Učiteljišče y Mariborn mora slovmsko biti. (Govor č. g. Božidara llaiča t državnoj zbornici, po stenografnem zapisniku. Novi naš slovenski poslanec 5. g. Božidar Raič dobil je prvič priliko v državnem zboru spregovoriti, ko so prišle ljudske ali raali šole na dnevai red in razgovor. Govoril pa je beaedo do besede tako! ,,Visoka zboraica! Lepi Mali Stajer ima vsled dubovaiškega imenika Labodskega 467,000 Ijudij; med terni po posledajem številjeaji ljudstva 41,000 Nemcev, drugi so Sloveaci. Poleg teh še je na meji Sekovske vladikoviae 15,000 —20,000 Sloveacev ia po priliki ravno __ toliko v Gradci. Po takem biva na Malera Štajerji okolo 450,000 Slovencev. Ti imajo 160 slovenekib, 75 sloveasko-aemških šol. Potem še je 14 šol z nemškim poučaim jezikom. Prijetno bi bilo, da so šole, ktere se imenujejo slovenske, tudi resničao sloveaske. JMesto ma aže v prvem razreda, iadi v drugem in tretjem šolskera letu muči se mladiaa z drugim deželaim jezikom. V sloveasko -nemških šolab 8e uže v prvem šolskeia letu uči dragi deželai jezik. V nemških šolah se samo aemščiaa uči, slovenščina pa ne, izaemši nektere alučaje in to prostovoljao. Okrajai šolski svet v Ptuji je predlagal, da se pred četrtim ali petim letom ne bi počinalo s poukom drugega deželaega jezika. Oziroma na ta predlog je okrajaa učičiteljska skupščina dne 6. julija 1882 nekoliko dalje stopila; bilo je namrec oadi a 33 proti 21 glasom akleajeno, da se drugi deželni jezik v narodaih šolah naj ae uči, ia sicer zato ne, ker ternu so aasproti ukoslovno - detovodni in znaastveai razlogi. Ker so detovodi tako sklenoli, podprl je ta predlog tudi okrajni šolski svet ia stvar je bila poslana deželnemu šolskemu svetu. Od dae 7. jaauarja 1883, broj 88, doapel je z Gradca ukaz, kder ae veli, da aaj vse pri starem običaji ostaae. A običaj bil je v raznih dobab. ia tadi v razaih učilnicab jako različea. To je nedoločnost. Hoteli smo poizvedeti, kedaj bi se naj počel pouk v drugem deželnem jeziku ali poprek, jeli bi se počelo ali ne. — Deželni šolski svet v tem nicesar določaega ai povedal; sklical se je aicer aa naredbo od dae 14. aeptembra 1870, kder se veleva: ako bi se v narodnih šolah naj uSil drugi deželni jezik, naj se na to gledi, da se uSenci najprvo dobro pouče v čitanji inpisanji in imajo v tem trdno podlago. Kedaj se to naj zgodi, razsoditi imajo detovodi ia ukoslovci. Najbolji detovodi učijo, da narodae učilaice so dolžae otroke v materiaščini poučevati, tako Komea8ky, Niemaver, dr. KarL Scbmidt, Schrader, dr. Dittes, dr. Fr. Miklošič, tako tadi dr. Kronawetter. (Veselost na levici). Poaledaji je dne 20. aprila 1881 pisal. nV državi, kder morajo vsi narodi jednake daSe plačeeati in vsi narodi 8voje, otroke za vojake davati, naj imajo tudi vsi jednako pravico, soojo narodnost gojiti.u Po mojem maeaji je to povae zdravo aačelo. Nadalje pravi isti: „ Učenec mora v vseh ucilnicah v svojem jeziku poučen biti.u __i na SpodajeraŠtajerskem ne pretiravamo, nego bočemo nekaj postavaega od više oblasti, da znamo, ob čem smo. Za navedene šole iraamo učiteljišče v Mariboru, ktero je v prvej vrsti aameaj'eao za Slovenski del Stajerske, a to učiteljišče je sevsema nemško ia aloveaščino uči nek učitelj, kteri pre aiti ne zaa samoatava nkorist" sklaajati. Težko je sloveaskemu učitelju kteri je 4 leta samo aemaki pouk slušal, prirodo- pisje, prirodoslovje, račuaatvo v narodaem jeziku razlagati. Naj se učiteljišče v Mariboru tako uredi, da bodo učitelji zmožai razae predmete dobro v sloveaakem jeziku razklpdati. To po mojej miali ai preaapeti zalitev. Zbog tega vložim tadi temu primerao reaolacijo. Maogokrat se sliši v tej zboraici: vmj bi vam že nekaj dovolili, pa vaŠ jezik ni dovolj razvit in prosto Ijudstoo ne razume tega