Poštnina ptiftina v'gotovini Mafffior, poli del jek 17. oktobra 1933 Stev. 53» Leto. VI. Otlll.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlltvo la upravai Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprava 2455 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra" v Ljubljani r Poštni čekovni račun it. 11.400 JUTRA 99 Akcija madžarskega učiteljstva NASKOK NA MEDMUR JE IN PREKMURJE. Madžarska revizionistična akcija, ki je Po sestavi Gombčseve vlade dobila novega netiva in nekakšno uradno sankci-ic, je mobilizirala v zadnjem času tudi Pomožne oddelke, ki delujejo v provinci, v prvi vrsti pa učiteljstvo, ki je moralo Po prevratu zapustiti slovanske in romunske pokrajine. V nedeljo 2. t. m. je bilo v Salgo Tarjanu tik ob slovaški meji zborovanje vseh madžarskih učiteljev, ki so do razdelitve Ogrske službovali na Slovaškem ali pa so tam vsaj študirali učiteljišče. Na tem zborovanju, katerega se je udeležil tudi neki višji uradnik bu-dimpeštanskega prosvetnega ministrstva, ie bilo sklenjeno, da se ustanovi posebna učiteljska emigrantska organizacija, sekcija za Slovaško. Referent za »preko-niejno delo« Istvan Csdrky je pa povedi, da se bodo take organizacije osnove tudi za Podkarpatsko Rusijo, Sed-biograško, Vojvodino, Gradiščansko ter Medmurje in Prekmurje. Csorkyjeva napoved se je tudi točno ^Polnila. Že teden dni pozneje, t. j. v nedeljo 9. t. m. sta prišli na vrsto naši Pokrajini Medmurje in Prekmurje. Učitelji in učiteljice, ki naj bi tvorili južno-z&hodno iredentistično organizacijo za revizionistično akcijo, so se zbrali v Zalaegerszegu, onem mestu, ki je že od prevrata središče vse proti našemu Prekmurju naperjene akcije, onem kotlu laži JU tatarskih vesti, ki se kolportirajo preko meje po naših prekmurskih vaseh. Sestanka se je udeležilo okoli 600 učiteljev ju učiteljic, ki so dovršili učiteljišče v Čakovcu ali pa so samo službovali v Prekmurju in Medmurju, katero so od 1. do 1920 zapustili in se izselili na Madžarsko. Nadalje so pa bili navzoči tudi tajnik budimpeštanske Učiteljske revizionistične lige, zadnji madžarski ravnatelj čakovškega učiteljišča Karol Zrinyi •? Karol Mik, zadnji madžarski prefekt jUedmursko-prekmurskega učiteljskega Jtonvikta v Čakovcu, Če je bilo v Za-tiegerszegu, kakor v Salgč Tarjdnu, zastopano po svojem odposlancu tudi bu-uimpeštansko prosvetno ministrstvo ali 'Je, naši viri ne navajajo, verjetno pa je, uu je bilo in so madžarski Usti to navzočnost zamotati samo zaradi tega, da M se izognili kritiki, ki jo je Salgo Tarjan Povzročil na Češkoslovaškem. Glavni govornik v Zalaegerszegu je bil omenjeni ravnatelj Zrinyi, ki je obširno dokazoval, »kakšna krivica se je storila Madžarski s tem, da sta Medmurje in Prekmurje pripadli Jugoslaviji. Medmur-sko in Prekmursko ljudstvo, ki nima s Hrvati in Slovenci nič skupnega!?), je bilo vedno zvesto sveti Madžarski in žaluje sedaj po nekdanjih madžarskih šolah in madžarskih učiteljih. Žalujejo pa tudi nekdanji madžarski učitelji po svojem ljudstvu, ki so bili spojeni z njim s tisočerimi vezmi. Toda to žalovanje prav za prav ni potrebno, ker itak ne bo več dolgotrajno. Kmalu bo napočil čas- ko se bodo vsi zborovalci lahko zopet vrnili na svoja stara mesta v Medmurje in Prekmurje, da zopet nauče trpečo deco jezika velikega madžarskega naroda, ki je po Bogu določen, da daje vsem omiko in izobrazbo.« Karol Mik se je pa spravil zlasti nad sedanje slovensko učiteljstvo v Prekmurju, zmerjal ga s pritepenci in zahteval, da stori nova organizacija vse, da se njegovo delovanje med prekmurskim ljudstvom paralizira! Podobno je govoril Velemer Kovacs o medmurskem hrvaškem učiteljstvu. Poleg sekcije Učiteljske revizionistične lige, ki prav za prav ni nova organizacija, ampak samo reorganizirana in združena dosedanja skupina okrajnih obmejnih društev že takoj po prevratu osnovane lige, se je v Zalaegerszegu ustanovila tudi še posebna organizacija nekdanjih čakovških preparandistov in prepa-randlstk. Po zborovanju je bila po mestu velika manifestacija za »zasužnjeno« Medmurje in Prekmurje, katere so se udeležili tudi drugi Madžari, zlasti vse tamkajšnje dija&tvo. Popoldne se je pa sestal odbor nove sekcije k tajni seji, na kateri je izdelal in odobril načrt za iredentistično delovanje v Medmurju In Prekmurju. Obenem je poslal pozdravne brzojavke Gombdsu, prosvetnemu ministru, predsedniku Učiteljske revizionistične lige itd. Kakšen je načrt odbora ne vemo, prepričani pa smo, da bo nova sekcija šla res energično na delo in je zato nujno potrebno, da postanemo v Prekmurju in Medmurju bolj pozorni, kakor smo bili doslej! Sicer«pa upamo, da bo znalo na to akcijo primerno odgovoriti tudi naše slovensko in hrvaško učiteljstvo s še povečanim javnim delom. PARIZ, 17. oktobra. Po poročilih iz Londona posveča angleški tisk še vedno jtavno pažnjo trdovratnemu stališču f^mčije, ki je odklonila sodelovanje pri ^nfcrenci štirih velesil. Vsi Usti se stri-Juaio v naziranju, da Je sedanjega brezplodnega stanja kriva v glavnem samo efnčija, ter apelirajo na merodajne J^fiške državnike, naj vsaj v zadnjem vre,uitku uvidijo pogubnost svojega pojeta in pristanejo na sodelovanje. Samo ‘Gbserver« kaže neke simpatije do ^toške teze in kritizira postopanje an-r^ke vlade, ki da je usmerjena preveč ^ francoskih željah In Interesih. Grož* u6 francoske vlade, pravi »Observer«, so zasnovane na vprašanju neke var-^ sti, morajo izzvati v Nemčiji samo mu °tno akcijo. J^IZ, 17. oktobra, Zadržanje Nemko«! 