeografskem območju Slovenije, ki uspevajo na strmih, kamnitih osojnih pobočjih.
Obravnavani sestoji subasociacije Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti imajo bolj ali manj naravno zgradbo, v kateri ni vidnejših sledov človekovega delovanja.
6 POVZETEK
Po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964) smo opisali gozdno združbo bukve in jelke z dlakavim slečem, subasociacijo Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova. Doslej so to subasociacijo provizorično obravnavali le v elaboratu (URBANČIČ et al. 1979), diplomski nalogi (A. WRABER 1991) in v knjigi (KORDIŠ 1993). Predstavili smo jo s petnajstimi fitocenološkimi popisi (fitocenološka preglednica v prilogi 1), ki smo jih naredili v gozdnem rezervatu na strmih, skahiatih severnih pobočjih Golakov nad Smrekovo drago v Trnovskem gozdu (slika 1) v višinskem pasu od okoh 1250 do 1350 m nad morjem.
Podrobno smo preučili talne razmere v sestojih novo opisane subasociacije in ugotovil dva talna tipa. Zelo plitva organogena tla, katerih debelina ni večja od 10 cm in ki leže na kompaktni do razdrobljeni apnenčasti podlagi, uvrščamo v talni tip nerazvitih tal -
kamnišč {litosol). Taka tla po mednarodni klasifikaciji (FAO 1989, 1998) uvrščamo v talno enoto litičnih leptosolov {Lithic Leptosols).
Debelejša organogena tia razvrščamo v prhninaste rendzine. Na obravnavanem rastišču prevladujejo in so zanj značiha. Po mednarodni klasifikaciji (FAO, 1989, 1998) ta debelejša organogena da, ki so dobro propustaa za vodo in so z njo nasičena največ nekaj dni, spadajo v folične histosole (Folic Histosols). V to talno enoto smo zaradi več kot pol metra debelega organskega horizonta uvrstili tudi tangel rendzine. Ta organomineralna da se na obravnavanih rastiščih pojavljajo le v fragmentih.
Za ustrezno sintaksonomsko oznako preučevane združbe smo njeno floristično sestavo primerjali z nekaj že opisanimi, ekološko najbolj podobnimi sintaksoni dinarskega gozda bukve in jelke - to je s subasociacijami Omphalodo-Fagetum adenostyletosum Puncer 1978 (PUNCER 1980), Omphalodo-Fagetum neckeretosum crispae (Puncer, Wojterski & Zupančič 1974) Puncer 1978 (PUNCER 1980) in Omphalodo-Fagetum homogynetosum sylvestris Tregubov 1957 (TREGUBOV 1957), z dvema oblikama asociacije Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998, in sicer v povirju Idrijce (DAKSKOBLER 2000, mscr.) in v Govcih nad dolino Trebuše (DAKSKOBLER 1998), ter z dvema oblikama predalpsko-alpske združbe bukve in jelke Homogyno sylvestris-Fagetum s. lat. iz Julijskih Alp (DAKSKOBLER 2000, mscr.). Primerjava z metodami hierarhične klasifikacije (grafikon 1) jasno kaže, da se sestoji obravnavanega sintaksona (na dendrogramu ima številko 5) floristično precej razlikujejo od ostalih ekološko podobnih oblik dinarskega gozda bukve in jelke in kažejo določeno podobnost z združbami sintaksonov Homogyno sylvestris-Fagetum rhododendretosum hirsuti in Rhododendro hirsuti-Fagetum. Kljub tej podobnosti smo se odločili, da preučevano združbo uvrstimo še v dinarsko (oz. predalpsko-dinarsko) asociacijo Omphalodo-Fagetum in jo vrednotimo kot eno njenih najbolj skrajnih oblik. Skrajna je z več vidikov: po strmini in skahiatosti rastišč, po višinskem pasu uspevanja (prehod v altimontanska oz. subalpinska bukovja) in tudi po geografski legi (v severnem delu areala asociacije Omphalodo-Fagetum) in slabi razvitosti tal.
Nomenklatumi tip subasociacije Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 var. geogr. Phyteuma scheuchzeri prov. rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova je fitocenološki popis št. 7 v fitocenološki preglednici v
prilogi 1. Njene razlikovalnice so vrste Rhododendron hirsutum, Rubus saxatilis, Paederota lutea, Aster bellidiastrum, Carex ferruginea in Sorbus chamaemespilus. Geografsko novi sintakson označujejo vrste Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae, Paederota lutea, Laburnum alpinum in Primula carniolica. Sestava njegovih sestojev po skupinah diagnostičnih vrst je v stolpcu 5 v preglednici 3. Sestava po bioloških oblikah je v preglednicah 4 in 5, sestava po horoloških skupinah pa v preglednici 6.
Za sestoje subasociacije Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti je značilna naravna rastlinska sestava in ponekod (na nadmorski višini nad 1300 m) skoraj pragozdna sestojna zgradba. To potrjuje tudi analiza trajne razsiskovabie ploskve, izločene na njenem rastišču, ki jo povzemamo po diplomski nalogi A. Wrabeqa (1991). Ploskev je postavljena v skakiatem svetu pod Smrekovim vrhom in meri 0,1725 ha. Na njej so bila poleti 1988 označena, izmerjena in popisana vsa drevesa. Bukev je imela po številu 64 odstotni delež, jelka 27 odstotni delež. Ostale drevesne vrste na ploskvi so jerebika (4 %), smreka (3 %) in gorski javor ter mokovec (skupaj 2 %). Takrat ugotovljena skupna zaloga gozdnega sestoja je bila 323 m%a. Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah je v grafikonu 3, prikaz porazdelitve lesne zaloge po debelinskih stopnjah pa v grafikonu 4. Struktura števila dreves po višinskih stopnjah je v grafikonu 6. Najvišje izmerjeno drevo na ploskvi je bila 23 m visoka jelka. Večina dreves je bila nekoč poškodovana (zlomljen vrh, zlomljene veje). Ocenjujemo, da so dominantna bukova drevesa na rastiščih preučevanega sintaksona visoka od 17 do 25 m in stara 250 do 300 let.