vovo skovnnega jezika. Kdo nam tako oponaaa? Oui, kteri naa jezik iu naše alovstvo samo povraao ali na pol pozaajo; ako bi aaš sloveaski jezik, ka kor ga govorimo ia pišerao, bil nerazumljiv, potem ne vem, zakaj vlada aaše časaike tolikrat zapleajaje, ako so aeamljivi ? (Veseloat na desnici). Tukaj imam zaplenjen liat: ,,Slovenski Gospodar" s sestavkora, kteri je naslovljen: ,,Miniater Koarad in štajerski Slovenci." V tem sestavku ne nahajam nič pogibeljnega, ia ta časaik je namenjen aamo prostemu ljudstvu: broji 2300 naročnikov ia je pisaa v aaaem novosloveBskem pismeaem jeziku. Oadi se čita nekaj iz peticije poalane naučnemu tainiatru: Sloveaci zahtevajo sloveasko učiteljišee v Mariboru, slovenske vzporednice pri gimnazijah, sloveaske profeaorje za Maribor, Celje in Ptuj, da se v bodoče razpisujejo vae profesorake 8lužbe ter se od vseh proailcev zahteva znanje sloveaakega jezika. To je glavna zadržina tega sestavka. Gospod miaister za bogočastje in aauk je na to odgovoril: ^Nemam vzroka na &podnjem - Štajerskem lcaj spremeniti in pri oddavanji profesorskih služtb daje ae prednost slovenŠSinc zmoinim viožem." Opazujem, ka uže maogo let ni bila razpiaaaa nijedna profesorska, tudi uijedaa ravaatelJ8ka slažba na Malem Stajerji, aego naraeščevalo se je brez razpisa. Pravi se: ka pri aameščevaaji profcsorskih shižeb daje se predaost onim, kteri so vešči slovenščine. Kako se to godi, ako slažbe niso razpisane in prošaikov ni? Dalje mislim, ka Slovenci niso tako bogati, da bi 28,000 fl. in prek dajali vsako leto za kajige, ktere aa svitlo daje Moliorska družba, kakoršae druge ni v Avstriji. Ljudstvo itak mora jezik .'razumeti, ako hoče iste čitati. Se omcajara, ka sera često propovedal tikoma nemške meje, govoril večkrat aa taborili, pri svef-aaosti Staaka Vraza, Štefaaa Modrinjaka, dr. Miklošiča, a aikdor mi ni opoaosel. ka me ne razamel. Izraz ,,aovosloveaski" ae ima se tako razuraeti, kakor bi jezik sloveaski aa novo bil skovaa; ta beseda je dana od dr, Sliklošiča, kteri jezik (naš) tako imeaaje zbog razločka od starosloveaakega. Nadalje nam se oponaša, ka irae alovenski. Sloven, Slovenec pred 300 leti niti znano ni bilo. To oponosico storil nam je pred 14 leti prevzvišeni dr. Recbbauer. (živalma veaelost na levici.) Dobro! dozvoljujem si nektere navode prečitati iz ,,Kronike", ktera je bila tiakaaa v Ljabljaai 1578 z naslovom: ^Kronika^ " apravljeaa po Antolu Pope Vramce. Stampaae t jLjubljaae po Ivane Maline 1578. Od tega dela še ata satno dva otiska zaaaa, jedea je v Ljabljanakej knjižaici, a drugi pri jugoslovaaakej akademije v Zagrebu. V tej knjigi nabajajo se aaaledaja meata (čita: 280. Aureliaa probua rimaki cesar ua Sloveaieh amorjea be. 4Ol.Atila kral poata, slovenskn zemlja i Orsag do morja zavje. 429. Sveti Hieronim doktor Sloven. 683. Trebelia kral alovenski i Balgarki ovo vreme posta. 744. Huni drugoč v Paaoniu ali Slerenaku zemlju jeau došli. Velika vnožiaa Vogrov, Slovenov in Horvatov pogiauše. 1537. Ivan Kacian geaeral Ferdiaaada krala vojskn proti Tarkom aa Slovenski Orsag ali zemlju dopelja. 1570. Veliki strašea glad je bil naSlovenieh. 1573. Kmeti na Sloveaieh vatali i zdigaali su ae bili proti svoje goapode in plemeaitim ljudera. 1578. Gospodia Chnstof Ungnad posta Hrvatskim iSlovenakim banom. 1557. Ivaa ;Leakovič Turke poleg svete Jelene pri Rakovcu naSloveneb razbi. 1564. Draškovič Jaraj aa Zagrebečku biakupiu dojde na Slonie. 