141 nofe Pristati na sodelovanje pri Sodk renci štirih v ligo j prejel krasen šop nageljnov. Težko smo se poslovili od tega nenavadnega zbora, ki je s svojim neumornim delom ustvaril umetniška občutja, ki jih nihče ni pričakoval. Zbor ima v Mariboru že toliko ljubiteljev in občudovalcev* da mu je zagotovljen uspeh tudi v bor doče. Dr. Ljudevit Pivko povabljen v Olo-i mouc. Kakor poročajo praški »Narodni Listy, je okrožni odbor Češkoslovaško-iugoslovanske lige v Olomoucu povabil našega narodnega poslanca g. dr. Ljudevita Pivka v Olomouc, da predava o nastanku jugoslovanskih in češkoslovaških egij v Italiji med svetovno vojno. Gospod poslanec se je vabilu odzval in bo v kratkem odpotoval v Olomouc. Poslovilni večer dr. Černiča. Drevi ob JO. bo v lovski sobi hotela »Orel« poslovilni večer primarija dr. Mirka Černiča. Na ta poslovilni sestanek so vabljeni prijatelji, znanci* zdravniki, lovci, strelci in člani vseh ostalih društev, v katerih je dr. Černič sodeloval. Iz sodniške službe. V kazenskem oddelku okrožnega sodišča je premeščen g. dr. Miroslav Dev, ki je bil doslej pride-Ijen tukajšnjemu državnemu pravdništvu. Pred oltar sta stopila pretekjo soboto v Zagrebu 281etni artist svetovnega cirkusa »Gleicha«, črnec Ivan Lukas iz Di-vale v Kamerunu v Afriki in 211etna artistka Marija Glaškefova, mariborska rojakinja. Cirkuška godba je spremljala mladi par v cerkev in nazaj. Pogreb velezasluženega šolnika Beline, kateri je tako žalostno končal svoje življenje, je bil ne v nedeljo kot je bilo prvotno javljeno* temveč v ponedeljek TO. t. m. ob 10. uri. Pogreba se je udeležilo poleg mnogega občinstva vse učiteljstvo iz Selnice ob Dravi in iz Ruš, kateremu gre zasluga, da je bil tako svečan. Posebna zasluga pa je še upraviteljice selniško šole gdč. Kornečnikove, ki je pogreb organizirala in g. učitelja Kikla* ki je s svojimi učenkami zapel pred cerkvijo v srce segajočo »Vigred« in na grobu »Spomlad se povrne«. Velike premestitve organov finančne kontrole. Finančno ministrstvo je odredilo večje število premestitev-organov finančne kontrole v južne kraje naše države. Med drugimi so premeščeni: Avgust Orel iz Maribora v Zinovico, Alojzij Bo-žičko s Ptujske gore in Fric Bračko iz Ormoža, oba v Čitluk* Franjo Dolk iz Ceršaka v Mesihovino, France Glavač iz Št. lija v Fojnico, Josip Jakša iz Maribora v Sinj, Josip Kos iz črne v Igrane, Julij Marinič iz Št.-lija v Slovenskih goricah v Kistanje, Josip Primožič od Sv. Andraža in Maks Rogač iz Marenberga, oba v Rakitno- Ivan Pihler iz Gederovc v Podgoro, Matija Poveljšek od Sv. Jurija ob Pesnici v Tijarico, France Poljanec iz Svečine in Karol Potočnik iz Prevalj, oba v Bugojno, Ivan Pretnar iz Marenberga v Bosanski Svinjar, Josip Pri-gel od Sv. Jurija ob Ščavnici v Jajce, Ivan Vertot od Sv. Jurija ob Pesnici v Klobuk in Karel Ferlež iz Kaple v Lu-buško. Premeščeni organi finančne kontrole morajo že v petih dneh nastopiti svoje novo službeno mesto. Jubile] slovenskega dnevnika. Ljubljanski »Slovenec« je proslavil včeraj šestde setletnico svojega izhajanja. Ob tej priliki je izdal obsežno slavnostno številko. Razvitje zastave vojnih invalidov. Svečano razvitje zastave, ki jo je poklonil kralj našim vojnim invalidom, bo 6. novembra v Beogradu. Vsi invalidi udeleženci te proslave* ki bp obenem mogočna manifestacija zvestobe kralju in domovini, imajo, brezplačno vožnjo tja in nazaj. Člani strelske družine v Mariboru se vtabijo, da se polnoštevilno udeležijo poslovilnega večera našega člana dr. Mirka Černiča drevi ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Prvi sneg je zapadel včeraj zjutraj in pobelil Pohorje in prijazni vrh Sv. Urbana. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 82. številki: izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini, spisek luksuznih predmetov ter, razpis o povračilu carinskih davščin carinskim posrednikom. Prodaja inozemskih časopisov in revij. Kakor je bilo že objavljeno, je ministrstvo trgovine in industrije dalo izključno pravico za uvoz in razpečavanje inozemskih časnikov in revij v naši državi po-čenši s 1. novembrom 1.1. agenciji »Avali« d. d.* ki je imenovala zastopstvo »Puh nika« v Mariboru za svojega glavnega depoziterja za okrožje Maribora. Vsakdo s teritorija bivšega Spodnjega Štajerskega, ki je doslej dobival inozemske časnike in revije ali se je bavil s njih prodajo, naj se takoj javi, najpozneje pa do 20. t. m. »Putniku« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, kjer bo dobil vse potrebne podatke in navodila. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek 17. oktobra ob 20.15 predava o spolnih zablodah mladine za ženski spol nad 14 let specialist za ženske bolezni g. dr. Fr. Toplak iz Maribora. Ljudski oder v Mariboru uprizori ko; prvo predstavo po desetem letu delovanja na odru Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova c. 6, 23. oktobra t. 1. ob 17. uri pri zelo znižanih cenah (od 10 do 2. Din) ljudsko igro v petih dejanjih »Revček Andrejček« ter vabi cenjeno občinstvo k obilni udeležbi. Zatvorltev dovozne ceste k poslopju glavnega kolodvora. Radi tlakovanja ostane zaprta od ponedeljka 17. t. m. naprej do nadaljnjega južna dovozna cesta k poslopju glavnega kolodvora. Dovoz in odvoz naj bo usmerjen med tem časom od severne strani. Sokolsko društvo Studenci poziva vse članstvo, da- se udeleži predavanja, ki bo jutri ob 19. uri v Sokolskem domu. Predaval bo prof. Baš o »Balkanski vojni« Udeležba' za članstvo obvezna' Dragocena izkopina. Te dni so izkopa-i