7 SUMMARY
We have described fir-beech forest community with the Hairy Alpenrose, subassociation Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova, applying the standard Central European phytosociological method (BRAUN-BLANQUET 1964). In the past, this subassociation has been provisionally treated only in a expert's detailed report (URBANČIČ et al. 1979), a thesis (A. WRABER 1991) and a book (KORDlS 1993). We have presented the subassociation with fifteen releves (phytosociological table in Appendix 1), established on the Trnovski gozd plateau, in forest reserve on the steep, rocky northern slopes of the
Golaki range above Smrekova draga, at altitude between 1250 and 1350 metres above sea level (Figure 1).
To this end we conducted a detailed study of soil conditions in the natural stands of the newly described subassociation, and found two soil types. Firstly, very shallow organogenic soil measuring no more than 10 cm in depth, located on a compact to fragmented limestone ground This soil type is classified as undeveloped soil - lithosol. According to the international soil classification (FAO 1989, 1998), such soil belongs to the soil unit Lithic Leptosols.
Secondly, thicker organogenic soil classified as moder rendzina: It prevails on the sites considered and is characteristic of it According to the international soil classification (FAO 1989, 1998), this soil type that is highly permeable - being saturated with water for a few days at the most - belongs to the soil unit Folic Histosols. Due to the organic horizon 's being over half a meter thick, we have classified also the tangel rendzina into this soil category. However, such organo-mineral soil has been found just fragmentarily in the stands considered.
To attach an appropriate syntaxonomic label to the community studied, we have compared itsfioristic composition with that of several ecologically similar syntaxa of the Dinaric fir-beech forests, i.e. to the subassociations Omphalodo-Fagetum adenostyletosum Puncer 1978 (PUNCER 1980), Omphalodo-Fagetum neckeretosum crispae (Puncer, Wojterski & Zupančič 1974) Puncer 1978 (PUNCER 1980), and Omphalodo-Fagetum homogynetosum sylvestris Tregubov 1957 (TREGUBOV 1957), with two forms of the association Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998, specifically at the headwaters of Idrijca (DAKSKOBLER 2000, mscr.), and at Govci above the Trebuša valley (DAKSKOBLER 1998), as well as with two forms ofpre-Alpine and Alpine fir-beech communities (Homogyno sylvestris-Fagetum s. lat.) from the Julian Alps (DAKSKOBLER 2000, mscr.). A comparison by means of hierarchical classification (Graph 1) clearly shows that the natural stands of the syntaxon considered (No. 5 in the dendrogram) markedly diverge from other ecologically similar forms of Dinaric fir-beech forests. By contrast, they show a certain resemblance with communities of the syntaxa Homogyno sylvestris-Fagetum rhododendretosum hirsuti and Rhododendro hirsuti-Fagetum. In spite of this fact, we have decided to still include the
subassociation studied in the Dinaric (ar pre-Alpine-Dinaric) association Omphalodo-Fagetum, and to consider the subassociation as one of its most extreme forms. Extreme it is from different viewpoints: for the steepness and the rockiness of its sites, for the altitude of growth (transition to altimontane or subalpine beech communities), and also for its geographical position (in the northern part of the area of distribution of the association Omphalodo-Fagetum), including poorly developed soil.
The nomenclature type of the subassociation Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 var. geogr. Phyteuma scheuchzeri prov. rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova, is releve No. 7 in the phytosociological table of Appendix 1. Its differential species are Rhododendron hirsutum, Rubus saxatilis, Paederota lutea. Aster bellidiastrum, Carex ferruginea and Sorbus chamaemespilus. Geographically the new syntaxon characterize species Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae, Paederota lutea. Laburnum alpinum, and Primula carniolica. The composition of the syntaxon's stands according to groups of diagnostic species is in the column No. 5 of Table 3. The plant life forms spectrum is given in Tables 4 and 5, while the composition according to chorological groups is found in Table 6.
A characteristic of the stands of the subassociation Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsute is the natural floristic composition, and, in places with altitude over 1300 metres above sea level, an almost primeval structure of stands. This is also confirmed by an analysis of the permanent experimental research plot established at its sites, which we are recapitulating according to the thesis by A. Wraber (1991). The plot is located in a rocky area below the peak Smrekov vrh, measuring 0.1725 ha. In summer 1988, all trees were marked, measured and described. The beech represented 64 % of trees, and the fir 27 "/o. The other tree species were mountain ash (4 %), spruce (3 %), as well as the sycamore maple and the whitebeam (both together 2 %). The forest growing stock established at the time amounted to 323 m^/ha. The distribution frequency of the trees according to diameter classes is shown in Graph 3, while the distribution of the forest growing stock according to diameter classes is given in Graph 4. The structure of the number of trees according to height classes is provided in Graph 6. The highest tree on the experimental plot was a fir of 23 m. The majority of trees were damaged in the past (broken crown or broken branches). We estimate that, on the sites of the
syntaxon studied, the dominating beech trees are 17 to 25 metres high, and 250 to 300 years old.
8 VIRI
REFERENCES
ACCETTO, M., 1998. Dinarsko jelovo bukovje z gorsko bilnico v Kočevskem Rogu,-Zbomik gozdarstva in lesarstva, 56, s. 5-31.
BAYER, M., 1891. Das Wegnetz im Temovanerwalde.- Centralblatt fur das gesamte Forstwesen, 17, Avg.-Sept. 1891, s. 333-346. (Prevod v slovenščino inž. Anton Šivic, 1957: Omrežje cest in poti v Trnovskem gozdu. Ljubljana, 19 s.- interno, za SGG Tolmin).
BECK, G., 1906. Die Umkehrung der Pflanzenregionen in den Dolinen des Karstes.-Sitzungsber. d. Akad. d. Wiss. Wien. Mathem.-naturw. Kl., Bd. 115, 1, s. 3-19.
BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde.-3. Auf., Wien-New York, Springer, 865 s.
BUSER, S., 1965. Geološke razmere v Trnovskem gozdu.- Geografski vestnik, 37, s. 123-135.
BUSER, S., 1973. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Tolmač lista Gorica.-. Beograd, Zvezni geološki zavod, 50 s.
BUSER, S., 1986. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine).- Beograd, Zvezni geološki zavod, 103 s.
CULIBERG, M., 2000. Pelodne analize gozdnega profila pod Smrekovim vrhom v Tmovskem gozdu.- Rokopis. Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU.
ČAMPA, L., 1978. Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gospodarski enoti Idrija IL- Ljubljana, Biro za gozdarsko načrtovanje, 88 s.
ČIRIČ, M., 1984. Pedologija,- Sarajevo, SOUR "Svjetlost", 312 s.
DAKSKOBLER, L, 1997. Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963,- Razprave 4. raz. SAZU, 38, 8, s. 165-255.
DAKSKOBLER, L, 1998. Vegetacija gozdnega rezervata Govci na severovzhodnem robu Tmovskega gozda (zahodna Slovenija).- V: Gorski gozd. Diaci, J. (ed.). Zbornik referatov, 19. gozdarski študijski dnevi. Logarska dolina, 26. - 27. 3. 1998, s. 269-301.
Distretto amministrativo di Dol. Piano di assestamento per il decennio 1921-1930,-Prevod italijanskega gozdnogospodarskega načrta Vitomir Mikuletič. Načrt hrani Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin.
DROVENIK, B. / JARNJAK, M. / SELIŠKAR, A. / VREŠ, B., 1999. The habitat survey of Slovenian Alps and Dinaric Mountains, and future perspectives.- Sauteria 10 (Biotopkartierung im Alpenraum), s. 11-22.
DÜLL, R., 1991. Zeigewerte von Laub- und Lebermoosen.- Scripta Geobotanica, 18, s. 175-214.
FAO, 1989. FAO-Unesco Soil Map of the world. Revised Legend.-Reprinted as Technical Paper 20. Wageningen, ISRIC, 138 s.
FAO, 1998. Key to the reference soil groups of the World Reference Base (WRB) for soil resources.- Rome, ISSS-ISRIC-FAO, 106 s.
FRAHM, J.-P. / FREY, W., 1992. Moosflora.- 3. Auf, Stuttgart, Verlag Eugen Uhner, 528 s.
HOČEVAR, S. / BATIČ, F. / PISKERNIK, M. / MARTINČIČ, A., 1995. Glive v pragozdovih Slovenije IIL Dinarski gorski pragozdovi na Kočevskem in v Trnovskem gozdu.- Strokovna in znanstvena dela, 117, 320 s.
JANEŽ, J. / ČAR, J. / HABIČ, P. / PODOBNIK, R., 1997. Vodno bogastvo visokega krasa.- Idrija, Geologija d.o.o., 167 s.
KODRIČ, M., 1957. Pedološka raziskovanja.- V: Prebiralni gozdovi na Snežniku. Tregubov, V., Čoki, M. (eds.). Strokovna in znanstvena dela, 4, s. 67-79.
KORDIŠ, F., 1985. Gozdni rezervati Slovenije. Pragozd Bukov vrh.- Strokovna in znanstvena dela, 87, 71 s.
KORDIŠ, F., 1993. Dinarski jelovo bukovi gozdovi v Sloveniji.- Strokovna in znanstvena dela, 112, 137 s.
KOVAČ, J., 1999. Zgradba pragozdnega ostanka Bukov vrh,- Gozdarski vestnik, 57, 5-6, s. 227-236.
LOBNIK, F. / VOVK, B., 1977. Tla na območju gospodarske enote Trnovo,- V: Marinček L,, Puncer L, Zupančič M, Vegetacijska in rastiščna analiza za gozdnogospodarsko enoto Tmovo. Elaborat, Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija, SAZU, s, 1-27,
MARINČEK, L., 1980, Subalpsko bukovje Ško^eloškega pogorja,- Loški razgledi, 27, s, 182-192,
MARINČEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem,- Ljubljana, Delavska enotnost, 153 s.
MARINČEK, L., 1996. Subalpine Buchenwälder in den Wesdichen Dinariden {Polysticho lonchitis-Fagetum var. geogr. Allium victorialis var. geogr. nova).- Atti del 24° Simposio della Societa Estalpino-Dinarica di Fitosociologia. Ann. Mus. Civ. Rovereto. Sez.: Arch., St., Sc. nat. Suppl. II, vol. 11 (1995), s. 197-208.
MARINČEK, L. / PUNCER, I. / ZUPANČIČ, M., 1977. Vegetacijska in rastiščna analiza za gozdnogospodarsko enoto Trnovo,- Elaborat, Ljubljana, Biološki inštitut lovana Hadžija, 105 s, + priloge,
MARINČEK, L, / MUCINA, L. / ZUPANČIČ, M, / POLDINI, L, / DAKSKOBLER, I. / ACCETTO, M., 1993. Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder iVcrhandAremonio-Fagion).- Studia Geobotanica, 12 (1992), s, 121-135,
MARINČEK, L, / KOŠIR, P„ 1998, Dinaric Fir-beech Forests {Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993) on Blegoš,- Hladnikia, 10, s, 29-40.
MARTINČIČ, A., 1958. Fitogeografske razmere vzhodnega dela Trnovskega gozda.-Diplomska naloga. Ljubljana, Oddelek za Biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 33 s. + priloga.
MARTINČIČ, A., 1977. Prispevek k poznavanju ekologije mrazišč v Sloveniji,-Razprave 4, raz. SAZU, 20, 5, s. 230-317.
MARTINČIČ, A., 1998, Smrekova draga,- V: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 90-91.
MARTINČIČ, A. / WRABER, T. / lOGAN, N. / RAVNIK, V. / PODOBNIK, A. / TURK, B, / VREŠ, B., 1999, Mala flora Slovenije, Ključ za določanje praprotnic in semenk,- Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 845 s.