1549. Počtenje Slovenci po vitežtve dobiše. Tukaj ae dakle nahaja izraz ^Sloven", sloveaski", tore uže pred 300 leti. Kajigo z naalovom: ^Rationale officiorum iz 12. stoletja prestavil je iz 8lovenakega nek nemški meaih v aemščiao. Ta menih pravi: nKa je poleg grŠSute in latinŠčine tudi sloveniki jczik za bogoslužje zato odločen, ker Sloveni $o najbolje razSirjeni^. (živahaa veaeloat na levici — čujte! čujte! na desnici.) Tu ima beseda Sloveni pomea Slovani, veli pa ae „8 lo venski. Isti aienih pravi o nemškem jeziku v oaej dobi, ka je — jaz rabim izraz, kakor se ondi čita — najdivjejSi bil (die wllde8te Sprache). (Veaelost aa levici.) To pripoveda nemšk menih, prosim, poprašajte dr. Miklošiča, ali koga drugega, ki je ta spomeaik čital. Ciril ia Metod sta v 9. stoletji bogoslužao kajige pisala v slovenskem jeziku; potem iaiarno spomenike glagolita Clozianua, Supraslki, Assemaai itd. iz 10.— 11. stoletia, ki 80 vsi pisaai v slovenakem jeziku, in nek menib Izaija iz 11. ali 12. stoletja govori: ^Slovenski jezik od Boga dobro stvorjea jest." S tem sem samo hotel pokazati, ka jo ime ,,alovenski" ne samo 300 Iet staro, nego nekoliko starejše — to ime je zaano od početka naše zgodovine, od Cirila iaJMetoda. Po 8T0jih razraerali na Malem Stajerji aiao v dragem položaji, nego je iste prvi gospod govoraik o aarodaem šolstvu na Južaem Tirolskem načrtal. Jaz bi torej visoko vlado proail, da nam zboljšek glede ua narodae učilnice po- deli, ia učiteljišče v Mariboru tako uredi, da bodo dotičfli pripravaiki tudi sloveaščiae povse zmožai. Nektere beaede ae imam povedati o blagovoljaih izrazih, ktere je včera jegova prevzvišeaoat gospod miaister za bogočastje ia aaak rabil glede ačaih atolic, aa kterib bi se aaj posamai pravoslovai predmeti na graškem vsoučilišči r sloveBskem jeziku razlagali. Jegova prevzvišeaost veli: vPosku8 je ule 'vSinjen bV, pa npndletel je, ker ni bU postavljen na pravo podtago. V Gradcl 8mo u*e imeli u(no stolico t elovcnskim pouSnim jezikom; pa vpustila «e je, ker za njo ni bilo predpogojev.* Meai so te razmere dobre zaaae, ker oada sem se aa graškem vseačiliači bogoslovja učil. Ne bila 8amo jedaa učaa stolica, aego tri, ia aicer učili ao goapodje dr. Kopae, dr. Kraajc ia dr. Škedl. _ Zaradi opusta zuam drag razlog. Ne zato, ker ai bilo predpogojev, bile so učae stolico odpravljeae, aego zaradi aaredb, ktere so bile 20. avguata 1851 objavljeae. Ti ukazi so vzrok. ka je profeaor dr. Kraajc bil iz Gradca prestavljea v Sibiaj aa Sedmograško. Ukazi bili ao razglašeai. kteri so aašo državo spremeaili v absolutističao ; aaaledek teh ukazov bili ate nesrečai leti 1859 ia 1866. čital še bodem aektere besede iz ustaaovBe listiae graškega vseučilišča. Oadi se veli v izviraiku (čita): „ Universitatem in nostra civitate graccensi Styriae Metropoli evm in flnem instituere et erigere intendimus, ut quod alii principes suorum subditorum saluti, commodisque prospicientcs, sibi licere exittimabant, illud no8 quoque, qui plures easque ampliores diversarum nationum et linguarum provincia8 po88)demus, (čujte! aa deaaici,) multo majori ratione et jure posse omnes intelligunt1*. Carolus Dei gratia Archidux Austriae: Styriae, Charinthiae Carnioliae .... Come8 goritiae, dominus Marchiae Sclavonicae .... Datae in civitate nostra graecensi die 1. Januarii anni 1585^. Ko je 1586 nadvojvoda Karol, da zaduši reformacijo, jezuitski gimaazij v Gradci razširil v vseučilišče, podkrepil je to svojo ustaaovo s tem, ka «o razmere jegovih podložnih dežel in narodov toliko razliSnega roda, toliko razliSnih jezikov in ttareSij, tako napravo zahtevale". (čnjte! aa deaaici.) Sedaj si dozvoljujem gospodo prositi, da skoBČatkn, kteri mahoma prečitam, blagovoljao pritrditi rači. Glaai se tako (čita): „ Visoka zbornica blagovoli sklenoti: Visoka c. kr. vlada »c pozivlje, da zaključek visoke zborvice od 26. aprila 1880, tikajoč se uvedbe sloventkega kot pouSnega jezika na učiteljiHči v Mariboru, pri primernej gojitui nemSkega jeziku, 8 poSetkom ŠuUkega leta 1884/5 zvrSi.a (Dobro! na desaici).