pri preurejevanju ptujskega Slomškovega trga zaposleni delavci dobro ohranjen spomenik iz marmorja, katerega je daroval neki Velerius Verus leta 200 po Kristusu Bakhu in Veneri. Spomenik je najdragocenejša - zgodovinska izkopina, kar jih je doslej našlo ptujsko muzejsko društvo in ga bodo najbrže postavili na primernem prostoru, da bo pričal o nekdanji slavi starega Ptuja. Predavanje v ljubljanskem radiu. Diplomirani smučarski učitelj g. Rittman iz ^adstadta (Tauern) bo predaval v sredo 19. t. m. v ljubljanskem radiu o »Zimskih crasotah Radstadtskih planin« in o »Smučarski gimnastiki«. Isto bo predaval v Mariboru v četrtek 20. in v petek 21. t. m. v Zadružni gospodarski banki. .Predavanje bo izpopolnjeno s skioptičnimi slikami. Vabimo vse ljubitelje zimskega športa in narave, da se tega predavanja udeleže. Strelske tekme v Rušah. Ruška strelska družina, ki seipod predsedstvom br. Hinka Pogačnika prav lepo razvija, je priredila v nedeljo, 9. t. m., prvo nagradno streljanje, ki je poteklo v naj-epšem redu. Tekmovalcev se je prijavilo, 36. večinoma domačinov, nekaj gostov je prišlo te iz Podove, Šmarjete na Drav. nolju, Svečine in Maribora. Stre-jajo se je stoje prosto in leže z oporo. Dosegljivih točk je bilo povsod 50. Najboljši strelec je bil br. Hugo Robič, ki pa je streljal izven konkurence. V tekmah so dosegli naslednje uspehe v stoječem stavu: Magdalene iz Podove 43 točk, Dolinšek E, 39, Jaroš 36, Lampreht 31, Confidenti, 30, Dokl 29. V ležečem stavu: Wenko R. in Lampreht po 40, Dokl 36, Kmifič 35, Magdalene iz Podove 35 in Finžgar iz Šmarjete na Drav. polju 35. Ti so dosegli nagrade. Vsi tekmovalci so pokazali, da imajo spretno roko in dobro oko, prav posebno pa se je v tem odlikoval br. Magdalene. Živahno vrvenje na lepo opremljenem strelišču je pokazalo, da zanimanje za ta lepi šport vedno bolj raste in se bodo mogle tekme pri hodnje leto vršiti v večjem stilu. Družina pa se zahvaljuje bratom Lesjaku. Lamprehtu, Brezniku in Doklu za poklo njene dobitke. Iz »Nanosa«. Danes ob 18. uri je v društvenih prostorih sestanek brezposelnih članov »Nanosa«. Ameriška banka »Kaspar American Sta. te Bank« v likvidaciji. Izseljeniški komi-sarijat v Zagrebu obvešča vse vlagatelje, da sprejema likvidator omenjene banke prijave vlagateljev, da bi se zaščitile njihove terjatve, ki jih imajo pri banki. Izseljenci’ ki žive v Jugoslaviji in so z likvidacijo prizadeti, naj javijo Izseljeniškemu komisariatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15, svoj naslov in naj navedejo v prijavi vsoto, v dolarjih. Prijavi morajo priložiti kolek ža 5 Din in 30 Din v gotovini za kritje stroškov. S čevlji so se preskrbeli neznani tato vi, ki so vlomili v noči na včerajšnjo ne deljo v čevljarsko delavnico mojstra Dokše ha Tržaški cesti. Odnesli so 14 parov novih čevljev in izginili neopaženi v deževno noč. Dve nezgodi, V Račah je včeraj zjutraj padel in si zlomil desno roko 81etni sin raznašalke časopisov, Franček Pungartnik. Zdravi se v bolnišnici. Danes dopoldne pa se je ponesrečila gostilničarka Elizabeta Majheničeva. Ko je vstopila v mestni avtobus, so ji vrata zmečkala kazalec na desni roki. Gostilničarka je iskala pomoči pri tukajšnjem rešilnem oddelku. Ukradeno kolo. Strojniku Ivanu Štefančiču s Koroške ceste je bilo včeraj po poldne ukradeno izpred neke gostilne v .Vetrinjski ulici skoro novo kolo* vredno 2000 Din. Napad. Ko se je preteklo soboto vračal dofnov v mesto 131etni hlapec Ladko Korbun, zaposlen pri Freundu v Melju, so ga napadli neki fantje in tako hudo pretepli, da je moral po pomoč v tukajšnjo bolnišnico. Roparski napad na Dravski brvi. Vče raj dopoldne sc je zglasil na policiji me-dičarski vajenec Ivan Vogrin, stanujoč v Vojašniški ulici in prijavil, da ga je v soboto zvečer okrog pol 11. ure, ko se je vračal iz Studencev, napadel na Dravsk brvi neznani mladenič, star približno 20 let. ' Vajenec pravi, da ga je napadalec zagrabil z eno roko za vrat, z drugo pa niu je segel v žep, odvzel 30 Din ter nato pobegnil proti Studencenv Narodno gledališče Repertoar. 'onedeljek, 17. oktobra: Zaprto. Torek, 18. oktobra ob 20. uri: »Dve ne* vesti«. Red C. Sreda, 19. oktobra. Zaprto. Otvoritvena predstava letošnje glasbene sezone bo te dni. Uprizorila se bo Le-larjeva opereta »Friderika«, muzikalno ena najlepših in najboljših del slavnega skladatelja. Trije vaški svetniki Naše Narodno gledališče je ponovilo sinoči lani prvič uprizorjeno tridejansko veseloigro »Trije vaški svetniki«, ki sta jo spisala Nemca Maks Real in Maks Fer-ner. Po prevodu Ivana Cesarja je delo zrežiral g. Jože K o v i č, nastopili pa so razen dveh, lanski igralci. Učitelja Štempiharja je tokrat podal g. N a k r s t, La-harnarjevega Jakca pa g. Josip D a n e Š, ki se je spet vrnil na naš oder. G. Nakrst je pokazal z učiteljem, da se lepo razvija in bo postal sčasoma prvovrstna moč. g. Daneš pa nas je znova prepričal, da i® v komiki mojster, ki učinkuje že s samim nastopom. To je priznalo tudi občinstvo, ki ga je navdušeno pozdravil0 ob odprti sceni. Med ostalimi so bili najmočnejši g. Pavle Kovič kot župan Po* renta, ga. Zakrajškova kot njegova žena, ga. Savino v a kot hčerka Fani in gdč. Kraljeva kot Marijanica. G& Harastovič in Tovornik, kolar10 pek, zlasti zadnji, sta preveč pretiravaj Ostale vloge so odigrali ga. Dragu*1' n o v i č e v a Lahainarico, g. F u r i j a11 župnika, g. R'asberger zdravnika' gdč. Starčeva potovko in ga. T o v o r-n i k o v a dekle. Obisk je bil bolj sredefl- —r. Pri nagnenju k maščobi, protinu in Slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franc Jožefova« grenčica delovanje želodca ir črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franc Jožefovo« vodo sijajne rezultate. »Fran® Jožefova« grenčica se dobiva v vseh Je' karnah, drogerijah in špecerijskih trg°‘ vinah. „SLAGER* nas razveseljuje, po dinar plošče posojuje! LJUBLJANA CELJE MARIBOR Gledališka 4 AikerSeva 3 Slovenska Velika kavama: Popolnoma nov spored! 