41
Ded in babica
(Piistna šala.)
Sin6fii so otroci                                            ^Ne bodi mi preprosta!
Hotfli bit' ljndjč,                                         Cemii se 5ali3 zdaj,
Vsi preveaeli flpB8tau                                    Ka prazaim nij igračam
ln zadnjega mii dne.                                     Primeren čas ni kraj ?
Drobljanci vsake vrete,                                 Ogmi rajša rnto, Od tod in tani domA,                                   Elobuk fla glavo dej,
Drž&li se pri plesu,                                       Da babici preljubej Kator gospod, gospi.                                    Podobna bodcš prej!
In Mirko, Tseh na)mlajSi,                             Podvizaj ee ter glfidi.
Domafie hižo sin,                                           Kafco poJ5enjam jnz:
Izmislil si veselja                                         Poprej btl vnuk sem Mirto,
Poseben je nafiin.                                          Zdaj dedov sem obraz!'"'
Ukral se je z družico                                    BTakoj. tafeoj, prijatelj.' Po stolbi v dčdov hram.                                Kar m66i je, hitim,
RazgrajajoS po svojs                                      A pazi, da v tej silj Vse preobrnil tam.                                        Glave ne izgubim.
Dekletce ga tiinejo,                                       Oh — torbice ne lidim V pomtfč mu prihiti,                                     Ni sladkihvajejstvarij!1'
Prediilp i njim prein^a                                 rBOj; Zorica, ti slepa! In Tse. kar v njih tici.                                  Kaj nemaS li ofiij ?
tlie je kožuh najden                                      Od rfike k tlom ti visi, Tfir ^bambus" okovdn,                                  A kar se zdi, to je,
Klobdk. ovratuik dedov,                                Da z jcdercom preaEadkim PriSlo je Fse na dan:                                    Scznjiiula si sej""
Ogrinjalo, ki lepše                                        nJax nijsera sama rada, Vseh pisauih je rut,                                      Zat«i se no budnj;
In bibiiin klobuk z njim,                             A idiva ndaj k pleeu, S peresi ves obsut;                                       Vže vabi godba, čuj!"
Tcr ujene rokance,                                        n^Pod puznlio me primi, Frostorne iu mehkd.                                      Na desno stopi stean!
nJaz vi-DJe Tsa bi zlezla                               Ti moja bodi žena, Od tal do Yrh glaT^."                                   JazmoŽtvoJBpoStoTdii,''1'
42
Ko stopita v drorano,                                   Ponosno in veselo.
BrezkoaČen tam je smeh,                              Po ionci se derieč,
Nagledati otrokom                                        Ženico moi poprime
Kij mbli se obeh.                                         Z njo v rt61u" se Trteč.
SloTesnimi kor&ki,                                        A kaj se je zgodilo?
Zavedna si česti,                                           To res je prefando!
Prikimata ozbiljno                                        Pero se moje rpira
V pritlon na vsc strani.                               PopiBati Tse t5!
nOj, Zorica in Mirkc,                                    Najrajg* bi molč&Ia,
Kako sta zdaj brdka,                                    A tega spct ne smčui,
V tej pustnej preobleti                                 Citaielj "bi se Laia
IzTrstna rea obii"                                         In kaj stotim potem?
nnKaj čujem! — Preobleka?  —                   Np bodi sit če indi
Kako sc moti svet!                                       Ta posel je tež&k;
Ne vidite. otruoi,                                           Sočdtljiv naj posluSa,
Da dragi svoj sem dld?                                Kdor prav je poSteajik!
In ta mi je soproga;                                     Noare^ni kožuh dolgi
Kde Zora je, ne vem.                                    Ter i>alica z glavp,
A nkolo" se pričenja,                                    In ruta vseh najlepSa,
Prositi li Vas sm^m?1"'                                 In torba pod roko,
Ded vljudno se prikloni                                 Klobiik Sirokoglavi,
Pred babico do taL                                       ¦— Kdo Djemn bil bi kos? —
Ter njemu se nasmdhne                                OvriitniTt dtidov bridki,
Obrazek nje svetdl.                                       Brezaje v drobni nos:
Ob, Tse je pripomoglo,
Da spct grmfel jc  smeh, A starček in etnrica —
Ležak sta n& tloh!
Lujiza Pesjakova