Prirodopisne zbirke. (Nadaljevanje. S temi škatl.vicami in vrečicami v žeou eremo na lov. V vrečice d^mn še (suheea) mahu. trave ali listia. Oelejmo si nekoliko naiueodneiših nahaiališč n enosredno n o d e ž i u. 1. Vbukovem arozdu kraških krajev ie lov najboeatejši. Pn mokrih debl'ih lezeio navzgor razne vrste rodov: Clausilia,* Ena. Pomatias in dr. Na nizkih ffrmičih naideš Fruticicola leucozona in lurida. Na stenab žive Clausillia, Pupa. Campylaea. Pomatias itd!. Pod večjimi kamni, ki iih prevrneš. na.fd.es rodove; Daudebardia. Vitrina. Hyafoia, Helicodonta in mnoge druge. 2- Vlažne apnenčeve stene so drugo bogato najdišče. Tu ie posebej treba naziti na raznp male oblike. ki žive v oni Drhki zemlii ki se nabira v razookah stene in ob njenem vznož.iu. Naiboljše ie. če vzamemo kar vso tako zem" lio v vrečici domov in io dbma pazliivo 1'reiščemo. * Približne slike. ki naj oriieaitirajo začetnika: »Izvest.ia Muz. druStva« 1908.3. Ž i v e m e j e so naidšče onih vrst. ki povsod SDremljaio človeka-poljedelca: Helix pomatia. Cepaea. Hyalir nia cellaria. Limax aerestls. Helicella obvia. Zonites verticillus itd. 4. V potokih in rekah žive vodni polži: An(cylus. Lirrmaea, Melania. Hemisinus. Fagaotia. Neritiina. Lithosdyphus: školike: Anodonta. Unio in malii Pislidium. 5. V izvirkih in mal'ih studencih najdemo rodove: Bythinella. Frauenfeldia, Lithofflvphus. Pisidium. 6. V mlakužah in jarkih ie glavno najdišče za rodove Planorbis. Limnaea, Physa. Valvata. 7. K r a š k e i a m e i n k r a š k ' i z v i r k i. Navodila o nabiramiu sdei v »Glasniku Muz. društva« 1924. stran 81 (poseben odtis ie mteresentom breznlačno na razpolauo). 8. Na P 1 a n i n a h pod skalami. na vlažnih stenah. ob deževiu oa vsepovsod: Helici?ona nhalerata. schmiidii, ziegleri. Fruticicola leucozona. Clausilia succineata itd. Našteli smo samo nekoliiko n a i boliših najdišč, da ne Dride začetniik z lova Draznih rok. Upoštevati ie treba Dredvsem to: da i> deževno vreme jiaiboliši Domočnik nr»i lovu: če dež" ia ni. TOteim t>a iščimo na traino v 1 a ž n i b mestih. Po teh navodilvh ie srotov dober uspeh prvejra lova. Zdai ie treba zbrano Rradivo doma obdelati. Olavno na škatliiici al: na vrečici) naidišče. Ako bi stavil listek v škatI.10. ie v nevarnosti. da sa — Ddži 00jedo. 2. Prepariranie za zbirko. ^ To ie Dri mehkužcih zelo enostavna stvar. Manjše vrste Dusti.mo v škatljicali za vžigalice. 'kjer se sčasoma vsuiše. Večie vrste pa Drivabiimo z nnlačno vodo iz hise. nato iih vržemo v vrelt) vodo. kjer hiipoma poffinejo. PustiTno jih, da se kuhaio par minut. Mišica. s katero ie prirastel polž k hisici. postane z>dai krhka in mi polža z uikrivliono buciko (aili na z ostro oinceto) lahko 00tegrnemo iz hišice. Tudi tp. \w>mtem šeile zamotamo. Za čiščenie man.iiših vrst so inaiboli prikladhi mali čopioi različne velikosti in trdote. za večie ua nam dobro služi izranžiraina ščetka za zobe. V zbirko samo stavljamo obiekte šele tedai. ko so že ipapolnoma suhi. Ni treba imeti v ta namen iposebne omare z rrLzikiimii Tiredali — zadoščaio nam olitve škatlie veliikeea formata. Enostavno si irh lahko priredimo tudli na ta naoin,': Polo kartona (cena okrodo 3.50 Din) razrežemo na 4 dele v formatu; DtibMmo 35 X 45 cm. h 1 cm debelih in 4 cm visokih deščic si zibiiemo okvirje v isteim formatu. na te dkvipie pa 'pniibiiemo dmo iz kartona — pa ie predal ffotov. V notranjosti teh kartoinov oa ured'fmo zibirlko naiceneie v šlkatliioe vži«aliic — NB. vse mamjše vrste v z a ip r t e škatliice. na katere od zunai naDišemo ime vrste in naldišče — le za iDar velikib. vrst iDolžev in škohk so DOtretme škatlje vedieera formata. Vsai za te nezaprte velike vrste vodimo kataloj2: z zaporednirni števili. katailoeno število oa zapišemo tudi na etiketo in s tušem na vsaiko oosamezino lu-Dinico. (Dalie DrLh.^