3446 Nesreča na Kralja Petra trgu. Na Kralja Petra trgu je padel v soboto popoldne 56letni železničar Martin Pliberšek tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v stegnu. Z rešilnim avtomobilom je bil prepeljan v bolnišnico. Huda prometna nesreča. Pretekli Četrtek se je pripetila v bližini Bračičev® gostilne v Novi vasi pri Ptuju huda ne* sreča. Iz Ptuja se je vozil na vozu z živinsko vprego posestnik Kurent iz Cer' nice, nasproti pa mu je privozil tovor® avto trgovca Perneka iz Št. Vida Pr’ Ptuju. Cim je voznik zaslišal signale avtomobilista, je skočil z voza, da bi krem1 pravilno, a v tistem trenutku ga je avt° tudi že podrl na tla. Pri padcu je dob1' Kurent hude notranje poškodbe in počite mu je tudi lobanja. Šofer je takoj ustavi* avto in prepeljal ranjenega in nezavestnega posestnika v ptujsko bolnišnico, kj®f se bori s smrtjo. Tatvina kolesa. Z dvorišča gostila »Maribor« na Grajskem trgu je bilo Pre' tekli petek okrog 18. ure ukradeno P?' sestniku Jožetu Jamšku od Sv. Kr'vi9 nad Mariborom že precej obrabljeno, črno pleskano moško kolo znamke »Re‘ gent«, vredno 400 Din. Karambol. V petek dopoldne je privozil s svojim tovornim avtomobilom P® Aleksandrovi cesti šofer Fortunat Mehi® iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, hoteč zaviti v Cafovo ulico. Pravočasno K dajal predpisana opozorilna znamenja hupo in z roko; kljub temu pa ie nek neprevidna ženska prav v tem trenutk hotela prekoračiti cestno stikališče. Mehle je moral v izogib težke nesreče kr ' niti na levo in zavoziti v tamkaj s*?jew traktor mestnega stavbnega urada, <• ostal nepoškodovan* dočim trpii M na svojem vozilu na levem blatn okrog 600 Din škode. VMarlBoru, 'dne 17. X. 1932. Mariborski *VECEKNIK« Jafrr 51FW V Dobrosrčni slovenski javnosti PROGLAS DOBRODELNEGA DRUŠTVA »VARSTVO«. Svetovna kriza je med vsemi narodi na svetu povzročila mnogo bede in siromaštva. Tudi naši kraji niso izvzeti; tudi pri nas raste pomanjkanje in uboštvo. Zlasti mnogi ubožni starši so v silnih skrbeh, kako bodo preživljali svoje otroke, ker ni ne denarja ne obleke ne živeža. S strahom gledajo v bodočnost. Mnogi imajo že šoli odrasle otroke, pa ne vedo kam ž njimi; ne vedo in ne znajo poiskati primernega mesta, kamor bi jih dali, da bi se kakorkoli izobrazili in si v poznejšem življenju mogli na pošten način služiti vsakdanji kruh. Toda temu siromaštvu in tej nevednosti in neznanju se da pomagati, če se vsi kot bratje in sestre združimo v društvu in svojim malim bratom in sestricam z združenimi silami pomagamo. Kjer je resnična ljubezen do bližnjega in ljubezen do lastnega naroda, se da vse doseči. To dokazujeta društvo »Narodna Zaštita« in društvo »Hrvatski Radiša« v Zagrebu. V teh društvih so se združili vsi hrvatski rodoljubi in rodoljubinje, da pomagajo svojim malim rojakom in rojakinjam, človek mora občudovati veliko dobrodelno, narodno, prosvetno in gospodarsko delo, ki ga vršita ti dve društvi. »Zaštita« je pri premožnih posestnikih namestila na prehrano in vzgojo nad 60.000 (šestdeset tisoč) otrok ubožnih staršev. Razen tega je razdelila od leta 1914. do danes 22 milijonov . dinarjev v dobrodelne namene. — »Radiša« pa je spravil nad 15.000 dečkov v razne obrti. Podobno hoče delovati tudi naše dobrodelno društvo »Varstvo«. Delovalo bo le v Sloveniji, s sličnimi društvi v državi pa bo v prijateljskih odnošajih. Društvo hoče: 1. spraviti slovenske siromašne otroke in sirote med dobre slovenske družine; 2. nameščati trgovske, obrtne, industrijske in kmetijske učence. - Nameščati hočemo samo zdrave in nepokvarjene otroke, stare od 6 do 12 let; Zato se obračamo do vseh dobrih src, do vseh blagih Slovencev in Slovenk, ki jim je Bog dal dovolj zemeljskih darov za preživljanje, da sprejmo kakega siromašnega otroka za daljši ali krajši čas na prehrano in vzgojo. Kdor pa ne more prevzeti otroka, naj vsaj z denarno podporo podpre to dobrodelno in narodno akcijo. Društvo »Varstvo« je odprlo svojo pisarno v Ljubljani na Dunajski cesti št. 17 (pritličje, vhod s ceste.) Tu sem se pošiljajo vsi darovi in tu se sprejemajo vsi oglasi za siromašne otroke. Siromašni starši, ki imate dobre in nepokvarjene otroke v starosti 6 do 12 let, pa jih ne morete preživljati in ne oblačiti, obrnite se na društvo »Varstvo« in sporočite, da poskrbi vašim otrokom za daljšo ali krajšo dobo preživljanje in vzgojo pri dobrih ljudeh. Oni poljedelci, ki žele dobiti 14- ali 15-letnega fanta, da se pri njih izuči praktičnega in naprednega poljedelstva, dalje obrtniki, trgovci, ki žele dobiti vajence, naj se obrnejo v vseh teh zadevah na društvo »Varstvo«, ki jim bo poskrbelo potrebne vajence. Oni starši, ki želite, da se vaši otroci izuče poljedelstva, kake obrti ali trgovine, sporočite društvu »Varstvo«, da poišče za vašega sina poljedelca, obrtnika, trgovca, ki bi ga hotel sprejeti na izučbo. Na vse blage Slovence in Slovenke se obračamo z iskreno prošnjo, da bi podpirali vsak po svoji moči namene društva »Varstvo« vsepovsod. Društvena članarina znaša 10 Din