MELIK, A., 1959. Nova geografska dognanja na Trnovskem gozdu,- Geografski zbornik, 5, s. 7-26,
MEKE^DA-MAIARON, T., 1995. Klimatografija Slovenije, Temperatura zraka 1961-1990,- Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 356 s,
MLINŠEK, D, / ACCETTO, M, / ANKO, B, / PISKERNIK, M, / ROBIČ, D, / SMOLEJ, I, / ZUPANČIČ, Marjan 1980, Gozdni rezervati v Sloveniji,- Elaborat, Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 414 s,
MUNSELL, 1990, Munsell soü color charts,- Newburgh, New York, 20 s,
OBERDORFER, E,, 1983, Pflanzensoziologische Exkursionsflora,- 5. Aufl., Stuttgart Eugen Uhner, 1015 s.
PIGNATTI, S., 1982. Flora d' Italia. Vol. 2,- Bologna. Edagricole, 732 s.
PISKERNIK, M., 1954. Združba gorskega javora in bresta {Acereto-Ulmetum) v Snežniku, Javomiku in Trnovskem gozdu.- Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, 20 s. + 2 fitocenološki tabeli.
PISKERNIK, M., 1973. Vegetacijske razmere v smrekovih mraziščih Slovenije. -Zbornik gozdarstva in lesarstva, 11, 1, s. 37-47 + fitocenološke tabele.
POSPICHAL, E., 1897-1899. Flora des österreichischen Küstenlandes. I-IL- Leipzig -Wien, Franz Deuticke, 576 + 946 s. + priloge.
PRUS, T., 1992. Tla Slovenije. Razvrščanje tal / klasifikacija.- V: Jazbec, R. et al. Raziskujmo življenje v tleh. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, s. 22-44.
PODANI, J., 1993. SYN-TAX-pc. Computer Programs for Multivariate Data Analysis in Ecology and Systematics.- Budapest, Scientia PubHshing, 104 s.
PODANI, J., 1994. Multivariate Data Analysis in Ecology and Systematics. A methodological guide to the SYN-TAX 5.0 package.- The Hague, SPB Academic Publishing bv, 316 s.
POLDINI, L., 1991. Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale.- Udine, Regione Autonome Friuli-Venezia Giulia, Universita di Trieste, 898 s.
POLPINI, L. / NARDESII, S., 1993. Boschi di forra, faggete e abieteti in Friuh.- Studia Geobototanica, 13, s. 215-298.
PUNCER, I., 1979. Ekološke in floristične značilnosti združbe Abieti-Fagetum na Tmovskem gozdu.- V: Drugi kongres ekologa Jugoslavije II. Rauš, Dj. (ed.). Zagreb, Savez društava ekologa Jugoslavije, s. 925-938.
PUNCER, L, 1980. Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem.- Razprave 4. razr. SAZU, 22, 6, s. 407-561.
PUNCER, I. / WOJTERSKI, T. / ZUPANČIČ, M., 1974. Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien (Jugoslawien).- Fragmenta floristica et geobotanica, 20, 1, s. 41-87.
STEPANČIČ, D., 1972. Morfološke in pedodinamske značilnosti rendzine na dolomitu.-Ljubljana, Biotehniška fakulteta, katedra za proučevanje tal in prehrano rastlin. 17 s.
STEPANČIČ, D. / AŽNIK M., 1977. Rendzina v Sloveniji,- Zbornik biotehniške fakultete univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, zv. 28, s. 9-19.
ŠIFRER, M., 1977. Geografski učinki žleda v gozdovih okrog Idrije ter Postojne -Geografski zbornik,16, 3, s. 197-228.
ŠKORIČ, A., 1986. Postanak, razvoj i sistematika tla.- Zagreb, Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveučilišta u Zagrebu, 172 s.
ŠKORIČ, A. / FILIPOVSKI, G. / ČHUČ, M., 1973. Klasifikacija tala Jugoslavije.- Zagreb, Zavod za pedologiju Poljoprivrednog i Šumarskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 63 s.
TREGUBOV, V., 1957. Gozdne rastlinske združbe.- V: Prebiralni gozdovi na Snežniku. Tregubov, V. & Čoki, M. (eds.). Strokovna in znanstvena dela, 4, s. 23-65.
TRPIN, D. / VREŠ, B., 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice.-Ljubljana, Znanstvenoraziskovabii center SAZU, Zbirka ZRC, 7, 143 s.
URBANČIČ, M. / AZAROV, E. / ČAMPA, L. / ŽGAJNAR, A., 1979. Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gospodarski enoti Predmeja,- Elaborat, Ljubljana, Biro za gozdarsko načrtovanje, 205 s.
WIRTH, V., 1995. Flechtenflora.- 2. Auf. Stuttgart, Verlag Eugen Ulmer, 661 s.
WRABER, A., 1991. Gozdni rezervat Smrekova draga-Golaki.- Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo, 76 s. + priloge.
WRABER, M., 1953. Fitosociološka slika Trnovskega gozda (G. u. Trnovo, G. G. Most na Soči).- Elaborat, Ljubljana, Biološki inštitut SAZU, 21 s.
WRABER, M., 1959. Fitosociološka opredelitev gozdne vegetacije na področju gozdnega obrata Predmeja v Trnovskem gozdu.- Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut SAZU, 46 s.
WRABER, M., 1962. Fitosociološka in ekološka podoba gozdne vegetacije na Idrijskem.- Elaborat. Ljubljana, Inštitut za biologijo SAZU, 65 s.
WRABER, T. / ZUPANČIČ, M., 1999. Prikaz flore in vegetacije.- V: Trnovski gozd. Enciklopedija Slovenije, zv. 13 (Š-T), Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 347-348.
ZUPANČIČ, B., 1995. Klimatografija Slovenije. Padavine 1961-1990,- Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 366 s.