na leto. Sprejme se vsak najmanjši dar. Darežljivosti niso stavljene nikake meje. Vsako leto bomo javno polagali račun in poročilo o svojem delu. Pri svojem delu bomo ne glede na desno ali levo pomagali po svojih močeh vsakemu, ki je pomoči potreben. Šport Siiri zmage mariborskih klubov PRESENETLJIVA ZMAGA SK RAPIDA. — LEP USPEH ŽELEZNIČARJEV V LJUBLJANI. — USPEŠEN NASTOP IS SK MARIBORA V ČAKOVCU. — BORBA SK SVOBODE S SK MURO. Včeraj je bilo drugo kolo podzveznega prvenstva. Železničarji so morali v Ljubljano, toda tokrat so prinesli domov dve točki. ISSK Maribor je imel v Čakovcu težko delo. S precejšnjo težavo je odpravil svojega nasprotnika čakovečki SK. SK Rapid pa je v Mariboru izvojeval srečno zmago nad SK Ilirijo. V naslednjem naša poročila: SK RAPID :SK ILIRIJA (Ljubljana) 3:2 (2:0). Na igrišču ISSK Maribora se ni razvila tekma velike kakovosti. Kakor so sicer Rapidovci napravili boljši vtis kot v svoji poslednji igri z Železničarjem, so v poznejše obrtne, trgovske in kmetijske i bili vendar v pretežnem delu igre inferio-stroke seveda dečke v primernih letih in 1 ren partner. Z druge strani tudi ilirijan-Po zmožnostih. »Varstvo« hoče, da bodi j sko moštvo ni postreglo z vsem, kar zna. manj učenega proletariata, pa več dob- j Oba nasprotnika sta postavila svoje kom-rih kmetov, obrtnikov, trgovcev in spo-1 pletne garniture. V prvih minutah je tr-s°bnih delavcev. j čil Rapid na boječega protivnika, ki se ni Toda društvo ne more dosegati svojih prav upal v boj, in v tem času si je Ra namenov, ako ga ne podpirajo vsi sloji Prebivalstva, eni z denarnimi podporami, drugi s potrebnimi informacijami ali s tem, da sprejmejo siromašne otroke na prehrano in vzgojo, ali da sprejmejo Potrebne .vajence v svoje podjetje. pid zagotovil naskok dveh golov. Kar je še bilo uspehov, so prišli slučajno. Rapidovci so imeli najboljšega moža v vratarju. Bi! je mnogo zaposlen in je marsikaj vzdržal v lepem stilu. Branilca sta se požrtvovalno branila, posebno Barlo- vič. V krilski vrsti je bil izrazito slab Brockl, pa tudi stranska krilca nista delala čudežev. Zlasti so krilci slabo pomagali napadu, ki je bil tako navezan sam nase; čim je žogo izgubil, je bila neizbežno izgubljena. Ob boljši podpori od zadaj, bi bil utegnil zaigrati uspešnejše. Tudi ni bilo pravega starta in nobene smiselne kombinacije ali poteze. Sele v drugi polovici so odločneje startali, se plasirali in kombinirali. Pa so prihajali tudi v protivnikov kazenski prostor večkrat kot v prvem polčasu. Ilirija je razočarala. Včasih je znala nasuti polno mrežo golov tudi močnejšemu nasprotniku, kot je bil Rapid! Tokrat moštvo ni pokazalo borbenosti in svojega značilnega elana. Preko nivoja se niso povzpele niti poedine linije, niti posamezniki. V napadu je bil še najbolj aktiven Pfeifer, notranji trio je igral v polju 'še nekam dobro, pred golom je pa pokvaril vsako situacijo. y halfu ni bilo posebnih veličin. Zelo priden je bil Un-terreiter. Ožja obramba ni preveč sigurna. Rezultat igre le upravičen in ustreza poteku, zlasti z ozirom na dobro igro Ra-pidove obrambe. Ilirija je bila dve tretji- ni igre v premoči, toda neodločnost napada. pred golom je preprečila pozitivne uspehe. Goli so padli: v prvem polčasu v 5. minuti iz 11 m po Barloviču in v 13. minuti po Hardinki. V drugi polovici je bil v 10. minuti Doberlet uspešen, v 15. minuti zviša Heller iz 11 m na 3:1 in v 43. minuti postavi Doberlet končni rezultat 3:2. Sodil je g. dr. Planinšek objektivno ter s potrebno strogostjo, tako, da je tekma v glavnem po njegovi zaslugi potekla mirno in povsem v rediu. ISSK MARIBOR MLADINA :SK ILIRIJA MLADINA 3:2 (1:2). Kot predtekmo so igrali pokalno tekmo naraščajniki »Maribora« in »Ilirije«. V drugem finalu za pokal SK Ilirije so zasluženo zmagali Mariborčani. Ker pa ima Ilirija boljšo goldiferenco (prva tekma se je. kakor znano, končala prejšnjo nedeijo v Ljubljani z zmago Ilirije 77:3). roma letos pokal, ki si ga je lani priboril ISSK Maribor, zopet v. Ljubljano. Igra sama je bila precej ostra. Domačini so zastre-Ijali med drugim tudi tri enajstmetrovke. SK SVOBODA:SK MURA (Murska So-bota) 9:1 (3:1). Na igrišču ISSK Maribora sta se včeraj dopoldne srečala v tekmovanju II. razreda mariborska Svoboda in SK Mura. Zmagali so zasluženo Svobodaši v razmerju 9:1. Sodil je zelo dobro g. Vesna-ver. Nerazumljivo pa je, da je vodstvo SK Mure dopustilo, da so se igralci vozili po dežju in mrazu z odprtim tovornim avtomobilom 3 ure iz Murske Sobote v Maribor, kamor so prispeli 5 minut pred pričetkom tekme. Da premraženi igralci niso nudili nobenega odpora, je docela razumljivo. ISSK MARIBOR:ČAKOVEČKI SK 4:3 (3:3). Domači prvak je moral včeraj v Čakovec. kjer je odigral proti Čakovečkemu SK prvenstveno tekmo. Po močni igri so odnesli Mariborčani tesno, toda zasluženo zmago. »Maribor« je takoj v pričetku vzel stvar resno, vendar pa do polčasa ni mogel obvladati domačinom, ki so se izredno žilavo borili. Tako je končal prvi polčas neodločeno in šele v drugi polovici si je »Maribor« zasigural dve točki. Sodil je g. Nemec. Ni mogel preprečiti sirove igre, tako, da je prišlo prav po nepotrebnem do incidentov, pri katerih je sodelovala tudi »odlična« publika, ki je dejansko napadla igralce ISSK Maribora. Čudno luč na športne razmere v Čakovcu meče tudi dejstvo, da so tudi reditelji krepko »pomagali« s tem, da so dejansko Jože Kostanjevec: Pogreti spomini Visoko nad mestom je plulo solnce, metalo svoje zlate pohotne pramene na vrvenja polne ulice, široke in prostorne trge, zlatilo strehe visokih hiš in srebrilo komaj vidne nežne morske valčke, da je bila videti vsa daljna morska ra-yan kakor velikanska, rahlo se pregibajoča srebrna plošča. Izpred stare, častitljive katedrale se je odpiral bajen razgled čez veliko šumeče mesto, Čez vso čudovito obalo, ki so bili ob njej zasidrani različni parniki, motorni čolni, ribiške ladje in ladjice. Povsod svetloba, povsod polno plujoče Življenje, povsod bogastvo in blagostanje! Povsod, do kamor je segalo oko.... Kaj pa tam, kamor ni moglo prodreti oko .s tega kraja, tam v zatohlih podzemeljskih kleteh brez solnca in svetlobe, tam v dušljivein vzduhu, v vlagi in zagatnem vonju po vsem, kar je izpahnila ulica in ®°slala tja dol? Kdo naj o tem razmiga ob takšnem, bleščobe polnem, od ®oga samega- blagoslovljenem dnevu?.... Mimo velikega svetlega hotela stopa ^dada žena, a nje stopinja je trudna, noše se vlečejo za njo, nočejo je nositi. Nje “braz je bled in izsesan, čudna rdečica j!'ne semtertja v ta vdrta rumenkasta rpa, šine in likratu izgine. Mučne morajo jjjti misli, podeče se po tej vpognjeni ? ayi, vsaka misel trn, ki se zabode glo-°ko v razgrete možgane . . . Pred dvema letoma se je ponesrečil nje preprost delavec. Nekega večera s? Sa potegnili izmed dveh odbijačev s les i brsmi, nekoliko dni potem je že tak 1)oc* bladno rušo. Ona sama, šibka bolehna, je ostala v tujini s štirimi malčki, brez imetja, brez podpore. Nje šibke roke so se gibale od jutra do večera, pozno v noč, da so preživljale drobne črve borno in komaj za silo, a sedaj so omagale, zadnje moči so pešale in šle proti koncu .... »Ali nimate nobenega sorodnika?« so jo vprašali oni, ki sami niso ničesar imeli. »Nobenega . . . pač . . . pač . . . neki stric še živi, nekdanji podjetnik Mihael Štih ... saj ste ga poznali. Ta stanuje sedaj gori v podstrešni sobi, prav takšen siromak je kakor jaz.« »Ah, ta, le verjemite mu, lumpu,« je dejal nekoč nekdo izmed vprašujočih. »Ta je skopuh, da ga nima enakega in kdor je skopuh, ta gotovo ni ubog. Poizkusite!« Začela je razmišljati in sc je nazadnje odpravila do njega. Počasi se je odlega-la pot pod njenimi nogami, vročina je pritiskala, potne kaplje so curljale po njenem obrazu, padale v cestni prah. Prsi sopejo hitro, tesno. Naenkrat zasliši za saboj hitre korake, razburjene glasove. Mimo nje hitita žena in stražnik. Ljudje se ustavljajo in gledajo za njima. Žena maha z rokami in pretrgano pripoveduje: »Saj sem vedno pravila svojemu staremu, da se tega skopuha bojim- naj ga podstavi pod kap. Pa ni hotel slišati ničesar. Kaj ti je na poti, mi je vedno odgovarjal. Pusti ga v miru, naj skopari, kolikor se mu ljubi, kaj nam mari . .« »Moral je varčevati, ljuba gospa, to'je jasno v teh dragih časih,« jo pojasnjeval stražnik. Zena je vzkliknila: »Ta? Da je moral? . . . Pojdite se solit! Ko je prišel k nam stanovat, je pripeljal razen stare šare tudi marsikaj drugega, kar je kazalo, da nima samo uši. Sama skopost, grešna skopost ga je. Ne privošči si ni-česaf, kakor prava konjska smrt lazi okoli.« »Nazadnje je pa morda že umrl za lakoto,« se zasmeje stražnik. »Čudno bi ne bilo ... kaj takšnega,« odgovori žena. »In že od včeraj zjutraj ga ni iz sobe? Ali je soba zaprta?« »Zaprta. Klicali smo in tolkli že večkrat, pa zaman. Nobenega glasu ni od znotraj. Moj mož je že hotel razbiti vrata, pa sem rekla, bolje je, da grem na stražnico. Bog ve, kaj se mu je pripetilo, čemu bi se mešala v takšne reči.« Zavila sta v ozko, umazano ulico. Pred starinsko hišo sta se ustavila. Tam je stala gruča ljudi, stikali so glave, polglasno šepetali in se vpraševali. Med nje se je pomešala uboga vdova. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala tiho, boječe. »Eh kaj, nič posebnega. Stari norec Štih je menda umrl. Ta se je razumel na grablje, vil ni poznal nikoli,« se je smejal vprašani. »In sedaj je kaput, iztegnil se je,« je pridejal sirovo drugi. »Zakaj, ako ga ni iz sobe že dva dni, težko, da bi še brcal . . .« Stražnik je stopil z ženo navzgor v podstrešje po strmih, vratolomnih stopnicah. Za njima se je rilo nekoliko drugih sostanovalcev, a nazadnje, težko sopeč, mlada žena, Štihova nečakinja. »Ako še živite, gospod Štih, odprite!« je zaklical stražnik in potrkal na vrata. Nobenega odgovora, vse tiho. Stražnik odpre vrata s silo. Na pragu stoje radovedneži na prstih, iztegajo vratove in strmijo v sobo. Vsak bi rad vedel, kaj se je zgodilo. Nastane nepopisen hrup, ženske hrešče kakor blazne. V kotu majhne, za silo razsvetljene sobe je natresene nekoliko slame in na tej slami odeja, stara, oguljena, razcefrana. Nekdaj je pač morala biti draga, to se je videlo na prvi hip. A to je bilo že davno, davno. Na tem ležišču pa leži starec, trd in nepremičen, do kolen na golih tleh. Truplo je trdo, staro, izhujša-no obličje nepremično, oči izbuljene, široko odprte in osteklele. Desnica stiska krčevito odprto srebrno ročno blagajno. Po tleh naokoli leže zlatniki, pristni nekdanji cesarski zlatniki, na stari, razcefrani odeji se bleščijo in svetijo kakor posejani. Zakotalili so se od ležišča proč po umazanih tleh prav tja do kotov in se razlili kakor zlat potok. Povsod zlato . .. suho zlato ... V tem hipu se zasliši pritajen, grgrajoč vsklik. Hipoma se ozro vsi proti oni strani. Ob vhodu sloni ubožna, slabo oblečena ženska. Nje obraz je prstenobled, desnica se je zarila v prsi. Široko so odprte oči kakor bi tudi hotele gledati to, kar so gledali drugi. Nje ustnice se še premikajo, toda iz njih ni besede . . . Preden se drugi zavedo, dvigne ženska roke kakor bi prosila pomoči, kakor bi iskala opore ... a v tem hipu se zgru-di na tla . .. Nepopisna groza se polasti navzočih', kri se trdi v žilah. Hišni gospodar priskoči. »To je starčeva nečakinja,« izprego-vori resno, »pomoč prihaja prepozno . .