ZUPANČIČ, M., 1969. Vergleich der Bergahom-Buchengesellschaften (Aceri-Fagetum) im alpinen und dinarischen Räume.- Mitt. ostalp.-din. Pflanzensoz. Arbeitsgem. 9, s. 19-131.
ZUPANČIČ, M., 1980. Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije. -Dela 4. raz. SAZU, 24, 262 s. + tabele.
ZUPANČIČ, M., 1999. Smrekovi gozdovi Slovenije,- Dela 4. raz. SAZU, 36, 212 s. + tabele.
ZUPANČIČ, M. / ACCETTO, M., 1994. Ribeso alpini-Piceetum ass. nova v Dinarskem gorstvu Slovenije.- Razprave 4. raz. SAZU, 35, 9, s. 151-175.
Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel, (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 36/84). Obvezno navodilo za izvajanje Pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. 1984.-Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 62 s.
9 ZAHVALA
ACKNOWLEDGEMENTS
Za številne informacije in uporabo starih gozdarskih načrtov se zahvaljujemo univ. dipl. inž. Vitomirju Mikuletiču in univ. dipl. inž. Edu Kozorogu (ZGS). Pri gozdoslovnih raziskavah v rezervatu Smrekova draga-Golaki 1. 1988 je bila ob takratnih sodelavcih Katedre za gojenje gozdov gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete zelo dragocena pomoč dr. Pranja Kordiša, ki nam je tudi kasneje, skupaj z drugimi idrijskimi gozdarji, pomagal z nasveti. Dr. Metki Culiberg se zahvaljujemo, daje bila skupaj z univ. dipl. inž. Vinkom Žagarjem pripravljena pod Smrekovim vrhom vzeti vzorec tal za palinološko analizo. Kljub obilici drugega dela nam jo je naredila v zelo kratkem času. Večino lišajev je določil univ. dipl. biolog Boštjan Surina, ki nam je pomagal tudi pri določanju mahov. Pregledno sliko raziskovanega območja je izdelal univ. dipl. geograf in etnolog Marijan Jamjak, pri izdelavi grafikonov pa sta pomagala inž. Egon Obid in absolvent gozdarstva Aleksander Marinšek. Rokopis so pregledali in nam posredovala popravke, izboljšave in opombe prof. dr. Marko Accetto, dr. Mitja Zupančič, izr. član SAZU in mag. Igor Smolej (jezikovni pregled). Vsem iskrena hvala.
10 PRILOGE
APPENDICES
Priloga 1: Fitocenološka preglednica: Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass.
nova.
Appendix I: Phytosociological table: Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al 1993 rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova.
številka popisa / Number of releve Tekoča št. popisa / Working number Nadmorska višina (v 10 m) / Altitude (in 10 m) Lega / Aspect
Nagib (stopinje) / Slope (in degrees) Kamnitost (%) / Stoniness (in %) Zastiranje (%) / Cover (in %)\ Zgornja drevesna plast / Upper tree layer Spodnja drevesna plast / Lower tree layer Grmovna plast / Shrub layer Zeliščna plast / Herb layer Mahovna plast / Moss layer Sestoj / Stand:
Največji preni premer / Maximum diameter - cm Največja drevesna višina / Maximum height - m Velikost popisne ploskve / Releve area - 10 m^ Mesec popis / Month of taking releve Število vrst / Number of species
Značilne in razUkovalne vrste asociacije / Character and differential species of the association Abies alba	E3b 3 + r 1 2 1 2
Abies alba	E3a 1 +	+	+
Abies alba	E2b 1 + + + i + l
Abies alba	E2a
Abies alba	El
Cardamine trifolia Omphalodes vema
Geografske razlikovalne vrste / Geographical differential species Paederota lutea	El 1 1 + +
Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae	+ + +
Primula camiolica	+ r
Laburnum alpinum	E3a	r
Laburnum alpinum	E2b	r
RazUkovalne vrste subasociacije / Differential species of the subassociation
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15
	1	3	4	12	11	PP	16	10	17	9	2	02	20	21	13
	126	134	135	132	127	134	132	127	128	132	128	134	129	132	133
	N	NE	NW	NE	NE	NE	NE	NE	N	NE	NE	NE	N	E	NE
	35	35	35	35	30	35	35	35	25	30	35	35	25	35	35
	60	70	30	40	50	60	70	60	60	60	40	50	50	70	60
E3b	60	70	80	70	70	60	60	70	70	80	60	70	60	80	70
E3a	20	10	10	5	10	10	20	10	20	10	30	10	20	10	5
E2	60	60	60	60	50	50	60	50	40	50	40	50	40	20	30
El	50	40	50	60	70	60	60	60	70	70	50	50	70	60	70
EO	30	20	30	30	20	30	20	20	20	20	20	20	20	20	20
	60	40	45	45	50	60	50	50	50	45	60	50	45	50	60
	18	17	15	20	24	18	20	22	22	20	20	16	19	20	20
	40	40	40	40	40	40	40	40	40	40	40	40	40	40	40
	6	6	6	7	7	6	7	6	7	6	6	7	8	8	7
	80	79	63	94	88	85	81	69	68	73	71	82	76	79	73
1
1
Rhododendron hirsutum	E2a 2	3	3	3
Rubus saxatilis	El +	+	1	+
Paederota lutea	j	]	+	+
Aster bellidiastrum	j	j	j	+
Carex ferruginea	+	+	+
Sorbus chamaemespilus	E2a	r	+	r AREMONIO-FAGION {Ht. 1938) Borhidi in Török, Podani et Borhidi 1989
Dentaria enneaphyllos Cardamine trifolia On^jhalodes vema Euphorbia camiolica Helleborus niger Cyclamen purpurascens FAGETALL\ SYLVATICAE Pawl. 1928 Fagus sylvatica Fagus sylvatica Fagus sylvatica Fagus sylvatica Fagus sylvatica Acer pseudoplatanus
El
E3b
E3a
E2b
E2a
El
E3b
I
1
1
									Pr	Fr.
1	1	1	+	+	2	+	+	14	15	100
+	1	+	+		1	+		10		
1	1	1	1	+	1	+	+	15	15	100
1	1	1	1	1	1	1	+	15		
+	+		+	+	+		+		12	80
I	1	1	+	1	1	1	1		15	100
1	+	1	1	1	1	+			13	87
+	+	+	+	+	+	1	+		15	100
						1	+		8	53
	+								5	33
									1	7
									1	7
2	2	3	2		2	+	1		15	100
1	1	1	1		+	+	1		15	100
+	+	+	+		+	1	+		15	100
	+	+	+		+	+	+		14	93
			+		r	+			8	53
									7	47
1	1	1	1		1	+	1		15	100
1	1	1	+		1	1	1		15	100
1	+	1	1		1	+			13	87
	+	+	+		r	+	+		13	87
1	+		1			+			8	53
			+			+			3	20
4	4	4	4		3	5	5	15	15	100
1	I	1	1		1	1	+	15		
1	1	1	1		1	-t-	1	15	15	100
		+	+		1	I		10		
	+	+	+		+	+			10	67
	+			+	r	+	+	8	10	67
Priloga 1: Nadaljevanje Appendix 1: Continuation
Številka popisa / Number of re!eve		1	2	3	4 5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15			
Acer pseudoplatanus	E3a				+ r	+					+	+		+	+	7		
Acer pseudoplatanus	E2b	+	+		+		+	+	+						+	7	15	100
Acer pseudoplatanus	E2a		+	+	+ +	1												
Acer pseudoplatanus	El	+	+■	+	+ +				+			+		+			8	53
Prcnanthes purpurea	El	+	+	1	+ 1	+	1	1	1	1	1	+	1	1	+		15	100
Aruncus dioicus		+	1	+	1 +	+	1	+	1	+	+	+	+	+	1		15	100
Lilium martagon		+	+	+	+ r	+	+	+	+	+	+	+	+	+	1		15	100
Lonicera alpigena	E2b		+							+						2	14	93
Lonicera alpigena	E2a		+	+	I 1	1	1	1	1	1	+	1	+	+	+	14		
Actaea spicata	El	+	+		+	+	+	+	+		+	+	+	+	+		13	87
Polystichum aculeatum		+			+ +	+		+	+	+	+	+	I	+	+		12	80
Daphne mezereum	E2	+	+	+	+ +	+	+			+	+	+		1	+		12	80
Dryopteris filix-mas	El	+	r		+ +	+	+	+	+			+	+	+	+		12	80
Paris quadrifolia		+	+		+ +	+	+			+			+	+	+		10	67
Mercurialis perennis		+	+		1				I	+	+	+	1	1			9	60
Epilobium nx)ntanum					+	+						+		+	+		5	33
Viola reichenbachiana				+	r							r					3	20
Polystichum x luerssenii (P. aculeatum x braunii)												r	+		+		3	20
Symphytum tuberosum				+			+-										2	13
Adoxa moschatellina										+					+		2	13
Mycelis muralis													+	+			2	13
Laburnum alpinum	E3a		r														1	7
Laburnum alpinum	E2b			r													1	7
Melica nutans	El											+					1	7
Senecio ovatus (S. fuchsii)													r				1	7
Galium laevigatum															+		1	7
Polystichum braunii															+		1	7
Galeobdolon flavidum															+		1	7
Poa nemoralis															+		1	7
QUERCETALIA PUBESCENTIS Klika 1933																		
Sorbus aria	E3a				+					+	+	r	+				5	33
Sorbus aria	E2b	+	+	+	+ +	+		+	+	+	+	+		+		12	13	87
Sorbus aria	E2a	+	+	+	+ +	+	+		+		+					9		
Sorbus aria	El			+													1	7
Convallaria majalis			r		+	+			+		+	+			+		7	47
QUERCO-FAGETEA Br.-Bl. Et Vlieg. 1937																		
Anemone nemorosa	El	1	1	1	I 1	1	1	1	t	1	1	1	1	I	1		15	100
Hepatica nobilis		+	1		+ +	+		1		1	+	+	1	+			11	73
Carex digitata		r				+						+					3	20
Platanthera bifolia					+												1	7
Ranunculus auricomus agg.												+					1	7
VACCINIO-PICEETEA Br.-Bl. 1939 emend. Zupančič 1976																		
Abies alba	E3b	3		r	1 2	1	2	1	1	1	+	+	2	+	+	14	15	100
Abies alba	E3a	1			+		+	+	1	+	+		I	+		10		
Abies alba	E2b	I			+ 1	+	1	1	1	I	1		1	+	+	15	15	100
Abies alba	E2a	1			+ 1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	+	15		
Abies alba	El	+			+	+	+	+	+		+	+	+		+		12	80
Calamagrostis arundinacea		2			3 3	2	2	2	2	2	2	+	3	3	3		15	100
Vaccinium myrtillus		+			2 3		1	2	1	3		3	+	+	+		15	100
Rosa pendulina	E2a	2			1 1	I	1	I	1	1	1	1	1	1	1		15	100
Clematis alpina	E2	1			I 1	1	+	1	+	1	1	1	+	1	+		15	100
Gymnocarpium dryopteris	EI	+			+ +	1	!	1	+	+	1	1	+	-f	+		15	100
Maianthemum bifolium		+			1 1	+	1	+	+	+	+	+	1	+	1		15	100
Gentiana asclepiadea		+			+ 1	+	\	+	I	+	+	+	1	+	1		15	100
Polystichum lonchitis		+			1 1	+	I	1	+	1	+	1	+	I	r		15	100
Lonicera nigra	E2a	1			1 !	1	1	1	t	1	1	I	I	+	1		15	100
Huperzia selago	El	+			+ +	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+		15	100
Veronica urticifolia		1			1 1	+	1	1	I	1	1	1	1	I	1		14	93
Valeriana tripteris		1			1 1	1		1	1	1	1	1	1	1	+		14	93
Phegopteris connectilis		+			1 I	1	1	+	+	+	+	1	+		+		14	93
Homogync sylvestris		!			1 +	1	+	1	1	1	1	+	+	+			14	93
Picea abies	E3b				r	r				+	r		+	+			6	40
Picea abies	E2b						+					+				2	14	93
Picea abies	E2a	r	+	+	+ +	+	+	+		+	+	+	+	+	r	14		
Picea ^ies	El					+					+	+					3	20
Priloga 1: Nadaljevanje Appendix 1: Continuation
1
El
E2 El
E2a El
E2a
Številka popisa / Number ofreleve Oxalis acetosella Dryopteris expansa Lycopodium annotinum Lonicera caerulea Solidago virgaurea Saxifraga cuneifolia Dryopteris dilatata Hieracium sylvaticum Vaccinium vitis-idaea Luzula sylvatica Corallorhiza trifida Luzula luzuloides ERICG-PINETEA I. Horvat 1959 Rhododendron hirsutum Rubus saxatilis Cirsium erisithales Erica camea
Rhodothamnus chamaecistus Calamagrostis varia Polygala chamaebuxus Ribes alpinum
ADENOSTYLETALIA G et. J Br.-Bl. 1931 Athyrium filbc-femina Vcratrxim album subsp lobelianum Polygonatum vcrticillatum Salbc appendiculata Salix appendiculata Ranunculus platanifolius Phyteuma ovatum (x spicatum ?) Thalictrum aquilegiifolium Viola biflora Sorbus chamaemespilus Pleurospermum ausiriacum Salix glabra Angelica sylvestris Centaurea montana
Doronicum austriacum	r
Senecio nemorensis agg. Saxifraga rotundifolia
SESLERIETEA ALBICANTIS Oberd. 1978 corr. Oberd. 1990 Aster bellidiastrum	£1 1 I
Carex ferruginea	+ +
Pinguicula alpina	r
ASPLENIETEA TRICHOMANIS Br. Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934
El 1	+
	
	+
E2b 1	+
E2a +	+
El +	+
	+
+	+
	+
E2a	r
El	+
E2a	r
EI	r
Paederota lutea	£ 1
Asplenium viride Cystopteris fragilis Asplenium ruta-muraria Asplenium trichomanes Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae Valeriana saxatilis Primula camiolica Moehringia muscosa
Carcx brachystachys	r
Polypodium vulgare	r
THLASPIETEA ROTUNDIFOLII Br.-Bl. in Br.-Bl, et Jenny 1926
Adenostyles glabra Gymnocarpium robertianum Cystopteris regia Dryopteris villarii Cystopteris montana OSTALE VRSTE (Other species) Sorbus aucuparia Sorbus aucuparia Sorbus aucuparia
El
E3b
E3a + E2b 1
II 12 13 14 15
	+	1	+			+	+ 1	+		12	SO
	+	+	+		+		+ +			10	67
	r	+	+			+ +				10	67
	+				+	+	+ r			8	53
	+	+					+			7	47
	+	+	+				+	+		7	47
						r +	+ r			6	40
		+				+		+		5	33
	+				+	+				5	33
				+				+		2	13
										1	7
								+		1	7
5	6	7	8	9	10	11 12	13 14	15			
3	3	2	2	2	3	2 3	2 +	1		15	100
+	1	1	1	1	1	1 1	+ +	1		15	100
	+		+	+	+	+ +				8	53
				+		1				4	27
										1	7
						+				1	7
						1				1	7
						r				1	7
1	1	1	1	I	+	+ 1	1 1	1		15	100
+	1	1	+	+	+	1 +	+ 1	1		15	100
1	1	1	+	1	+	1 +	1 1	1		15	100
+	+	1	+	+	-t-	+	+ +	+	14	15	100
+	+	+			+	+ +		+	11		
	I	+	1	+	+	+	1 1	1		14	93
+			+	+	+	+ +	+ +	+		10	67
	+		+	+	+		+			8	53
+	+	+	+					+		8	53
r	1	+				+				7	47
	4-	+								4	27
						r				3	20
						r	r			3	20
	+				+					3	20
								r		2	13
			r							1	7
										1	7
+	+	1		+	+	+ +	+ +	+		14	93
r		+				+	r +			8	53
		+								2	13
+	+	+	+	+	+	+ +	+ 1	+		15	100
1	1	+	+	1	+	+ +	+ +	+		15	100
+	+		+	+	+	+ +	+	1		12	80
+			+	+	+	+	+ +	+		11	73
+			+		+	+	+ +			9	60
+	+	+					1	+		8	53
		+								5	33
	+	+		+						5	33
r		+					+	+		5	33
							+			3	20
										1	7
1	1	1	+	+	r	r +	r +	1		15	100
r	+	+	+	+	+	r	+ +	+		12	80
			r			+				2	13
										1	7
		+								1	7
								+	1	7	47
+	+	+				+	r	+	7		
15 15 100
Priloga 1: Nadaljevanje Appendix 1: Continuation
številka popisa / Number o/releve Sorbus aucuparia Sorbus aucuparia Rubus idaeus
Dactylorhiza maculata agg. Sambucus racemosa
MAHOVI IN LIŠAJl (Mosses and lichens)
Ctenidium molluscum
Tortella tortuosa
Fissidens cristatus (F. dubius)
Plagiochila porelloides
Paraleucobryum sauteri
Polytrichum formosum
""Isothecium alopecuroides s. lat
Conocephalum conicum
♦Cladonia pyxidata
Dicranum scoparium
Mnium thomsonii (M. orthorrhynchum)
Neckcra crispa
Rhizomnium punctatum
Eurhynchium striatum agg.
Peltigera canina
Peltigera leucophlebia
Metzgeria furcata
Grimmia pulvinata
Dicranum sp.
Bryum capillarc agg.
Rhytidiadelphus triquetrus
Rhytidiadelphus loreus
Orthothecium rufescens
Homalothecium philippeanum
Hylocomium splendens
Plagiothecium undulatum
Plagiothecium cavifolium
*Lcptobryum pyriforme
Encalypta streptccarpa
•Ditrichum flexicaule
Mnium spinosum
Hookeria lucens
Thuidium tamariscinum
Scapania nemorea
Calypogeia azurea (=C. trichomanis) Bartramia halleriana Plagiothecium nemorale ? Dicranodontium denudatum ? Collema sp. Leucobryum glaucum Plagiophus oederi •Peltigera collina •Parmeliella triptophylla Cirriphyllum tenuinerve Canpylium stellatum s. lat. Plagiothecium sp. Neckera complanata
E2a
El
E2
El
E2b
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15		f
1	+		+	+		+	+	+			4-			4-	9	
					+		+					4-	+-		5	33
	1	+	1		1	1	+	+	+		1		4-	4-	12	80
			4-					+							3	20
												r			2	13
1	2	3	4		6	7	g	9	10	11	12	13	14	15		
2	2	1	2		1	1	1	1	2	2	1	2	2	2	15	100
1	2	1	1		1	1	1	1	2	2	1	1	1		14	93
1	1	1			+	1	1	1	1	1	1	1	1	1	14	93
1		+	+		1	+	+	+	1	1	4-	1	1	4-	14	93
+	+	+	+		+	+		+	+	+	4-	4-	4-	4-	14	93
+		+	+		+	+	+	+		1	4-	4-	4-	4-	13	87
	1	+	+		1		1		1	1	1	1	1	4-	13	87
+	+		+		+	+		+	+		4-	4-	4-	4-	12	80
+	+	+	+		+				+	4-	4-	4-	4-		11	73
	+	+	+			+		+	+	4-		4-	4-	4-	11	73
+						+	+	+	+	+	4-	4-	4-	4-	11	73
1						+	+	+		1		4-	4-	4-	9	60
+			+		+	1	+				4-	4-		1	9	60
+	+	+	r		+	+						4-	4-		8	53
+			+		+	+			+			4-		4-	8	53
			+		+	+	+	+	+	4-					8	53
		+	+					+		4-		4-	4-	4-		47
			+		+		+				4-	4-	1	4-		47
+	t			+	I				+					4-		40
			+	+	+	+			+		4-					40
+			+	+	+	1										33
+					+	+				4-		4-				33
+	+		+					+								33
				+							4-		4-	4-		33
+	+					+	+									27
+								+		+		4-				27
			+	+							4-	4-				27
			4-		+						4-			4-		27
	+		+										4-			20
		+		+				+								20
			+	+					+							20
						+		+				4-				20
+														4-		13
+			+												2	13
		+										4-			2	13
			+				+								2	13
					+						4-				2	13
						+				4-					2	13
											4-		4-		2	13
* det. Boštjan Surina
Priloga 2: Pelodna analiza talnega profila pod Smrekovim vrhom (Metka CULIBERG 2000, mscr.)
Appendix 2: Pollen analyses of soil profile under the peak Smrekov vrh (Metka
Globina / Depth (cm)	0-2	2-5	5-8	8-11	11-15	17-20	26-30	36-38
Pinus	37	45	32	25	40	31	9	12
Picea	35	27	14	12	9	5	6	15
Picea cf. obovata	2	-	-	-	_			
Abies	7	4	1	3	-	4	1	8
Larix	-	-	-	-	2	1	1	
Juniperus	-	-	3	-	-	1	.	.
Ephedra	-	-	-	-	_	_	1	
								
Betula	15	21	11	3	4	2	2	3
Alnus	21	24	25	20	41	29	24	55
Corylus	28	28	16	8	19	21	17	45
Carpinus	20	15	5	4	6	1	4	12
Ostrya	11	18	13	5	5	3	1	3
Acer		-	4	3	1	3	1	2
Quercus	4	5	6	5	7	3	1	5
Tilia	2	-	3	-	-	_	_	2
Ulmus	2	-	1	1	3	1	1	1
Fraxinus	5	8	5	2	1	_	1	2
Fagus	185	185	75	121	146	132	135	110
Juglans	-	4	1	-	-	.	1	.
Castanea	1	3	-	-	2	1	_	3
Cornus	1	-		-	-	_		_
Salix	9	6	2	1	-		_	6
Rhamnaceae	1	1	1	-	2	_		_
Ligustrum	-	-	2	1	_	_	_	
Vitis	-	-	1	-	-		_	
Hedera	-	-	1	3	-		_	
Sambucus	-	-	-	-	-	8		
								
Ericaceae	-	3	3	2	4	18	11	15
Saxifraga	1	-	-	-	-	_	_	
Liguliflorae	1	-		_	_	_	_	
Gentiana	-	2	1	-	1			
Potentilla	-	-	-	-		2	3	
Centaurea	1	-	-	-	-	_	_	
Artemisia		6	3	2	5	4	2	3
Helianthemum	-	1	-	.	_	1	_	
Planlago	-	5	2	2	1	1	1	
Rumex	-	-	1		_	_	2	
Labiatae	-	-	-	-	4	7	1	_
Urticaceae	-	4	-	-	-		.	
Ranunculaceae	-	-	-	-	_	_	1	2
Umbelliferae	-	2	3 1 1		1	2		6
Priloga 2: Nadaljevanje
Appendix 2: Continuation
Globina / Depth (cm)	0-2	2-5	5-8	8-11	11-15	17-20	26-30	36-38
Cruciferae	2	5	5	6	6	5	2	8
Compositae	-	6	6	3	1	2	3	4
Cyperaceae	-	-	2	-	-	1	.	
Gramineae	13	17	36	22	29	20	8	11
Chenopodiaceae	1	4	-	5	3	-	2	1
Zea	-	-	-	1	1	_	_	1
cerealia	-	-	1	-	.	3	1	1
Monol. sporae	3	2	4	8	11	11	8	55
Lycopodium	-	-	-	-	4	-	-	5