« Skozi strešno lino se vsuje solnce. žarki plešejo po kipečem zlatu ... se rogajo ... se smejejo ., 'Stran? Mariborski »VE C ER NIK« Julrs u.wai yUecce £oii: £otijevaiienitm Roman £6 Vidiš, Rarahu, v prastarih časih, preden so bili rojeni prvi ljudje, je strašna roka Atuova dvignila z morske globine te gore; otok Tahiti, vroč kakor razbeljeno železo se je dvignil med strašnim .viharjem in treskom, sredi ognja in črnega dima. Prvi dežji, ki so padali, da ohlade to razbeljeno zemljo po nepopisnih naravnih katastrofah, so napravili ono strugo, po kateri teče potok Fataua še dandanes skozi goste pragozdove. — Vsi ti razgledi, ki jih vidiš, so večni; prav taki. kakršni so danes, bodo tudi čez sto in stoletja, ko maorskega plemena že zdav-naj ne bo več m ne bo od sedanjosti ostalo nič drugega, kakor nekaj v knjigah ohranjenih opisov.« »Glej«, je dejala Rarahu, »plaši me le ena sama misel, ki si je ne morem razložiti: Kako so prispeli semkaj prvi Maori, ko vendar še dandanes nimajo tako velikih ladij, da bi mogli vzdrževati zvezo z otoki, ki so izven njihovega arhipelaga? Kako so mogli prjti sem iz one tako oddaljene pokrajine, v kateri je bil po pripovedovanju Svetega Pisma ustvarjen prvi človek? Naše pleme se tako zelo razlikuje od vašega, da se bojim, pa naj nam misionarji pripovedujejo korkoli hočejo, da vaš Bog odrešitelj ni prišel za nas in da nas sploh ne priznava...« Solnce. ki se je pravkar pripravljalo, da prinese Evropi nov jesenski dan, je padalo naglo z našega neba in je zlatilo le še z zadnjimi žarki vrhunce tahitskih gora. Gosti oblaki, ki so spali pod najinimi nogami v bazaltnih žrelih, so dobivali nenavadno bakreno barvo; otok Moo-rea se je dvigal na obzorju kakor žar gorečih višin, vseh čudežno rdečih in. ta-jinstvenih... Ves ta požar je začel ugašati najprej od spodaj, in potem se je naglo spustila nad zemljo noč, brez dolgega prehoda, brez večera. V nepopisnih daljavah neba so se zablestele zvezde Južnega križa in vseh neštetih ostalih skupin. »Loti!« je rekla Rarahu. »na kakšno goro bi se morala povzpeti, da bi videla tvojo domovino? ...« ...Ko se je znočilo je postalo Rarahu strah... Tišina tiste noči je ni spominjala na nič poznanega. Valovi oceana tam doli daleč pod najinimi nogami se niso več s’išali. Nikjer ni bilo nobenega glasu, ne škripanja vej, ne šumenja listja; ozračje je bilo nemo in negibno. — Taka mrtva tišina je mogoča samo tam gori na vrhu Tahitija, kjer niti ptice ne žive... Okoli naju so se sicer res dvigali temni obrisi dreves in praprotovcev, prav kakor da bi bila tam doli v znanem gozdu potoka Fataua. a kdaj pa kdaj se je v bledi luči daljnih zvezd le videla tudi strahotna modrikasta vdolbina neizmernega oceana, in midva sva bila kot pijana od veličastne samote in brezkrajno-sti sveta.... Tahiti spada med one redke pokrajine na svetu, kjer se more brez strahu zaspati sredi pragozda na postelji iz suhega listja in praproti in pokriti se samo s pareom. — To sva z Rarahu tudi kmalu storila; a na njeno željo sva si za prenočišče izbrala odprt prostor, kjer se ni bilo treba bati, da bi naju presenetil Tu-papahu. — Sicer se pa ti nočni potepuhi, ki prebivajo samo v bližini ooveških bivališč, nikoli ne popnejo tako visoko v kraje, na katere še nikoli ni bila stopila človeška noga, kamor sva bila prispela samo midva, jaz in Rarahu... Dolgo sem opazoval nebo. Zvezde in zopet zvezde... Mirijade bleščečih zvezd v nenavadno modri globini, vsa ozvezdja, ki se v Evropi nikoli ne vidijo in ki se polagoma vrte okoli Južnega križa. ... Gledala jih je tudi Rarahu, gfedala z na široko odprtimi očmi, a rekla ni ničesar; le kdaj pa kdaj se je z lahnim smehljajem na licu ozrla po meni, potem ji je pogled zopet splaval y nebo... Velika jata zvezd južne hemisfere se je blestela kakor neskončna množina fosfornih pik. puščajoč vmes prazen prostor, velike črne globine, v katerih se ni videlo več nobeno kozmično telo, ki so dajale domišljiji strahoten, apokaliptični pojem prazne neskončnosti. Naenkrat sva zagledala neko strašno črno maso, ki se je spuščala z Oroena in se nama po'agoma bližala... Bila je nenavadne oblike; izglodala je kakor kataklizma. Hipoma naju je zavila v tako gost mrak, da nisva več videla drug drugega. Močan veter je razmajal zrak in naju pokril s suhim listjem in vejevjem; isti trenutek naju je polil slen plusk z ledenomrzlo vodo... Tipaje okoli sebe sva našla deblo nekega debelega drevesa, pod katero sva se stisnila privita drug k drugemu; oba sva trepetala od mraza, ona malo tudi od strahu... Ko se je nehaj ta ogromni potop, se je dvignil na vzhodu mladi dan in. gonil pred seboj temne oblake in nočne strahove. — Smeje sva si posušila svoja oblačila na toplem solncu in se po skromnem tahitskem zajutrku pričela spuščati v dolino... XXII. Utrujena in lačna sva prispela proti večeru do podnožja Fataua, ne da bi bila naletela na večjo nepriliko ... Tam sva srečala dva neznana mlada človeka, ki sta se vračala iz gozda. Oblečena sta bila v narodne paree, prepasane okoli 'edij. V pokrajini rož sta si bila spletla lepe vence, kakor Rarahu. na koncu dolgih palic sta pa nosila plodove svojega dela: lepe sadove kruhovca in rdeče ter rumene divje banane. napadli vratarja Korena. Na igrišču v prvem polčasu tudi ni bilo nikakih varnostnih organov, tako, da niso imeli tamkajšnji »športniki« prav nobene zapreke. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: SK Železničar:SK Svoboda 3:2 (1:1). Prvenstvena tekma. Beograd: Jugoslavija:Concordija 0:0. Split: Hajduk:BSK 0:0. Reorganizacija v prvenstvenem tekmovanju LNP. Kakor doznamo iz zanesljivih virov, bo tekmovanje za prvenstvo LNP reorganizirano tako, da bo sodelovalo v tem tekmovanju samo 6 klubov, namesto dosedanjih 8, in sicer klubi Ilirija. Primorje in Svoboda iz Ljubljane, ISSK Maribor in SK Železničar iz Maribora. SSK Celje in SK Slovan pa bosta morala odigrati še dve kvalifikacijski tekmi, ravno tako tudi Rapid in Čakovečki SK. Zmagovalca igrasta potem med seboj še dve izločilni tekmi. Končni zmagovalec teh dveh tekem stopi nato v enotni prvi razred, Tekme, ki so se doslej odigrale, bodo veljavne, v kolikor ostanejo nasprotniki v prvem razredu. Kvalifikacijske tekme se bodo pričele že prihodnjo nedeljo. Ostale tekme, ki se letos ne bodo mogle odigrati, bodo pa spomladi. Poslanik mrtvega carja. V glavni ulici Bukarešte, na Caleiaji, nedaleč od kraljevske palače kralja Karola, stoji poslopje bivšega ruskega carskega poslaništva. Ta nekoč lepa stavba napravlja danes na človeka vtis popolne bede in zapuščenosti. Omet odpada z vseh sten, železna vrata, nad katerimi se še vedno dviga grb stare Rusije — carski orel, so zarjavela in vrt je popolnoma zarasel in zapuščen. Ob svečanih dnevih — po starem ruskem koledarju Poročno darilo za princeso Šibilo von Koburg-Gotha Plombirane toalete. Po novi odredbi morajo carinske oblasti na Poljskem vsako novo kupljeno kožuhovino in dragocene toalete plombirati in registrirati. Uvoz toalet in kožuhovine je dovoljen samo potnikom, ki se na meji izkažejo, da imajo plombirane in registrirane kožuhe. Kobursko društvo »Luisenbunda« bo darovalo princesi Šibili von Koburg-Gotha, ki se bo poročila 20. t. m. s švedskim princem Gustavom Adolfom dragocen prt za čajanke. Slika kaže koburške »Lojzke« pri delu na poročnem darilu. — še vedno zaplapola na poslopju oble' dela in od dežja izprana ruska zastava- Gospodar tega razpadajočega poslopia je bivši carski ruski poslanik grof P°' klievski Kociel, ki očividno še ne ve, da v Kremlju že dolgo več ne vlada dinastija Romanovov. On je še vedno prepričan, da ga z njegovega poslanlškega položaja more odpoklicati oziroma izmenjati samo car, po čigar nalogu je bil tjakaj postavljen. In tega poslanika mrtvega carja vodijo še danes v romunski službeni diplomatski listi. Kakor vsak drugi predstavnik velikih držav, tak o# prejema tudi on še vedno vsa vabila in uživa vse pripadajoče mu časti. Doslej je bila vsakomur velika uganka, kako more bivši poslanik živeti brež vsakih sredstev. Bukareške oblasti so poskušale že večkrat odkupiti poslaniško poslopje od grofa Poklievskega, vendar zaman. Grof o prodaji niti ni hotel slišati. Stal je trdno na stališču, da za to nima potrebnega pooblastila od svojega carja. V stiski je rajše odda! spodnje prostore v najem nekemu trgovcu, sam Pa se je preselil v prvo nadstropje. Ko ga ie uboštvo vedno bolj stiskalo, je pričel prodajati pohištvo poslaništva. Vse, kar is bilo v poslopju količkaj vredno, je danes prodano ali pa zastavljeno, tako da zrejo v obiskovalca le še goli zidovi. Kljub temu pa se poslanik moče umakniti hiše in čaka na zadevno carjevo na-redbo... foeminialt« ie CM® Kupim majhen rabljen skobelnik (Hobelbank). Naslov v upravi lista. 3442 Stanovanje dveh sob in kuhinje z vsemi pritiklinami oddam takoj stranki 2 do 3 oseb. Glavni trg 3. 3441 Sprejmem abonente na dobro domačo hrano. Frankopano-va ulica 15, dvorišče levo. 3440 Hišo, 4 sobe, kopalnico, velik vrt, blizu parka proda za 250.000 Din Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 3444 Spalnica nova še nerabljena, 2 postelji, 2 nočni omarici, omara, miza in 4 stoli na prodaj. Naslov v upravi. 3707 Učit abiturientinja daje instrukcije v vseh predmetih (razen klas. jezikov in francoščine) srednjih in osnovnih šol. Predvsem matematika, nemščina. Cenj. ponudbe na upravo »Večernika« pod »Volja«. 3419 Lokale in eno garažo takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 28271 Jos. Tlchy I Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, te’.. 2756, proizvaja elektrolnstalaclje stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 Mala parcela v magdalenskem okraju zraven sokolskega telovadišča na prodaj. Dam v najem tudi večjo njivo. Vprašati Koseskega ulica 117. 3411 Bučno olje, sveže od. nove žetve priporoča J. Hochmtiller, tovarna bučnega olja, Maribor. Taborska ulica. 3284 Prva mariborska zasebna Kuhinja, Slovenska ulica št. 28, pod spretnim vodstvom, sprejme še abonente. Za o-hilen obisk se priporoča lastnica. 3021 Vse gospode zdravnike in častite sestre splošne bolnice, ki so se požrtvovalno trudili, da lajšajo moji ženi med dolgo, neozdravljivo boleznijo hudo trpljenje z vsemi sredstvi,'ki jih pozna današnja zdravniška veda, vse prijatelje in znance, ki so okrasili krsto moje žene z venci in šopki, ki so spremljali pokojnico na njeni zadnji poti in sočustvovali z menoj v teh dneh žalosti, in pevski zbor državne realne gimnazije, ki ji je zapel žalostinki v zadnje slovo, prav od srca zahvaljujem. 3443 Filip Gasparin, profesor. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVO.I REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru