m ^^ Četrtek, 1. julija 2004, št. 27, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
Demokracija
Pretekli teden so se uresničile napovedi o ustanovitvi Zbora za republiko, ki naj bi združil vse demokratično usmerjene ljudi v Sloveniji in ponudil podporo koaliciji Slovenija pri političnem preobratu na jesenskih državnozborskih volitvah.
Čedalje več je znakov, ki kažejo, da bo Borut Pahor glavni adut tranzicijske levice na jesenskih volitvah
SLOVENIJA Zavoženi mariborski projekti
TUJINA V Sudanu se dogaja nov genocid
INTERVJU Dr. Matevž Tomšič Ropova LDS ta čas ni v dobri koži
9771408049069
Doživite več, kličite ceneje!
Tudi v druga mobilna omrežja - za 22 SIT/min!
•	Vsi klici v omrežju Si.mobil - Vodafone samo 5 SIT/min!
•	Klici v omrežji Mobitel in Debitel za 22 SIT/min z Opcijo mobilni!
•	Znižajte si mesečno naročnino do 30 % s Partner bonusom!
•	Nova doživetja z Vodafone live! telefoni!

Q vodafone Uwe!
Sharp GX20
20.000 SIT
tipka za direkten dostop Vodafone live!
vgrajen digitalni fotoaparat IVGA /180x640] vgrajena video kamera visoko resolucijski ekran s 65k barvami infrardeči vmesnik polifonična zvonjenja
Q vodafone live!
Motorola V525
15.000 SIT
tipka za direkten dostop Vodafone live!
vgrajen digitalni fotoaparat (VGA ¿80x640] Bluetooth, USB modem
odjemalec elektronske pošte sinhronizacija s PC-jem diktafon
brskalnik XHTML deluje na 5 kontinentih
Sony Ericsson T610
25.000 SIT
_
HlIFIHäTn
•	vgrajen digitalni fotoaparat
•	Bluetooth
•	infrardeči vmesnik
•	deluje na 5 kontinentih
•	polifonična zvonjenja
Siemens MC60
9.000 SIT
näanäg]
\umnjiF\
ID
vgrajen digitalni fotoaparat barvni zaslon deluje na 5 kontinentih polifonična zvonjenja
Nova tarifa 5 SIT/min velja za vse nove naročnike paketov Smart I. Smart II in Smart III. velja 24 ur na dan, za vse klice v omrežju Si.mobil - Vodafone.
Brezplačne MMS-e lahko do 31. 8. 2004 pošiljajo kupci telefonov Sharp GX20 in Motorola V525 tudi iz tujine, če gostujejo v omrežjih operaterjev, s katerimi ima Si.mobil - Vodafone sklenjeno pogodbo o GPRS gostovanju. Brezplačnih je 200 MMS-ov mesečno.
Cene telefonov veljajo do 31. 8. 2004 oz. do prodaje zalog za nove naročnike paketov Smart II in III, če bo naročniško razmerje trajalo še najmanj 24 mesecev od dneva nakupa telefona. Sharp GX20 je na voljo le z angleškim menijem. Vse cene so v SIT in vključujejo DDV. Si.mobil si pridržuje pravico do spremembe cen. Dodatne informacije o cenah in ponudbi, tudi za naročnike drugih paketov, so na voljo na www.simobil.si ali brezplačni številki 080 40 40 40.
Si.mobil d. d., Šmartinska cesta 134b, SI-1000 Ljubljana I www.simobil.si
Ujemi svet
mobil
Q Vodafone"
IEMENS
su • -.
tretja stran
w i
Bo Pahor nasledil Ropa?
Zbor za republiko je presenetil z množično udeležbo. S strani vladajoče koalicije sta se tribune udeležila predsednik združene liste in državnega zbora Borut Pahor in zunanji minister Dimitrij Rupel. Slednji je bil že naslednji dan kaznovan, saj je predsednik vlade Anton Rop v državni zbor poslal predlog za njegovo razrešitev.
Premier Rop se je znova pokazal kot človek, ki mu primanjkuje širine in taktnosti. Tehnokrat brez širine torej. Ministra, ki se je udeležil srečanja, kjer je vsak govorec povedal, kaj si misli o stanju v Sloveniji, je brezobzirno in maščevalno zamenjal, ker se le-ta ni držal nasveta, česa ne sme početi zunaj službenega časa. Kot da ne bi živeli v demokratični družbi... Nekdanji predsednik vlade Janez Drnovšek bi nedvomno tako Ruplovo prostočasno aktivnost toleriral, kar je posredno dal vedeti tudi z nekaterimi svojimi izjavami. In Drnovška so premišljeni odzivi na ravnanje drugih naredili za zmernega in uglednega politika v precejšnjem delu slovenske javnosti. Rop dela nasprotno. V Ruplovem primeru je reagiral hitro in nepremišljeno, saj je tri mesece pred volitvami zahteval zamenjavo enega glavnih slovenskih osamosvojiteljev, in to ravno na predvečer slovenske državnosti. Za Ruplovega naslednika je predlagal Iva Vajgla, človeka, ki je znan po tem, da slovenski osamosvojitvi ni bil naklonjen. Rop je podobno nepremišljeno ravnal tudi v primeru SLS, ko jo je zaradi njenih precej neodločnih glasovanj v primeru interpelacij proti Kebru in Bohincu nagnal iz vlade. Če je Ropov predhodnik Drnovšek gradil na sodelovanju in povezovanju, Rop gradi (podira) na podlagi izključevanja, s čimer si iz meseca v mesec ustvarja nove nasprotnike.
Mediji so zadnjo Ropovo potezo sprejeli precej različno; nekateri so jo opravičevali, nekateri kritizirali. V Dnevnikovem kometarju je Antiša Korljan presenetljivo kritično zapisal: "Lepo vas prosim, liberalna stranka, ki sankcionira samosvoje poteze? ... Ropove poteze... ni težko interpretirati kot dejanje nekoga, ki se ne počuti več prav prepričanega vase in ki tolče in maha po vseh, ki se mu vsaj od daleč zdijo nevarni." Kot da bi se Ropu nekateri že odpovedali... Na drugi strani pa Borut Pahor kritik provladnih medijev ni bil
deležen, kar povzroča začudenje, saj se je udeležil istega "strankarskega zborovanja" kot Rupel. V Mladini, ki je že vsa leta tranzicije zelo blizu Kučanu, o Pahorju zaradi tega niso napisali niti ene žal besede. V Večeru je komentator Bojan Tomažič pomenljivo zapisal: "Predsednik parlamenta in druge stranke v vladajoči koaliciji ni nikogar ošteval, ampak je šel na zborovanje. Po nekaterih je izkoristil javno prireditev, bil je trojanski konj in še kaj. A pred fotoaparati in kamerami je segel v roko Janezu Janši... Volivci so ga sicer poslali v Strasbourg, vendarle pa je politik, ki so mu celo republikanci zaploskali, dokazal, da zdaj celo bolj kot sam Drnovšek ustreza politični podobi ljudi z leve sredine. Postaja idealen izbor za tiste z vse bolj glasnim vzklikom Vrnite nam Drnovška! na ustih." Nadvse pomenljiva je tudi zadnja raziskava Ninamedie v Dnevniku. Med politiki je izstopajoče na prvem mestu Borut Pahor, Anton Rop je šele na petem mestu, čeprav je njegova LDS po isti jav-nomnenjski anketi zbrala kar trikrat več podpore kot združena lista.
Zbor za republiko se je prejšnji teden predstavil, njegovi predstavniki so povedali, kaj si mislijo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Povedali so, da so potrebne spremembe. Postavlja se vprašanje, kako se bo na to odzval Forum 21. Na to je v precejšnji meri odgovoril že njegov predsednik Milan Kučan na sobotni spominski slovesnosti v Divači. Poudaril je, da se osebno ne namerava politično angažirati tako kot v preteklosti, da pa se bo Forum 21 po vsej verjetnosti pred jesenskimi volitvami bolj jasno opredelil, kot so razmišljali ob njegovi ustanovitvi. Ker se je predsednik vlade Anton Rop s svojo aroganco, netolerantnostjo in ponesrečenimi kadrovskimi potezami izkazal za nesposobnega, v Forumu 21 in na tranzicijski levici, kot kažejo prej opisani primeri, razmišljajo o Pahorju kot človeku, ki naj bi rešil vladajočo potapljajočo se barko. Na evropskih volitvah se je dobro izkazal, še bolje se lahko izkaže jeseni z ustrezno medijsko podporo, ki mu je sicer že sedaj ni primanjkovalo. Zaradi "novih okoliščin" se lahko odpove funkciji evroposlanca in kot zmeren levosredinski politik nastopa v vlogi kandidata za novega predsednika vlade. Nedvomno bi bil za širšo javnost veliko sprejemljivejši kot nestrpni Rop.
Tranzicijska levica potrebuje Pahorja za pokritje, za fasado, tako kot so v vseh letih tranzicije potrebovali Drnovška. Po potrebi se zna Pahor-tako kot Drnovšek v preteklosti-tudi distancirati od Kučana. In tudi ve, kaj govori. Na Zboru za republiko je poudaril, da Slovenija ne potrebuje takega preloma kot leta 1990. Podobno govori Kučan. Pri tem pa je treba poudariti, da če bi leta 1990 prišlo do pravega preloma, niti Kučan niti Pahor v naslednjih letih zaradi svojega delovanja v vrhu zveze komunistov ne bi mogla figurirati kot politika.
Metod Berlec
Ker se je predsednik vlade Anton Rop s svojo aroganco, netolerantnostjo in ponesrečenimi kadrovskimi potezami izkazal za nesposobnega, v Forumu 21 in na tranzicijski levici razmišljajo o Pahorju kot človeku, ki naj bi rešil vladajočo potapljajočo se barko.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
O
kazalo
11 12
Pogled naprej in nazaj
Bog Janus je imel dva obraza, z enim je gledal v preteklost, z drugim pa v prihodnost.
Izgon Rupla iz vlade Zbor za republiko
V nabito polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so se pretekli teden uresničile napovedi o ustanovitvi Zbora za republiko, ki naj bi združil vse demokratično usmerjene ljudi v Sloveniji in ponudil podporo koaliciji Slovenija pri političnem preobratu na jesenskih državnozborskih volitvah.
16 Samostojnih trinajst
18
V petek je Slovenija praznovala 13 let samostojnosti. Kot se spodobi, so obletnico zaznamovale številne slovesnosti po vsej državi, osrednja prireditev pa je bila na predvečer praznika na Trgu republike v Ljubljani.
Vladni milijonarji
Aprila letos je 133 vodilnih funkcionarjev raznih javnih in drugih vladnih služb prejelo po več kot milijon tolarjev brutoplače.
Zavoženi mariborski projekti Spopad dveh paradigem Nov afriški genocid
Komaj se je v Sudanu s krhkim mirom končala ena državljanska vojna, že se je začela druga. Namesto za klasičen vojaški spopad gre za genocid, usmerjen proti civilnemu prebivalstvu samo zato, ker pripada "napačni" etnični skupini. "Etnično čiščenje" v pokrajini Darfur, ki je iz domov pognalo več kot milijon ljudi, opazuje mednarodna skupnost s podobno ravnodušnostjo, kot je pred desetletjem opazovala genocid v Ruandi.
42 56
Demokracija, p.p. 4315, SI -1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blaiič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov, TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD.
Demokracija • 27/2004
Koprske "Zec" se je skril
Edini, ki je bil v teh dneh vsaj za nekaj trenutkov močnejši od nogometa, je bil Goran Ivaniševič.
LDS je ta čas v slabi koži
Pogovor z dr. Matevžem Tomšičem
To, kar je v obnašanju vladajoče garniture nedvomno mogoče zaznati, je precejšnja neresponzivnost, neodzivnost na občutke, želje in interese ljudi, ki se neredko manifestira v neprikriti aroganci. Slednja je opazna tudi v delovanju samega predsednika vlade, kar se denimo izraža v njegovem težko prikrivanem preziru do opozicije.
pogovor
Igralnica je talka politične
mafije**«
Pogovarjali smo se z Miranom Lipovcem, ki je zaposlen v portoroški igralnici.
Casino Portorož, kjer ste zaposleni, je v zadnjih letih v velikih izgubah. Aldo Babič, prejšnji predsednik uprave, je dejal, da je izguba nastala zaradi stvari, na katere uprava ni imela vpliva. Babiča so odstavili, kar ste oznaCili kot politično motivirano odstavitev. Kaj je po vaše vzrok za izgubo?
Glede politične motiviranosti; tudi nastavitev gospoda Babiča je bila politično motivirana in nastavitev vseh prejšnjih direktorjev tudi, vključno z gospodom Spinelli-jem, Lojom, Dobravcem, Kovačičem in sedanjimi člani uprave. To je pravi vzrok za slabo poslovanje podjetja, ki ima vse možnosti za razvoj, a životari v primežu političnih interesov. Portoroška igralnica je talka nekdanje in sedanje politične mafije, ki v njej vidi izredne možnosti za okoriščanje na tisoč in en način, hkrati pa je poligon za izživljanje kompleksov patoloških oblastiželjnežev. Položaj podjetja bi lahko sanirala le ekipa, ki bi imela izkušnje v dejavnosti in bi bila sposobna normalnega komuniciranja z zaposlenimi. Tu je tudi odgovor glede izgub. Dokler bodo politiki vodili to podjetje, se bodo dobički in izgube prikazovali tako, kot bo v interesu politike.
Zdajšnja uprava je sprejela nekatere ukrepe za zmanjšanje plač zaposlenim in trdi, da se da poslovanje izboljšati na dva načina: z odpuščanjem ali linearnim znižanjem plač vseh zaposlenih. Kako komentirate te izjave?
Kaj takega lahko izjavi le politik, ki ne vidi številnih rezerv in možnosti racionalizacije poslovanja. Tisti, ki ne zna izboljšati ponudbe in pridobiti novih gostov, zmanjša plače in na ta način nadomesti stagnacijo obiska in realizacije. Dovolj simptomatično je, da ta uprava delavskih predlogov za racionalizacijo poslovanja sploh ni obravnavala. Za vodje posameznih igralnic je imenovala politično primerne kadre, ki programov sploh niso predstavili.
Opozarjate, da se vse skupaj dogaja zaradi morebitnega lastninjenja igralnice, Marjana Kanduti, predsednica nadzornega sveta, pa te očitke zavrača.
Predvolilno čiščenje
Evropska klofuta (Stran 8)
Spominska slovesnost
Oktobra 2001 je državni zbor, bolje rečeno koalicija LDS, ZLSD in SLS, po hitrem postopku sprejela spremembe zakona o igrah na srečo, ki radikalno spreminjajo smisel zakona, saj prinašajo možnost lastninjenja navadnih delnic s strani zasebnih družb. Doslej so bili lahko lastniki navadnih delnic le paradržavni skladi in občine, vkaterih igralnice poslujejo. Spremembe zakona so bile sprejete brez primerjalnih analiz in pod pretvezo, da to narekujejo evropske direktive. Naj povem, da je Slovenija edina izkoristila to pretvezo za lastninjenje igralnic, saj se ji nobena evropska država ni podredila na tak način. LDS se nadeja, da bi do delnic igralniških podjetij še pred jesenjo prišli njihovi sponzorji. Marijana Kanduti ima to nalogo izpeljati v portoroški igralnici, saj jo je na mesto predsednice nadzornega sveta igralnice postavil gospod Rop že tri mesece po prvi obravnavi sprememb zakona o igrah na srečo.
Na dogajanje ste opozorili tudi urad za preprečevanje korupcije, ta pa je prijavo izročil kriminalistični policiji. So že ukrepali?
Nič ne vem o tem, da bi policija kaj ukrepala, pa tudi močno dvomim, da bo, saj je urad za preprečevanje korupcije na policijo poslal mnenje brez navedbe tehtnih argumentov, da prijava ne daje dovolj podlag za ukrepanje. Med "argumenti" je urad navedel tudi to, naj bi bila izguba posledica zmanjšanja kupne moči Italijanov. Čudno je predvsem to, da v Hitovih in zasebnih igralnicah ob italijanski meji ta argument ne velja.
Kakšno pa je razpoloženje med zaposlenimi v igralnici; sami ste bili enkrat že na udaru, ali ste ogroženi tudi zdaj?
Sedanja uprava družbe je enostransko razveljavila vse dogovore s sindikati in zmanjšala plače. To je jedro vseh zapletov. Opravka imamo z ljudmi, ki eno govorijo, drugo pa delajo. Upravi in nadzornemu svetu ne verjamemo in jim ne zaupamo, saj o tajnih načrtih, ki jih imajo z nami, lahko le slutimo. Med nami delujejo - tako kot v času socializma - provokatoiji, ki govorijo, da bomo šli vsi na cesto in da bo Istrabenz sprejemal za veliko manjšo plačo le tiste, ki se sedanji upravi ne upirajo. V takem ozračju je delo oteženo. Tisti, ki je mene pognal na cesto za štiri leta kot primer drugim, je končal v zaporu. Mislim, da dodatne besede niso potrebne.	Vida Kocjan
(Stran 10)
Referenduma (še) ne bo (Stran 15)
Neobstoječa zdravstvena mreža (Stran 26)
Zavoženi
mariborski projekti (Stran 20)
Ukor iz Bruslja (Stran 22)
Prvo zasebno vesoljsko
plovilo
(Stran 28)
Bili Clinton -Moje življenje (Stran 31)
Dnevi dediščine na Žalah (Stran 38)
"Druga etapa" (Stran 44)
Ikona avtomobilskega oblikovanja (Stran 47)
Svet vročih ritmov (Stran 48)
Kako brez Angležev (Stran 55)
Ročk Otočec letos okrnjen (Stran 58)
Izumitelj poštne znamke (Stran 62)
Računi za stare grehe (Stran 65)
Padec bunkerja (Stran 66)
V LDS so nekaj mesecev pred volitvami začeli iz stranke odslavljati vse, ki so kakor koli povezani s korupcijskimi in nečednimi dejanji. Če bodo nadaljevali v tem tempu, jim bo stranko verjetno uspelo počistiti do volitev, pri čemer pa se poznavalci bojijo, da bodo po koncu čiščenja ostali brez polovice članstva - in vodstva.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004	O
Z DEMOKRACIJO NA MORJE
tri pike...
Monarhija
Minuli teden je v rdečih murgelskih dvorih zavladala panika. Predsednik vlade tovariš Tone Rop je ves rdeč (še bolj kot sobane, v katerih prebiva njegov veliki mali Šef) begal naokrog in se spraševal, kaj neki je pičilo zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da se je odpovedal monarhiji in se zavzel za republiko. Že res, da nekatere ustanove še vedno nosijo naziv republiški kot spomin na stare čase, ko smo bili vsi drugačni in vsi enakopravni, čeprav morda nekateri bolj od drugih. Imamo na primer republiško maturitetno komisijo, republiško volilno komisijo, republiški izpitni center ... No ja, še prej pa je bilo v navadi, da se je takim zadevam dalo naziv ljudski, na primer ljudska milica. Kakor koli že, Rop je bil ves paničen, saj bi veliki mali sinjeoki Šef zahteval njegovo glavo, če se brž ne znebi neubogljivega zunanjega ministra. Tudi zbor enaindvajsetih modrecev je v edinosti s svojo glavo papežem, pardon, velikim malim Šefom sklenil, da se minister Rupel nemudoma odžaga, če je treba, tudi z motorno žago.
Rečeno, storjeno! Dvorjani so v glavni atrij, imenovan tudi Jankovičev atrij, prinesli ogromen lesen stol in nanj posadili Rupla, nato pa je mladi prestolonaslednik Fedja vzel v roke žago in na dedkov ukaz začel s simboličnim dejanjem, ki je zapečatilo Dimovo usodo. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga Za rdeče dvorjane je bilo očitno dovolj hudo že to, da je doktor Dim na zbor republikancev poletel z kdo ve katerim zasebnim letalom, ki naj bi ga plačali neki novorevijaši iz kdo ve katerih zanikanih rovt. Gorje tistemu, ki bi se drznil voziti z letalom, podobnim slavnemu falconu, in to brez dovoljenja velikega malega Šefa! Le-ta je namreč zelo občutljiv glede reda in estetike, zato je kar sam prebelil svoje murgelske rdeče dvore in s tem dokazal, da še vedno sočustvuje z obubožanim proletariatom - iz tega razloga se še vedno vozi z golfom, čeprav že razmišlja, da bi ga zamenjal za avto yugo, kajti golf bi lahko preveč spominjal na republikanca Janšo, ki rad igra golf. Noja, zaradi varnosti je zbor enaindvajsetih modrecev velikemu malemu Šefu svetoval, naj mu Jelko Kacin priskrbi ograjo, vendar je Sef to zavrnil, češ saj imamo najboljšega soseda! No, in ko je prestolonaslednik Fedja odžagal doktorja Dima, je pripravil velik kres, tako velik, da se celo tradicionalni kres pred trnovsko cerkvijo lahko skrije pred njim. Naj se vendar vidi, da kjer je Dim, je tudi ogenj!
Sledila je velikanska slavnostna pojedina, ki so se je udeležili veliki mali Šef s svojim prestolonaslednikom in zborom enaindvajsetih modrecev. Najboljši sosed Zoran paje s čevapčiči poskrbel za lačno rajo, ki se vsak dan zbira pri rdečih dvorih. Ker pa brez kruha in iger ne gre, je za slednje poskrbel še en Zoran in prepeval partizanske koračnice. Naj vendar ljudje vidijo, kako je naš monarh velikodušen! Le-ta je v znak zadovoljstva pokadil pipo miru, ne ozirajoč se na lastno zdravje. En DIM gor ali dol...	Gašper Blažič
Demokracija tudi v hrvaških turističnih krajih
Spoštovane bralke in bralci, obveščamo vas, da boste v času
poletnih počitnic DEMOKRACIJO lahko kupovali m	tudi v hrvaških obmorskih krajih
(Istra, Kvarner in Dalmacija).
Uredništvo revije vam želi prijetno branje in lepe počitnice.
h-umor
diktafon
"Medtem ko se naša politika ukvarja s tem, koliko zemlje in Slovencev imamo na Koroškem, nastaja v Beljaku območje visokih tehnologij."
(Prof. dr. Lojze Sočan o tem, kako se vladni predsednik Anton Rop izgublja v malenkostih, velike stvari pa gredo mimo njega.)
"EU se lahko veliko nauči od islamske države z bogato civilizacijo in kulturo, kot je Iran."
(Diplomat Hamid Asefi postavlja Iran za zgled sekulariziranim zahodnim državam. Kapo dol pred islamsko revolucijo.)
"Odkar imajo Francozi Barniera, nisem več največji."
(Zunanji minister Dimitrij Rupel se žal ne more več pohvaliti, da je najvišji zunanji minister v Evropski uniji.)
"Če Janez Pavel, Einstein ali kdor koli na svetu reče, da je študija Veljka Boleta dobra, vztrajam pri oceni, da je zanič."
(Ekonomist Mico Mrkaic se ne ozira na avtoritete in vztraja pri svojem.)
"Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, vendar ni želela, da bi jaz uspel."
(Novi urednik razvedrilnega programa na TV Slovenija Vanja Vardjan pri kandidaturi za mesto urednika očitno ni imel podpore svoje predhodnice Miše Molk.)
"Kar zadeva direktorja centra za informatiko Marina Siliča, ne bom zamenjal konja med dirko, v kateri zmaguje."
(Mirko Bandelj podpira svojega človeka zaradi domnevne uspešnosti, pri čemer ne želi videti nepravilnosti, ki mu jih očitajo.)
"Totalna sramota za kraj in občino, da financira ljudi, ki se vozijo naokrog brez registrskih tablic, ne delajo nič, kradejo poštenim kmetom in na koncu hodijo po mestu s pištolo za pasom; 'by the way', tudi name je Rom že meril s pištolo in občina daje keš za te manijake." (Pevec Maki iz skupine D. D. V. se razburja, ker občina Grosuplje plačuje tiste, ki mu s pištolo mahajo pred nosom.)
"ZDA med mojim predsednikovanjem niso nikoli imele priložnosti, da bi ujele ali ubile Osamo bin Ladna."
(Nekdanji ameriški predsednik Bili Clinton je bil slab lovec na teroriste in dober lovec na prak-tikantke v Beli hiši.)
"Že od petega leta starosti sem, tudi na pobudo mame, kar naprej eksperimentirala s šivanjem in pletenjem, pri čemer sem pogosto lomila šivanke na maminem šivalnem stroju."
(Modna oblikovalka Urška Draž že v svojih otroških letih ni prizanašala šivankam.)
O
Demokracija • 27/2004
zgodbe
Kršili predpise o javnem naročamu
Revizorji računskega sodišča so v revizijah, v katerih so pregledali javno naročanje zdravil in medicinskega potrošnega materiala v celjski, mariborski, novomeški in jeseniški splošni bolnišnici ugotovili, da so vodstva bolnišnic navedene artikle v kar 75 odstotkih vseh količin nabavljali mimo veljavnih zakonskih predpisov s področja javnega naročanja. Poleg tega so ugotovili, da je večina nepravilnosti in neučinkovitosti na področju javnega naročanja velikokrat tudi posledica pomanjkljive sistemske ureditve. Levji delež krivde zato nosi ministrstvo za zdravje, saj bi moralo določiti enotne standarde in strokovne kriterije presoje kakovosti in drugih zahtevanih lastnosti zdravil in medicinskega potrošnega materiala. Med najpogostejšimi nepravilnostmi je tudi dejstvo, da v bolnišnicah ne izvajajo ustreznega postopka izbire dobavitelja. Revizorji celo opozarjajo, da je le ena od revidiranih bolnišnic za izbiro dobaviteljev večine nabavljenih zdravil izvedla postopek izbire, tovrstne nepravilnosti pa so se pojavljale tudi pri 46,8 odstotka pregledanih nabav medicinskega potrošnega materiala. Postopki oddaje javnih naročil so bili nepravilno izvedeni pri 13 odstotkih pregledanih nabav medicinskega potrošnega materiala, nabave pa niso bile izvršene v skladu s sklenjenimi pogodbami pri 4,5 odstotka pregledanih nabav medicinskega potrošnega materiala. Vse to močno zmanjšuje učinkovitost poslovanja bolnišnic. Bolnišnice tudi nimajo določenega postopka ugotavljanja potreb po nabavah in zato potreb ne ugotavljajo sistematično. Tri bolnišnice niso izvedle postopka izbire dobaviteljev zdravil, niso terminsko načrtovale nabav in jih niso združevale v enovito naročilo, nobena od revidiranih bolnišnic pa ni imela določenih standardov za posamezne vrste zdravstvenega materiala. Neučinkovita je bila tudi odločitev nekaterih bolnišnic, da se ustreznost ponujenega materiala preveri šele v drugi fazi izvajanja javnega naročila, ker so bili postopki za to dolgotrajni, načrtovani roki nabav pa prekoračeni. Bolnišnice so premalo pozornosti namenjale izbiri ustrezne vrste postopka javnega naročila, sklenjene pogodbe niso vselej predstavljale kakovostne podlage za učinkovito naročanje, neustrezen je bil tudi nadzor nad izvajanjem pogodb, naloge in odgovornosti posameznih udeležencev v celotnem procesu izbire dobaviteljev pa niso bile natančno določene. Minister Keber pa nič! V. K.
Svoici padlih za Slovemio
Dan pred praznovanjem dneva državnosti je predsednik države Janez Drnovšek sprejel svojce žrtev padlih v vojni za Slovenijo. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da smrt njihovih očetov ni bila zaman. Kot je na sprejemu, ki se ga je udeležil tudi takratni obrambni minister Janez Janša, dejal Drnovšek, je dan državnosti priložnost, da se spomnimo tudi žrtev, ki so dale svoje življenje za novo državo. "Vam, svojcem, je njihova žrtev najtežja, vendar je tudi vsem drugim Slovencem in Slovenkam spomin nanjo svet. Tudi meni kot predsedniku slovenske države je to posebna priložnost, da se lahko skupaj poklonimo njihovem spominu in izrazimo svoje spoštovanje in hvaležnost do njihove žrtve," je dejal Drnovšek. Pri tem je predsednik države izrazil posebno zadovoljstvo, da njihova žrtev ni bila zaman, saj smo, kot je dejal, tudi z njihovo pomočjo takrat uspešno ubranili novo slovensko državo, jo mednarodno uveljavili in jo postopno pripeljali do članstva v EZ in Matu. "Prepričan sem, da bi bila to tudi zanje velika uteha, kot je tudi nam v veliko uteho dejstvo, da nam je uspelo. Vsem svojcem žrtev se ob tej priložnosti v imenu slovenske države še enkrat zahvaljujem in izražam spoštovanje do te žrtve in tudi do vaše bolečine," je dejal Drnovšek. Predsedniku so se zahvalili tudi svojci. Jasmina Molan je v njihovem imenu dejala: "Svojci žrtev vojne za Slovenijo se v juniju ne samo veselimo rojstnega dne naše države, ampak se tudi z bolečino spominjamo dni, ko
modrosti tedna
"Sodobni slovenski kulturni boj ni Kulturkampf med liberalci in klerikalci, ampak je opredeljevanje med klasično
vestjo, ki jo v slovenskem prostoru uveljavlja deset krščanskih zapovedi, in revolucionarno zapovedjo leninističnega
tipa, s katero Veliki vodja odpravi klasično vest in dovoli umor, rop in laž."
(Zgodovinar Jože Dežman) • ••
"Toda zdaj smo priča kampanji, ki že besedo stranka postavlja v slabo luč, opazna so prizadevanja po neki nadrejeni
strukturi. V tem se kažejo stari vzorci mišljenja, ko je ena in ista opcija prek CK vse obvladovala. Demokracija se gradi od
spodaj navzgor. Gradi se samo na sodelovanju vseh, ne pa v podrejenosti višjim silam ali samooklicanim avantgardam, ki naj bi vse te stvari usmerjale."
(Politik Andrej Bajuk)
smo izgubili svoje najbližje. Vendar pa nam takšna srečanja dajejo novo upanje, da bodo naši očetje živeli ne le v naših srcih, temveč tudi v zavesti drugih Slovenk in Slovencev." A. K.
lo brezpredmetno, saj je mestni svet dejansko že zamudil petnajstdnevni rok, ki ga je za mnenje o zahtevi za ustavnosodno presojo sklepa o razpisu referenduma določilo ustavno sodišče. Če bo slednje ugotovilo, da izpodbijani sklep nI v neskladju z ustavo, bodo volivci svojo pravico do glasovanja lahko uresničili, opravljanje referendumskih opravil pa se bo nadaljevalo. Naj spomnimo, da so mestni svetniki na eni od svojih prejšnjih sej že določili dan izvedbe referenduma, in sicer naj bi bil to 23. maj. Začela so že teči opravila za izvedbo referenduma, vendar so bila z odločitvijo ustavnega sodišča do nadaljnjega zadržana.	M. P.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
O
Referendum o džamiji na US RS
Ljubljanski mestni svetniki se kar ne morejo dogovoriti, kaj naj naredijo z džamijo v Ljubljani. V ponedeljek so se znova zbrali na izredni seji mestnega sveta, na njej pa so odločali o zahtevi županje Danice Simšič po ustavni presoji referenduma o graditvi džamije. Razprava je bila izredno
burna, saj so svetniki stali vsak na svojem bregu; na eni strani opozicijski svetniki, ki so nasprotovali predlogu županje Simšlčeve, na drugi pa svetniki vladajoče mestne koalicije. Slednja je bila številčno dovolj močna, daje sprejela predlog županje Danice Simšič, da se na ustavno sodišče vloži zahteva za presojo sklepa o razpisu naknadnega referenduma o graditvi džamije. Simšlčeva je mnenja, da bi referendum kršil temeljne človekove pravice. S tem se ne strinjajo opozicijski mestni svetniki, zato se jim je odločanje o županjim zahtevi zde-
pro&contra
Evropska klofuta i
Pretekli teden je evropska komisija pošteno okrcala prvi slovenski konvergenčni program - ta sodi med mehanizme za uvedbo evra po katerem naj bi Slovenija do leta 2007 dosegla 3,6-odstotno gospodarsko rast, kakor obljublja Ropo-va vlada. Evropski ekonomisti in analitiki so prepričani, daje tak gospodarski program preveč optimističen, in napovedujejo, da bo ob takem vodenju gospodarske politike naša država sposobna dosegati le 3,2-odstotno rast. Poleg tega opozarjajo, da so letošnja proračunska gibanja slabša od pričakovanih, vladni načrti za doseganje proračunskega ravnovesja pa so prepočasni. Očitajo nam prepočasno zniževanje proračunskega primanjkljaja, program strukturnih reform pa ni dodelan tako, kot bi moral biti. Slednje je povezano s t. i. dolgoročno vzdržnostjo javnih financ, kar pomeni, da je treba dosledno izpeljati pokojninsko reformo, zdravstveno pa uvesti v celoti. Evropski strokovnjaki so zelo skeptični tudi glede inflacijskih načrtov, kar pomeni, da bo inflacija v
Z grenkim priokusom
pa je ob nižji stopnji inflacije ne bo mogoče doseči. Na to opozarjajo tudi evropski analitiki. Pravijo, da bi Slovenija ob hitrem znižanju inflacijske stopnje 3,6-odstotno povprečno gospodarsko rast do leta 2007 morda celo lahko dosegla. Ker sami očitno ne verjamejo, da bo zdajšnja vladna ekipa to zmogla, so
Odnos zdajšnje oblasti do
v svojih načrtih gospodarsko rast znižali na 3,2 odstotka. Anton Rop je pretekli teden torej dobil zaušnico, o kateri pa se v Sloveniji ne govori kaj dosti. Tudi vladni predsednik ugotovitev evropske komisije ni komentiral tako, kot je s tem pohitel ob sklenitvi pogajanj o vstopu Slovenije v mehanizem deviznih tečajev, imenovan ERM 2. Njegovo navdušenje nad tem je bilo velikansko. V javnosti je delal vtis, kot da smo tik pred tem, da tolarje zamenjamo za evre. Zanašal seje namreč na to, da večina neekonomsko izbra-ženih državljanov niti ne ve natančno, kaj pomeni vstop v ERM 2. Zamolčal je tudi, da koncc pogajanj po-
Nedavno praznovanje 13. obletnice dneva, ko je Slovenija razglasila svojo državnost, je imelo dve plati. Veselo, ko smo se Slovenci na različnih praznovanjih veselili 13-letnice svoje neodvisnosti in samostojnosti - letos je bilo to zaradi nedavnega vstopa Slovenije v EZ še toliko slajše -, in žalostno, ker nekateri
veda kaže na odnos oblasti oziroma vlade in njene največje stranke liberalne demokracije do slovenske osamosvojitve in njenih ključnih akterjev. Posebej zato, ker to ni prvi in edini primer takega ravnanja. Spomnimo se poskusa nekdanjega notranjega ministra in člana LDS Mirka Bandlja, ko je skušal s pomočjo ne-
osamosvojitve in njenih ključnih akterjev je skrajno omalovažujoč.
z novinarji vred vedno znova ugotavljamo, da po 13 letih samostojnosti odnos do države, predvsem pa njenega temelja, to je osamosvojitve, še vedno ni takšen, kot bi moral biti. Včasih imamo občutek, da je omalovažujoč in aroganten.
Nekaj takega smo pred letošnjim praznovanjem državnosti videli pri vladnem predsedniku Antonu Ropu, ki je le nekaj ur pred začetkom slavnostne seje državnega zbora ob letošnjem dnevu državnosti v parlament poslal predlog za razrešitev zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Dogodek seveda ne bi bil nič posebnega, saj ima vladni predsednik pravico, da parlamentu kadar koli predlaga zame-
Evropski ekonomisti so Antonu Ropu prisolili zaušnico, o kateri pa javnost malo ve.
Sloveniji po njihovem prepričanju krepko nad pričakovanji zdajšnje vladne ekipe. Nadalje Ropovi vladi očitajo, da je inflacijo že doslej prepočasi zmanjševala. Previsoka inflacijska stopnja v državi je že nekaj let tista boleča točka, ki hromi življenje gospodarstvenikov in državljanov. Anton Rop nam vsa leta sicer dopoveduje, da smo najboljši, pri tem pa ne izvaja dosledno in natančno prav nobenega ukrepa, s katerim bi dosegli resnično znižanje rasti inflacijske stopnje. Hkrati nam obljublja veliko gospodarsko rast, ki
meni predvsem to, da bo Slovenija v naslednjih dveh letih morala dokazati, ali je sploh pripravljena na prevzem evra. Tudi v tem primeru bo morala izpolniti natančno določene kriterije, med katerimi je bistven element prav inflacija. Skratka, šele zdaj se na denarnem področju začne trnova pot, po kateri bomo stopali še precej dolgo. Resnejši poznavalci razmer namreč zatrjujejo, da bo Slovenija na uvedbo evra kot nacionalne valute morala počakati nekoliko dlje kot samo dve leti.
Vida Kocjan
njavo kakšnega ministra, če ne bi šlo za ministra, ki je konec osemdesetih in v začetku devedesetih let aktivno sodeloval v prizadevanju za slovensko osamosvojitev in ima verjetno največje zasluge med sedanjimi ministri, da je Slovenija vstopilavEZ. Četudi predlog za Ruplovo zamenjavo pravno ni sporen, pa je sporen z etičnega ali higienskega vidika. Konec koncev bi lahko Rop počakal kakšen dan in zamenjavo predlagal pozneje.
Predlog za zamenjavo nekaj ur pred praznovanjem državnosti, za katero si je Rupel zelo prizadeval, se-
katerih medijev (ali so mu ti samo nasedli ali pa so aktivno sodelovali pri tem, še danes ni jasno) slovenskim te-ritorialcem podtakniti vojni zločin na mejnemu prehodu Holmec, ali pa ignorantskega odnosa LDS do veteranov vojne za Slovenijo. Res je sicer, da je Bandelj po razkritju afere odle-tel in da je status veteranov vojne za Slovenijo danes vsaj za silo urejen, vendar Bandelj še danes zaseda visok položaj v vladi liberalne demokracije, veterani vojne za Slovenijo pa so morali vsaj deset let opozarjati nase, da je vlada pod vodstvom LDS njihov položaj kolikor toliko uredila.
K vsemu je seveda treba prišteti še prizadevanje aktualne oblasti za ureditev statusa "izbrisanim" za nazaj, ne da bi preverjali posamezne primere, čeprav je znano, da je med njimi kar nekaj nekdanjih jugoge-neralov, ki so leta 1991 vodili agresijo na Slovenijo, danes pa skušajo od Slovenije prek statusa "izbrisanih" izterjati odškodnine.
Na koncu torej lahko ugotovimo, da je odnos zdajšnje oblasti in njene glavne akterke LDS do slovenske osa-mosvojitve skrajno omalovažujoč. Dobra novica za tiste, ki se s tem ne strinjajo, je, da se utegne LDS to prej ali slej vrniti kot bumerang. Naj -verjetneje že na jesenskih volitvah.
Aleš Kocjan
O
Demokracija • 27/2004
kolumna
Mag. Andrej Aplenc
Bog Janus je imel dva obraza, z enim je gledal v preteklost, z drugim pa v prihodnost Nekaj refleksije o tem bogu mi pove, da je na tem osnovana prav vsa znanost in modrost. Kako uporabiti analizo preteklih dogodkov za napoved prihodnjih, pa je drugo vprašanje in vrsta komentatorjev volitev v evropski parlament se je ukvarjala prav s tem. Vsekakor velja, da je več deset milijonov tolarjev na leto, kolikor stanejo ankete dr. Toša in jih objavljajo mediji, praktično proč vržen denar.
To se je pokazalo že ob referendumu za EU in Nato, kjer je bila podpora Natu za več kot 10 odstotkov večja kot napovedovana, ali drugače, v relativnem smislu je bila napoved za več kot 20 odstotkov narobe. Isto smo doživeli tudi v primeru izbrisanih, kjer se je odstotek "ksenofobičnih" Slovencev, ki so nasprotovali rešitvam vlade, preko noči višal in nižal za 100 odstotkov. Enake anketne napake smo znova doživeli sedaj, ko je NSi dobila več kot LDS in DeSUS skupaj in ko sta SDS in LDS dejansko praktično izenačeni.
Poleg tega, da so bile omenjene ankete nesprejemljivo slabe, smo tudi videli, da politični predstavniki LDS, ZLSD in DeSUS niso mogli skriti svo-
Pogled naprej in nazaj
jega razočaranja, da ne rečem obupa, nad svojim neuspehom. V obeh primerih se postavlja vprašanje zakaj.
Strokovno neznanje ne more biti razlog za anketne napovedi, ki so tako zelo narobe. To seje lahko zgodilo pred več kot petdesetimi leti, ko je bil leta 1948 na ameriških predsedniških volitvah anketni favorit Thomas Dewey, zmagal je pa Harry Truman. Resnična anekdota pravi, da je v nasprotju z vsemi anketami napovedal zmago Tru-manu le neki časopis v Chicagu, katerega novinarje povzel mnenja kmetov, ki so prodajali krompir. Takrat so ti imeli v povprečju manj telefonov kot drugo prebivalstvo in telefonske ankete so tako zajele napačen vzorec anketirancev. Taka napaka dandanes seveda ni mogoča in razloge za napačne slovenske ankete lahko iščemo le v analizi, ki jo je objavil dr. Janez Jerovšek v medijski analizi v publikaciji Dignitas. Ti so, na kratko, da napaka ni v tem, da kmetje nimajo telefonov, ampak je vzorec v veliki meri nereprezentančen zaradi splošnega političnega ozračja, v katerem telefonski anketiranci, ki s telefonskim klicem izgubijo svojo anonimnost, zaradi strahu ali iz previdnosti nočejo povedati svojega pravega mnenja ali pa izjavijo, da ga nimajo. Prav lahko pa tu igrajo svojo vlogo še drugi dejavniki.
Razlogi, da politični predstavniki LDS, ZLSD in DeSUS niso mogli skriti svojega razočaranja nad volilnimi izidi, pa tičijo drugje. Moje mnenje je, da so, kot so včasih temu rekli, izgubili stik z "ljudstvom", ne da bi se tega zavedali. Stvar je sicer predvsem psihološke narave, ima pa svoje potrditve v konkretnih dokazih.
V prejšnjem režimu je bila partija avantgarda, za katero (naj bi) poslušno korakalo ljudstvo. Vse volitve, kakršne koli že, vse prvomajske parade, politične veselice in seveda mediji so to potrjevali in po znanem pravilu, da neresnica postane resnica, če jo dovolj dolgo propagiraš, je v to verjela tudi politična nomenklatura. Obstajala pa je tudi zelo praktična komponenta: ena tretjina vseh volivcev je bila, kot se reče, pri koritu, drugi dve tretjini pa sta bili modro in previdno tiho. Edina prekinitev tega vzorca je bil osamosvojitveni plebiscit in kratkotrajni Demos, katerega zmaga je, kot tudi vemo, za kratek čas vzela nomenklaturi sapo.
Ljudje so ohranili miselno vrednostno matrico prejšnjega režima, kot piše dr. Janez Jerovšek, k temu je pa še izdamo pripomogla nomenklatura, kije zasedla vsa vodilna mesta v državni upravi in gospodarstvu. Če pogledamo nazaj, je v preteklih 12 letih zadeva zelo dobro delovala in ni čudno, da si je nekdanja elita, demokratično osvobojena stroge partijske discipline, začela prisvajati vse, kar si je le mogla. Privatizacija, zlom velikih podjetij, finančne afere so se vrstili brez finančnega ali pravnega nadzora, menim, da celo na presenečenje oblasti, kako lahko jim vse to gre.
Nujna psihološka posledica tako uspešne (in nerazmišljajoče) oblasti je oholost in aroganca. Objektiven opazovalec bo ugotovil, daje bila v zadnjih letih prav to temeljna značilnost političnega dogajanja pri nas. Dokazov za to je več kot dovolj. Poleg vseh finančnih afer brez vsakih pravnih posledic je eklatanten primer tega odnosa predstava v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Da ne bom ponavljal že znanega - v demokratični ureditvi (!!!) je bila opozici-ja opsovana in označena kot nepomembna ali z miselno matrico prejšnjega režima, češ, sovražnikov ljudstva je malo, pa še ti so - saj veste kaj. In vse skupaj naj bi bilo seveda zelo zabavno.
Težava je vtem, daje miselno matrico, v tem primeru prepričanje, da
je umrl za isto boleznijo, je v civilizirani družbi zavrženo dejanje. Repriza lutkovnega gledališča ni "umetnost", to ni napaka protokola, ni "nepredvidena dejavnost umetnika". To je aroganca.
Vprašanje je, kaj lahko v luči te analize pričakujemo v bližnji prihodnosti, kajti pred nami so jesenske parlamentarne volitve. Če naj kaj napovem, potem bom napovedal tole:
Oblast bo naredila vse, da ne bi vzniknile nove afere. Tu bodo uporabljeni vsi prijemi, vijaki bodo priviti bolj, kot so bili v prejšnjem režimu, in po vsej verjetnosti se bo pojavilo tudi kakšno žrtveno jagnje.
Dokazov za povezanost ni, vendar je bil takoj po volitvah iz parlamentarnega postopka umaknjen zakonski predlog o Triglavskem narodnem parku. Nadaljevanje obravnave bi izzvalo nacionalni škandal, saj so se poleg razjarjene civilne družbe upirale vse znanstvene in strokovne ustanove. Izzvan bi bil tudi referendum, ki je bil že napovedan in bi ga oblast spektakularno izgubila.
Dokazov za povezanost ni, vendar je takoj po volitvah odstopil direktor Ljubljanske borze. Njegova vpletenost ali nevpletenostvsporneposlevtej zvezi ni pomembna, pomembno je, da je bil odstranjen en potencialni problem.
V naslednjih mesecih lahko pričakujemo tako divjo medijsko pro-
Že Sumerci so imeli klinopis za gledanje nazaj in tako je nastala zgodovina, iz katere se učimo zato, da ne bomo videli znova storjenih napak, ko bomo na sedanjo prihodnost gledali nazaj.
imaš oblast popolnoma v rokah in da imaš prav, skrajno težko ali pa sploh nemogoče spremeniti, tudi če se objektivne okoliščine diametralno spremenijo. Klasičen primer za to je nekdanji predsednik ZDA Nixon in afera Watergate. Ko mu je grozila obsodba parlamenta in je bil prisiljen odstopiti, je ob odhodu vzdignil roko s prsti v V - Victory. Ni uvidel svoje oblastniške arogance. Pri nas ni prav nič drugače in dokaz, da je to miselna matrica naših oblastnikov, je poleg vseh drugih tudi nedavna Krkina afera ob proslavi v Novem mestu. Norčevanje iz Altzheimeijeve bolezni papeža, ki ga je že dan po proslavi premier uradno obiskal, predsednik državnega zbora pa se je skoraj sočasno uradno udeležil pokopa predsednika ZDA Reagana, ki
pagando, da se nam bo zdela medijska gonja za časa Bajukove vlade le blagodejna sapica. Poleg samo-cenzure mnogih novinarjev bomo priče tudi uredniški cenzuri.
Bog Janus je imel dva obraza, z enim je gledal v preteklost, z drugim pa v prihodnost. Nekdanji predsednik Kučan je sicer dejal, da gledanje nazaj ni dobro in da moramo gledati le naprej, zato domnevam, da mu Janus nasprotuje. Kaj si staroslovanski bogovi mislijo o gledanju nazaj, ne vem, dejstvo pa je, da jih mi sploh ne bi videli, če ne bi gledali nazaj. Že Sumerci so imeli klinopis za gledanje nazaj in tako je nastala zgodovina, iz katere se učimo zato, da ne bomo videli znova storjenih napak, ko bomo na sedanjo prihodnost gledali nazaj.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
O
dogodki
Spominska slovesnost na Lajšah
Na Lajšah nad Cerknim je bila v nedeljo obietna slovesnost v spomin na vse žrtve revolucije in druge svetovne vojne ter časa po njej v koprski škofiji, Letos je minilo 60 let od poboja nedolžnih žrtev na Cerkljanskem. Na livadi je svetišče: senik, spremenjen v kapelico. K breznu vodi križev pot Ob breznu pa je simboličen spomenik v obliki zlomljenega drevesnega debla. V okvirnem zidu okrog brezna so spominske plošče z imeni žrtev.
Za osvežitev zgodovinskega spomina naj povemo, da se je na Lajšah 3. februarja 1944 zgodilo nekaj nezaslišanega: po nemškem napadu na partijsko in partizansko šolo so odgovorni obdolžili petnajst naključno izbranih ljudi, jih obsodili kot izdajalce, ubili in vrgli v brezno; med njimi sta bila dva cerkljanska kaplana. Zgodovinar Boris Mlakarje svojo knjigo Tragedija v Cerknem 1944 sklenil z ugotovitvijo, da skupina Cerkljancev,
ki je bila po napadu na partijsko šolo usmrčena na Lajšah, ni imela s tem nobenega opravka in je bila torej nedolžna.
Stališče in pisanje tedanje oblasti o pobojih tečajnikov partijske šole 27. januarja 1944 v Cerknem sta bili po vojni zavajajoči. Neresnične in krivične so bile obtožbe, ki so temu sledile. Zaradi teh pobojev je bilo petnajst nedolžnih domačinov obsojenih na smrt, obdolže-ni so bili kot izdajalci in zločinci. Komu-
nistična oblast jih je 3. februarja 1944 na Lajšah likvidirala. Prav ob spominu nate dogodke se zbiramo na tem kraju. Nekateri so se že pred leti upali javno povedati resnico. Resnični krivci so zvračali krivdo na druge, obtoževali so se tudi v svojih vrstah. Končno so obdolžili nedolžne ljudi, ki so jih hoteli odstraniti.
Na slovesnosti so slabo uro pred mašo molili križev pot, ki ga je prav za te žrtve ob slovesnosti koprske škofije
ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne pripravil duhovnik Otmar Črnilo-gar. Ob 16. uri je bila sveta maša, ki jo je vodil koprski škof Metod Pirih ob so-maševanju 14 duhovnikov, nekaj pa jih je bilo tudi med več kot tisoč ljudmi, domačini in od drugod. Pri maši so peli združeni pevski zbori šempetrske de-kanije. Škof Pirih je v homiliji med mašo zbiranje na tem kraju imenoval "romanje na Lajše", kraj pa imenoval sveti kraj in sveti prostor odpuščanja. Duhovnik Anton Pust, ki je bil letos glavni govornik, je med drugim dejal: "Stojimo na kraju, kjer je bilo obsojenih 15 domačinov; tukaj so čakali na smrt, od tod so jih vodili v brezno. To je sveti kraj, kraj trpljenja, za nas pa kraj blagega spomina. Tukaj se zbiramo, se spominjamo, molimo. Dolžni smo ohraniti spomine na težke čase in nedolžne žrtve. Zbirali se bomo na posvečenih krajih. Naj bodo to posebna romarska središča, naj posredujejo bridka sporočila tudi mlademu rodu." Škofijski Odbor za Lajše je ob 60. obletnici pobojev izdal knjižico Lajše, kraj trpljenja in molitve. V. M.
Letošnja spominska slovesnost na Lajšah je potekala v znamenju 60. obletnice partizanskega zločina oziroma umora petnajstih nedolžnih ljudi.
Zlati častni znak Jožetu Berniku
Dan pred dnevom državnosti je v skladu s tradicijo dan, ko predsednik države podeljuje državna odlikovanja. Letos je bilo odlikovanj kar 19, med njimi pa je bil tudi nekdanji predsednik Svetovnega slovenskega kongresa in poslanec dr. Jože Bernik.
Z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije sta bila letos odlikovana Ivan Grobelnikza izjemno dejanje v noči na 15. december 1944, ko je, preoblečen v uniformo nemške vojske, skupaj s sodelavci osvobodil okoli 127 političnih zapornikov, in Jože Bernik za izjemne zasluge pri povezovanju Slovencev po svetu. Srebrni častni znak svobode je za izjemne zasluge v času osamosvajanja prejel Emil Pozvek, častni znak svobode RS pa so za enake zasluge prejeli Ljubo Tomažič, Marjan Vrb-njak, Peter Pungartnik, Drago Kos, Marjan Kobale, Dušan Ferenčak, Štefan Perš, Drago Berden, Marjan Ferk, Jožef Grah, Marjan Korenjak, Stanislav Mlakar, Milan Vogrinc, Franc Kozel, Štefan
Brezočnik in 2. operativno območje var-nostno-informativne službe Maribor.
Če izvzamemo Draga Kosa, za katerega se zdi nekaterim podelitev odlikovanja zaradi različnih afer, v katere je bil v zadnjih letih vpleten, sporna, lahko ugotovimo, da so tokrat najvišja državna odlikovanja prišla v prave roke. Pri tem velja izpostaviti zlasti odliko-
vanje nekdanjemu predsedniku Svetovnega slovenskega kongresa in poslancu NSi Jožetu Berniku. Bernik je že kot študent v času druge svetovne vojne dojel vse grozote, ki jih je prinašal porajajoči se komunizem, zato je maja 1945 emigriral v tujino, kjer je opravil veliko poslovno in pravno kariero. Najbolj znan je bil po tem, da je ne glede
nato, kje je bil, vseskozi povezoval Slovence po svetu in si je vedno in povsod prizadeval za čim večjo prepoznavnost Slovenije. Tako je znano, da se je po razpadu komunizma s svojimi mednarodnimi poznanstvi dejavno vključil v prizadevanja za osamosvojitev slovenske države. Leta 1991 se je odzval prošnji Demosove vlade in začel kot svetovalec delati v različnih vladnih pravnih in delovnih skupinah, od leta 1994 do 2000 pa je bil tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Vse to priča, da je priznanje dobil zasluženo.
Medtem ko je Jože Bernik dobil moralno zadoščenje za zasluge, ki jih je imel za Slovenijo, pa na posmrtno odlikovanje še vedno "čaka" lani umrli Jože Pučnik. Naj spomnimo, da so že ob letošnji prvi obletnici njegove smrti omenjali, naj bi mu predsednik države podelil posmrtno odlikovanje za posebne zasluge pri osamosvajanju Slovenije, vendar se do danes to ni zgodilo. O zadevi smo zato povprašali na urad predsednika države, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli, zato bomo o tem poročali v naslednji številki. A. K.
Letošnja podelitev odlikovanj pri predsedniku države Janezu Drnovšku. Kdaj bo posmrtno odlikovan tudi nekdanji predsednik Demosa Jože Pučnik?
©
Demokracija • 27/2004
naslovna zgodba
Izgon Rupla iz vlade
Zgodilo se je tisto, kar so nekateri tranzicijski levici naklonjeni agitpropovci že dolgo zahtevali in kar so si želeli tudi levi radikalci v liberalni demokraciji; predsednik vlade Anton Rop je prejšnji četrtek (na predvečer dneva državnosti) v državni zbor poslal predlog za razrešitev zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Hkrati je v državni zbor vložil predlog za imenovanje novega zunanjega ministra, to je Iva Vajgla, ki je slovenski veleposlanik v Nemčiji.
Moteče druženje z opozicijo?
Predlog za Ruplovo razrešitev je bila reakcija na njegovo sodelovanje pri pripravah na ustanovitev Zbora za republiko, še posebej pa na njegov odmevni prihod iz Velike Britanije (kamor je v sredo po službeni dolžnosti potoval s predsednikom vlade Antonom Ropom) na prvo javno tribuno Zbora za republiko v Cankarjevem domu, ki je bila tisti dan. Rop je predlog Ruplove zamenjave razložil s potrebo, da vlada deluje enotno in da se morajo vsi njeni člani prizadevati za uresničevanje njenega programa in podpirati drug drugega, saj naj bi v nasprotnem primeru trpelo delo vlade. Rupel naj bi bil preveč kritičen do vlade in naj bi se bil po Ropovem prepričanju v zadnji polovici leta precej angažiral v notranji politiki, večinoma na strani opozicije. Nedvomno je Ropa zmotila tudi Ruplova kritika liberalne demokracije, ki jo je izrekel po neuspehu LDS na evropskih volitvah, češ da je to posledica oddaljevanja stranke od sredine in njeno "levičarstvo". Vzrok za Ruplovo zamenjavo pa seveda niso samo omenjeni razlogi, ampak tudi drugi, ne nazadnje nasprotovanje imenovanju Zdenke Cerarza pravosodno ministrico. Rupel se je številnim predstavnikom LDS, ZLSD in drugim Na Ruplov prihod na javno tribuno Zbora za republiko "levičarskim skupinam" zameril z odločnim zavzemanjem za vstop Slovenije v Nato (skupaj z Janezom pgjai^edloB^miS	dan
Janšo sta ustanovila Odbor za Nato) in s podpisom tako imenovane vilniuške deklaracije, v kateri je deseterica držav pristopnic v Nato podprla argumente ZDA proti Iraku, kar je posledično pomenilo podporo napadu na Irak. Za slovenske "levičarje" je bilo Ruplovo koketiranje z Bushevo Ameriko še posebej neprijetno in nesprejemljivo, saj se številni izmed njih še vedno niso otresli jugoslovanske komunistične miselnosti, ko so bile ZDA glavna imperialistična država na svetu in torej sovražnica številka ena.
Odzivi na Ropovo potezo
Dimitrij Rupel je predlog svoje zamenjave ocenil za partijsko kazen in partijsko izključitev, "kar pomeni, da se vračamo v stare čase", in izrazil mnenje, da je liberalna demokracija podobna nekdanji komunistični partiji. V izjavi za nacionalno televizijo pa je dejal, da Ropov predlog razume kot posebej grobo potezo nekoga, ki ne razume, za kaj je šlo vtej državi pred trinajstimi leti. Na Ropovo potezo se je odzvala koalicija Slovenija. Andrej Bajuk je presodil, da Rop s tem slovenski in svetovni javnosti sporoča, da dvomi o bistvenih dimenzijah slovenske zunanje politike, saj je do sedaj ta slonela na dveh temeljnih stebrih: vstopu v Nato in vstopu v Evropsko zvezo. Janez Janša pa je poudaril, da Rop predlaga zamenjavo ministra prav v tistem resorju, kjer so uspehi nesporni, in da gre za ministra, ki je aktivno sodeloval pri oblikovanju Slovenije od samega začetka. "Če ta zamenjava uspe, bo slovenska vlada prvič v slovenski zgodovini sestavljena samo iz ljudi, ki niso sodelovali pri nastajanju samostojne slovenske države, zato bo to velika prelomnica. K tej simboliki sodi tudi predlog za novega zunanjega ministra. Ivo Vajgl je v času, ko se je Slovenija osamosvajala, opravljal funkcijo 'tiskovnega predstavnika' agresivne jugoslovanske politike, ki je slovenski osamosvojitvi izrecno nasprotovala." Zaradi tega v koaliciji Slovenija ne bodo podprli Ruplove razrešitve, prav tako pa je ne bodo podprli v SLS. Po njihovo je to dokaz arogance premierja Ropa in največje vladne stranke. V drugih strankah so Ruplovo menjavo podprli.
Kaj bo storil Rupel?
Za Ruplom je nedvomno dolga in razgibana kariera. Je profesor na univerzi, pisatelj, kulturnik in politik. Bil je med ustanovitelji Nove revije, ki je leta 1987 objavila "slovenski nacionalni program". Iz njega je leta
1989	nastala Majniška deklaracija. Ustanovil je Slovensko demokratično zvezo, ki se je pred volitvami leta
1990	združila z drugimi protikomunističnimi strankami v zmagoviti Demos. V prvi demokratični slovenski vladi je postal zunanji minister. V tej vlogi je pomembno pripomogel k mednarodnemu priznanju Slovenije. Bil je med glavnimi protagonisti razpada Demosa. Leta 1994 se je z Demokrati vključil v LDS, konec istega leta pa je postal ljubljanski župan. Od jeseni leta 1997 do začetka leta 2000 je bil veleposlanik v ZDA, nato pa ga je Drnovšek postavil za zunanjega minstra, kar je ostal tudi v Ropovi vladi. Dimitrij Rupel je napovedal, da bo zaradi Ropove poteze izstopil iz LDS. Zato se postavlja vprašanje, kaj bo počel v prihodnje. Se bo pridružil kakšni opozicijski stranki, morda SDS? Bo ustanovil novo liberalno stranko? Ali morda kaj tretjega? Je namreč tako nepredvidljiv, da je nemogoče kar koli natančno napovedati.
Metod Berlec
Dimitrij Rupel je predlog svoje zamenjave ocenil za partijsko kazen in partijsko izključitev, "kar pomeni, da se vračamo v stare čase", in izrazil mnenje, da je liberalna demokracija podobna nekdanji komunistični partiji. V izjavi za nacionalno televizijo pa je dejal, da razume Ropov predlog kot posebej grobo potezo nekoga, ki ne razume, za kaj je šlo v tej državi pred trinajstimi leti.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
O
politika
V nabito polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so se pretekli teden uresničile napovedi o ustanovitvi Zbora za republiko, ki naj bi združil vse demokratično usmerjene ljudi v Sloveniji in ponudil podporo koaliciji Slovenija pri političnem preobratu na jesenskih državnozborskih volitvah.
Posebej za javno tribuno Zbora za republiko s 600 sedežev na 900 razširjena Linhartova dvorana Cankarjevega doma je bila prejšnjo sredo premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti prve javne tribune novoustanovljenega Zbora za republiko.
Javno tribuno Zbora za republiko je povezoval dr. Peter Jambrek, ki je bil tudi eden izmed njegovih pobudnikov.
Janez Janša je zavrnil namigovanja, naj bi bila tribuni SDS, saj so se tribune udeležili ljudje iz različnih s
Demokracija • 27/2004
Tako je kakšnih 200 pomembnih
ljudi iz slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja (tam so bili predsedniki vseh treh pomladih strank, številni uredniki in sodelvaci Nove revije, gospodarstveniki, kulturniki, igralci...) dogajanje v dvorani spremljalo prek posebnega monitorja, ki ga je vodstvo Cankarjevega doma za to priložnost namestilo v preddverje doma. Kljub temu posebnega negodovanja med udeleženci tribune ni bilo čutiti.
V uvodu skoraj štiriurne javne tribune so udeleženci najprej poslušali slovensko himno, nato pa uvodni nagovor enega izmed pobudnikov za ustanovitev zbora in povezovalca tribune Petra Jambre-
Zbor za republiko
ka. Jambrek je v uvodu navedel, ka- nija znašla na točki, ko bi bilo tre- novljeni slovenski marksomani, ki
ko je prišlo do ustanovitve Zbora za republiko. Kot je dejal, je zbor nastal tako, kot nastanejo vse dobre stvari - v gostilni. Tam so se namreč pobudniki zbirali, dokler se niso na dan volitev v evropski parlament (kot je dejal, je šlo za naključje) Dimitrij Rupel, Barbara Brezigar (slednja se tribune ni udeležila, ker je imela neodložljive obveznosti v Haagu) in Janez Janša odločili, da svojo pobudo uresničijo.
Hribar o vulgoliberalcih
Kot prvi izmed razpravljavcev je na tribuni nastopil filozof Tine Hribar. Presodil je, da se je Slove-
ba nujno obnoviti Demos, ki mora izražati vrednote nekdanjega Demosa. Razlog za to Hribar vidi v dejstvu, daje znotraj najmočnejše vladne stranke LDS zavladala struja, ki nima pojma o tem, kaj je demokracija, kaj je civilizacija in kaj so njene temeljne vrednote. "Znotraj te frakcije gre za prevlado vul-goliberalizma, za katerega je značilno nekaj vulgarnega, nekaj, kar se podreja nenasitni pogoltnosti. Edino pravilo takšnega vulgolibe-ralizma je izkoristiti drugega kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli," je dejal Hribar. Po njegovem prepričanju so t. i. vulgoliberalci v resnici pre-
sledijo geslu kdor ni z nami, je proti nam, kar lahko te dni jasno vidimo v primeru Dimitrija Rupla.
Hribarje v svojem nastopu analiziral sedanje politično stanje v Sloveniji. Kot je dejal, desnica ne more zmagati brez politične sredine, prav tako pa politična sredina ne more zmagati brez Cerkve. Politična sredina po Hribarjevem prepričanju Cerkev potrebuje, vendar pa ta ne sme biti takšna, kot je bila pred desetimi leti, in ne takšna, kot je delno danes. Po Hribarjevem mnenju slovenska desnica poleg že omenjene politične sredine in Cerkve potrebuje tudi Slovensko ljud-
Po prepričanju dr. Tineta Hribarja bi bil potreben novi Demos. Razlog zanj vidi v t. i. vulgofrakciji LDS, ki nima pojma o demokraciji.
politika
sko stranko, saj lahko SDS in NSi po njegovem prepričanju zdaj na volitvah zbereta največ 35 odstot-kovglasov. "Slednje pomeni, da jima za zmago manjka še 20 odstotkov glasov, ki jih lahko prinese tudi SLS, zato je ne gre omalovaževati in podcenjevati," je dejal Hribar.
Kot je bilo pričakovati, se je Hribar v svojem nastopu kritično izrekel tudi o po njegovo nesprejemljivem napisu na grobiščih pobitih med vojno in po njej. Po njegovih besedah je sedanji napis na omenjenih grobiščih ("Žrtvam vojne in povojnih usmrtitev", op. p.) zlagan, saj pri povojnih pobojih ni šlo za usmrtitve, ampak za najhujše zločine in zunajsodne poboje. "Vlada je najprej predlagala napis 'Žrtvam vojne in revolucije', nato pa je v parlamentu z nasprotnim predlogom prišlo do puča in do parlamentarnega uzakonjanja laži," je dejal Hribar.
Peterle: "Ustavimo tiste, ki
Ropovo "božično presenečenje" se ni posrečilo
Čeprav so skoraj vsi razpravljavci, ki so nastopili na javni tribuni Zbora za republiko, za svoje nastope poželi buren aplavz, je bil ta najglasnejši ob prihodu Dimitrija Rupla, ki seje zbora udeležil z zamudo, čeprav so nekateri namigovali, da bi se utegnil obisk pre-mierja Antona Ropa v Londonu, ki se ga je na njegovo željo udeležil tudi Rupel, namerno zavleči, da Ruplu ne bi uspelo pravočasno priti v Slovenijo (kot je znano, je izvršilni odbor LDS Rupla dan prej pozval, naj se zbora ne udeleži, sledilo pa je Ropovo povabilo, naj ga Rupel spremlja v London). Ruplu je to uspelo s pomoč- ))
Demokracija • Četrtek. 1. julija 2004
rija Rupla na vabilo za zbor po nje-Tudi posebej za to priložnost razširjena Linhartova dvorana Cankarjevega doma je m mnen|u dokazuje, da ima bila premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti prve javne tribune Zbora za repub- „	-j- i
liko. Tisti, ki so ostali zunaj, so lahko dogajanje spremljali na posebnem monitorju, nasprotovanje dialogu vse manj
zagovornikov tudi v tistih strankah, ki so desedetja vladale prav s pomočjo kulturnega boja in delitev". Janša je v svojem nastopu omenil tudi temeljne cilje, ki bi jih bilo treba doseči, ko govorimo o prihodnosti Slovenije. Med njimi je izpostavil zlasti vlaganje v ljudi in ohranitev zdravega življenjskega okolja, liberalizacijo šolstva, dvig kulturne ravni, znižanje davkov, oblikovanje stimulativnega okolja za mala in srednja podjetja, poenostavitev odnosov med posameznikom, državo in lokalno skupnostjo ter enakomernejši regionalni razvoj.
Z Janševim mnenjem o dialogu sta se strinjala predsednik NSi Andrej Bajuk in predsednik SLS Janez Podobnik, ki sta prav tako menila, da v Slovenijji potrebujemo nov dialog.
shod njegove stranke. Kot je dejal Janša, tribuna ni shod SDS, ampak želi samo odpreti nov prostor in dialog za pogovor o slovenski stvarnosti in prihodnosti. Janša je ob tem izrazil zadovoljstvo, da sta se zbora udeležila tudi predsednik koalicijske ZLSD Borut Pahor in predsednik nekdanje vladne SLS Janez Podobnik. Slednje namreč skupaj s podpisom zunanjega ministra in člana vodstva LDS Dimit-
ustavljajo Slovenijo."
Za Hribarjem je nastopil podpredsednik NSi Alojz Peterle in zavrnil Hribarjevo teorijo, da lahko SDS in NSi na volitvah zbereta največ 35 odstotkov glasov. Po Peterletovih besedah je Hribar takšne odstotke najverjetneje izračunal še pred volitvami, ker izidi nedavnih evropskih volitev, kot je dejal, kažejo nekaj drugega. "Volilni izidi kažejo na nezaupnico vladi, saj so SDS, NSi in SLS skupaj dobile 50 odstotkov glasov," je dejal Peterle. Peterle se ni strinjal niti s Hribarjevo ugotovitvijo, da je treba obuditi
nekdanji Demos. Tokrat ne bi smelo iti ne za ustanavljanje stranke ne za ustanavljanje koalicije in ne države, ampak bi moralo vse zanimati, ali lahko ta zbor okrepi tisti del demokratičnega procesa, ki bi Slovenijo lahko popeljal v spremembe, in ali se ta zbor lahko zedini o diagnozi sedanjega stanja in podpori tisti politični opciji, ki lahko državo popelje v novo prihodnost. "Če hočemo duha novega Demosa, se moramo spomniti tudi starega Demosa in klica Ustavimo desnico, ki je prišel prav iz Demosa. Ne ustav-ljajmo zdaj ne levice ne desnice, če spoštujeta demokratiččne standarde in služita našim skupnim interesom. Je pa naša politična in moralna dolžnost ustaviti tiste, ki ustavljajo Slovenijo," je dejal Peterle.
Kot častni član se je javne tribune udeležil tudi predsednik državnega zbora in predsednik ZlilD Borut Pahor (poleg njega smo lahko na zboru iz te stranke opazili še njenega ideologa in profesorja na
FDV Igorja Lukšiča). Kot je v svojem nastopu, za katerega je med občinstvom požel buren aplavz, dejal Pahor, se strinja, da so v Sloveniji potrebne spremembe, vendar pa ne na tako radikalen način, kot ga je pred 14 leti predstavljal Demos. "Brez Demosa Slovenija ne bi bila, kar je, vprašanje pa je, ali je danes potreben tako radikalen prelom kot pred 14 leti. Po mojem mnenju ne, saj bolj kot radikalen prelom potrebujemo spremembo politične prakse in dialog, brez katerega ni napredka," je dejal Pahor.
Janša, Bajuk. Podobnik: "Potreben je dialog."
Ker je bilo na tribuni veliko predstavnikov vseh treh pomladnih strank in ker število članov nobene stranke ni posebej izstopalo, je bilo pričakovati, da bo predsednik SDS Janez Janša v svojem nastopu zavrnil nekatera namigovanja, ki so se pojavila v dnevih pred tribuno, naj bi bila trubuna
i shod Andrej Bajuk je bil v svojem govoru izredno kritičen do Alojz Peterle: "Ne ustavljajmo ne desnice ne levice, pač pa tiste, ki trank. vlade, zaradi česar je menil, da so jeseni nujne spremembe, ustavljajo Slovenijo!" S svojo udeležbo je podprl Zbor za republiko.
politika
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je na zboru nasto- Med udeleženci Zbora za republiko je bilo videti tudi znane-pil kot častni ¿lan in za svoj prihod in nastop požel buren ga ideologa ZLSD Igorja Lukšiča. Kot je dejal novinarjem, je aplavz. Zanimivo je, da ga "levica" zaradi tega ni kritizirala, v Cankarjev dom prišel pogledat, kako razmišlja opozicija.
Dimitriju Ruplu se je vendarle uspelo pravočasno vrniti iz Londona. Tako se je izjalovil načrt Toneta Ropa, da Ruplu prepreči udeležbo na zboru.
Poleg Nika Grafenauerja, ki je bil eden od razpravljavcev na tribuni, je bilo v Cankarjevem domu mogoče videti številne urednike in sodelavce Nove revije.
Med govorci na tribuni je bil tudi Janez Podobnik. Je po neuspešni avanturi SLS v vladi to mogoče napoved tesnejšega sodelovanja s SDS in NSi?
Na tribuni je z zanimivim govorom nastopil dr. Janko Kos. Izpostavil je problem Gabrove devetletke, ki v zadnji triadi ni dorečena. Vprašal se je tudi, kaj vse je nacionalni interes.
jo Nove revije, ki mu je plačala stroške posebnega letala. Svoj nastop je ob burnem aplavzu začel z anekdoto iz otroštva, ko je moral njegov oče za božič v službo samo zato, da ne bi mogel s svojo družino doma proslavljati tega praznika. "V časih mojega otroštva je bilo praznovanje božiča prepovedano, nedobrodošlo početje. Da oče ne bi mogel biti skupaj z družino, je moral biti 24. decembra zvečer v službi," je dejal Rupel. Ob svojih prijateljih, kot je sam označil udeležence zbora, je nadaljeval: "Danes zjutraj sem bil na tleh. Nato visoko v zraku pa spet na tleh. Pa spet visoko v zraku in zdaj sem ponovno
na tleh... in počutim se nebeško."
V nekoliko resnejšem nadaljevanju se je lotil kritike svojega šefa in po njegovem mnenju napačnega prepričanja, da lahko Slovenija deluje le s polovico svojih zmogljivosti. O Ropu je dejal: "Sam sem bil kot zunanji minister deležen številnih napadov v zvezi z vilniuško izjavo in ustanavljanjem diplomatske akademije, radikalne kritike pa so nazadnje zavrnili volilci na referendumih, sodišča in celo sam predsednik vlade, ki se je demonstrativno udeležil sprejema vilni-uške skupine v Beli hiši. Tega mu ni nihče očital." O teoriji, da lahko Slovenija deluje le s polovico svojih
lovico svojih zmogljivosti, ki se zdi vnaprej določena še iz starih časov."
Dobri temelji za nadaljnje delo
Medtem ko je Rupel na zboru kritiziral, kot je dejal, sedanjo vlado in tudi preveč skrajno levo usmerjenost svoje stranke, so se med udeleženci zbora razširile govorice, naj bi bili v kabinetu Antona Ropa že pripravili razrešnico za "neposlušnega" zunanjega ministra. Govorice so bile potrjene naslednji dan, ko je Rop pozno popoldne v posebni izjavi javnost obvestil, da je zaradi Ruplove domnevne nelojalnosti palamentu predlagal njegovo razrešitev, za njegovega nasled-
ri, dan po nastopu na javni tribuni zaradi predlagane odstavitve ni pokazal pretirane zaskrbljenosti. Kot je dejal, bo moral zdaj najprej na novo definirati odnos do svoje stranke (govoric, da bo iz nje izstopil, ni komentiral, nato pa se bo odločil kako naprej. Zdi se, da bi se zdaj lahko še dejavneje posvetil Zboru za republiko, ki je s svojo prvo javno tribuno začrtal dobre temelje za svoje delovanje. Čeprav po izjavah razpravljavcev novega Demosa ne moremo pričakovati, lahko računamo na to, da bo zbor pred naslednjimi volitvami s pozivi in svojo moralno avtoriteto podprl pomladne stranke in s tem po-
MHz
Na javni tribuni je bilo mogoče videti tudi vrsto znanih imen iz slovenskega gospodarstva. Med njimi so bili (z leve proti desni) nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, prvi človek KD Group Matjaž Gantar in ekonomist Mičo Mrkaič.
zmogljivosti, pa je dejal: "Žal se v nika pa predlagal slovenskega ve- sredno pripomogel k morebitne-zadnjem času uveljavlja prepriča- leposlanika v Nemčiji Iva Vajgla. mu političnemu preobratu v Slo-nje, da lahko Slovenija v pogojih, Kljub temu Rupel, ki je Ropo- veniji. Slednji pa je, kot smo lahko ki so zahtevnejši kot kadarkoli v vo potezo ocenil za partijski način slišali na zboru, po mnenju večine zgodovini, funkcionira le z eno po- obračunavanja z nezaželenimi kad- udeležencev zbora več kot nujen.
Aleš Kocjan
Demokracija • 27/2004
periskop
Referend uma (še) ne bo
Ustavno sodišče je pritrdilo odločitvi državnega zbora in sprejelo sklep, da ne bo razpisalo predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih, za kar si je prizadevala skupina državljank in državljanov s prvo podpisano pod referendumsko pobudo Sandro Letica.
Slednja je 17. majavdržavnizbor vložila pobudo za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezo s predlogom sistemskega zakona o izbrisanih. Odločitev državnega zbora je bila, da o vprašanju ne bo razpisal referenduma, saj naj bi zahteva pomenila neutemeljeno in namerno zavlačevanje sprejetja zakona, s katerim bi državni zbor izvršil odločbo ustavnega sodišča, izdano aprila lani.
S takšno odločitvijo se pobudnica ni strinjala, zato je 31. maja vložila na ustavno sodišče zahtevo za preizkus odločitve državnega zbora, saj naj bi po njenem mnenju državni zbor odločal politično in v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. O prejeti zahtevi je ustavno sodišče odločalo minuli teden in odločilo, da sklep državnega zbora ni v neskladju z ustavo in zakonom, kar pomeni, da je državni zbor utemeljeno zavrnil razpis referenduma. Ustavno sodišče pojasnju-
je, da so pobudniki s prvo podpisano Sandro Letica znova vložili pobudo za razpis referenduma glede istega predloga zakona, potem ko je ustavno sodišče za vsebinsko enaka referendumska vprašanja že ugotovilo, da so v nasprotju z ustavo in da to pomeni onemogočanje sprejetja zakona. Ustavno sodišče bo moralo odločati še o zahtevi, ki jo je vložil Branko Grims prav tako zaradi odločitve državnega zbora, da ne bo razpisal predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih.
Jenullu ni uspelo
Kot je znano, so se na prvi razpis za mesto generalnega državnega tožilca prijavili trije kandidati. Od teh sta dve kandidatki, Elizabeta Gyor-kos in Vlasta Nussdorfer, predčasno odstopili od kandidature, v igri pa je ostal tretji kandidat Hinko Je-null, kije upal, da bo o njegovi usodi odločal državni zbor. A do tega ni prišlo, saj je pravosodna ministrica Zdenka Cerar vladi predlagala, da razpis ponovi, ker naj bi bila presodila, da je po odstopu kandidatk smiselneje razpis ponoviti kot izbrati edinega kandidata.
Jenullu seje zdela takšna odločitev sporna, zato je 8. junija v skladu z 10. členom zakona o upravnem sporu vložil tožbo zoper vlado pred vrhovnim sodiščem in predlagal sprejetje začasne odredbe, s katero naj bi blokirali nov razpis za mesto generalnega državnega tožilca. In ka-
ko se je odločil prvostopenjski senat vrhovnega sodišča? Zavrnil je zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče začasno ustavilo postopke drugega razpisa za imenovanje novega generalnega državnega tožilca. Po mnenju sodišča vlada, s tem ko Jenulla ni predlagala za generalnega državnega tožilca, ni posegla v nobeno njegovo z zakonom varovano pravico ali pravno korist, zato za Jenulla niso nastale hujše pravne posledice. Sicer pa vrhovno sodišče ni odločalo, ali je vlada ravnala prav ali ne, ko ni vsebinsko obrazložila odločitve, da Jenulla državnemu zbor ne bo predlagala v imenovanje.
Jenullov odvetnik je napovedal pritožbo, Jenull pa naj bi se v primeru neuspeha na vrhovnem sodišču pritožil tudi na ustavno.
Pesem za Slovenijo
V Slovenski demokratski mladini (SDM) so ob letošnjem dnevu državnosti in v spomin na čas osamosvajanja izvedli projekt z naslovom Pesem za Slovenijo. Z njim želijo spodbuditi narodno zavest med Slovenkami in Slovenci, kajti prepričani so, da lahko le z okrepljeno narodno, kulturno in duhovno zavestjo v Evropi ostanemo in postanemo pre-poznavnejši. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo slovenščina postala eden izmed uradnih jezikov, na kar moramo biti še posebej ponosni.
Ob dnevu državnosti so tako v večjih mestih po Sloveniji postavili
stojnice in razdelili deset tisoč brezplačnih zgoščenk s himno RS, hkrati pa še minipesmarice z besedilom himne in s slovenskimi pesmimi.
V	SDM ugotavljajo, da večina državljank in državljanov še po 13 letih misli, da se himna RS začne z besedami "PrijatTi obrodile...", zato bi radi s projektom obudili ta pomembni element slovenstva in opozorili na besedilo himne. Himna RS je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica na melodijo iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla: "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak"
V	SDM čutijo veliko pomanjkanje vzpodbujanja narodne zavesti pri osnovnem izobraževanju, zato ob projektu ministrstvu za šolstvo, znanost in šport predlagajo, da pripravi plakate z notnim zapisom ter besedilom himne in simboli RS za vse vrtce in osnovne šole v Sloveniji, saj naj bi naše najmlajše od zgodnjih let spremljala prva pesem v državi, kajti le tako jih bomo naučili ljubezni do domovine in vzgojili zavedne državljane.
Na pomoč pri izvedbi projekta so jim finančno priskočili predvsem mestni odbori in občinski odbori Slovenske demokratske stranke. Za finančno pomoč so poprosili tudi Urad za mladino, a je ta pomoč odklonil, ker se jim - kot pravijo v SDM - ne zdi vreden sofinanciranja M. P.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004	O
politika
V petek je Slovenija praznovala 13 let samostojnosti. Kot se spodobi, so obletnico zaznamovale številne slovesnosti po vsej državi, osrednja prireditev pa je bila na predvečer praznika na Trgu republike v
Dimitrij Rupel je na prizorišče osrednje prireditve prišel skupaj z Janezom Janšo.
Demokracija • 27/2004
nostna seja. Zbrane je nagovoril predsednik državnega zbora Borut Pahor. Govoril je o prehojeni poti Slovenije od njenih prvih korakov demokratizacije do njenega vstopa v Evropsko unijo in zvezo Nato. Slovenija se je v teh 13 letih umestila v svet, ki mu pripada in ki ji odpira nove priložnosti, z zadovoljstvom ugotavlja Pahor.
Predsednik države Janez Drnovšek je podobnega mnenja. Tudi on je v nagovoru na osrednji prireditvi od dnevu državnosti na Trgu republike v ospredje postavil dva ključna dosežena cilja -članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato. Sedaj je čas, da se doka-
žemo v Evropi, da znamo delati skupaj z drugimi in drugačnimi in da izpolnimo svoje naloge, kot so prizadevanje za trajen mir, gospodarska uspešnost, socialna blaginja itd., je v nagovoru izpostavil predsednik države Drnovšek.
Ni pa se mogel izogniti nekaterim "grehom", ki še pestijo Slovenijo. "Osamosvojitev smo izpeljali urejeno in zakonito. Uredili smo tudi status veliki večini ljudi iz drugih republik. Nekaterim pa ne in napravljenih je bilo nekaj napak. Verjamem da nehote," je dejal Drnovšek. Seveda je s tem meril na nerešeno vprašanje statusa t. i. izbrisanih, ki še vedno
burijo duhove v slovenskem političnem prostoru. Pozval je slovensko politiko, naj morebitne storjene krivice popravi.
Govor je nadaljeval še z eno od tem, pri katerih še nismo dočakali epiloga. Dejal je, da je druga svetovna vojna daleč za nami, da so slovenski partizani pomagali osamosvojiti Slovenijo in Evropo, da je njihova zasluga nesporna in večna, da pa povojni poboji še naprej begajo naše današnje odnose. "Zakaj ne bi priznali, da so bili zunajsodni poboji temen madež naše zgodovine? Zakaj sprava med Slovenci po skoraj šestdesetih letih ne bi bila mogoča, če so se spra-
vili že vsi veliki nasprotniki svetovne vojne?" se sprašuje Drnovšek.
Res je, v zadnjih 13 letih smo naredili veliko. Postavili smo slovensko državo, dosegli pomembne zunanjepolitične cilje, kot sta članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato, kulturno, civilizacijsko in geopolitično smo pravilno umeščeni in v prihodnosti naj se s problemi, ki jih je slovenska zgodovina polna, ne bi več ukvarjali, le še pretekle "grehe" moramo počistiti.
V Trnovem in na Prežganju po domače
Poleg uradnih slovesnosti ob dnevu državnosti so se po Sloveniji
Nekoliko manj spodobna pa je bila dan pred državnim praz nikom poteza predsednika vlade Toneta Ropa, ki je predlagal razrešitev zunanjega ministra Dimitrija Rupla, človeka, kije aktivno in od samega začetka sodeloval pri osamosvajanju Slovenije.
Če smo bili prejšnja leta vajeni številnih zapletov okoli praznovanja slovenske državnosti, če so se vsako leto prerekali, kdo bo slavnostni govornik na osrednji prireditvi, kakšna naj bo ta prireditev, kdo bodo nastopajoči, kdo povabljeni itd., smo se letos temu izognili. Na predvečer praznika se je domala vsa politična elita zbrala na dveh slovesnostih. Prva je bila v državnem zboru, kjer je potekala slav-
Borut Pahor je bil glavni govornik na slavnostni seji v parlamentu. Poudaril je, da se Sloveniji odpirajo nove priložnosti.
Prireditev na Trgu republike se je začela s prihodom predsednika države Janeza Drnovška. Najprej je pregledal častno četo, nato pa imel slavnostni govor.
politika
Nič več Naš Tito
Bilo je pred 13 leti
Slovenija ne bi mogla praznovati 13 let samostojnosti, če v letih 1990— 1991 ne bi bili pravi ljudje ob pravem trenutku na pravem mestu. Tako politiki kot državljani in državljanke Slovenije so pokazali voljo in pogum, da se bodo bojevali za svojo lastno državo.
25. junija je slovenska skupščina uresničila plebiscitarno odločitev, ki je narekovala samostojno državo. Sprejeti so bili Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ustavni zakon za njeno izvedbo, ki je organom Slovenije nalagal, da prevzamejo pristojnosti, ki so bile prej prenesene na federacijo, in Deklaracijo o neodvisnosti.
Dan po tem je sledila slovesna razglasitev samostojne Slovenije, ki je bila na Trgu revolucije. Takrat je zdaj nekdanji predsednik države Milan Kučan izrekel besede o dnevu, ko so dovoljene sanje, časnik Delo pa je na naslovnici zapisal: "Uresničen sen stoterih narodov. Včeraj, 25. junija, je slovenska skupščina razglasila novo in neodvisno samostojno evropsko državo - Republiko Slovenijo."
Dva dni po sprejetju temelje ustavne listine je ob pol dveh zjutraj oklepna enota JLA iz Karlovca prestopila hrvaško-slovensko mejo. Dve uri zatem je pri Pogancih, pri blokadi, ki so jo postavili slovenski terito-rialci, prišlo do prvega oboroženega spopada. Po pogajanjih so blokado umaknili, postavili pa so novo pri Medvedjeku.
V tem času je iz vojašnice na Vrhniki odpeljal tankovski bataljon proti letališču Brnik, na ploščad pred karavanškim predorom pa je bil helikopterski desant. Vključila se je tudi vojska iz vojašnic na Gorenjskem in se odpeljala proti Ljubelju in Jesenicam, vojaška vozila iz vojašnic v Vipavi, Ilirski Bistrici in Pivki pa proti primorskim mejnim prehodom. To je bil začetek desetdnevne vojne za Slovenijo, v kateri je padlo 39 vojakov, ranjenih pa jih je bilo 163. Med pripadniki teritorialne obrambe so bili 4 mrtvi, ranjenih pa jih je bilo 89, prav tako 4 mrtvi so bili med slovenskimi policisti, ubitih pa je bilo tudi 15 civilistov.
Ves čas so potekala tudi diplomatska pogajanja, ki so s posredovanjem Evropske skupnosti 7. julija 1991 pripeljala do podpisa t.i. Brionske deklaracije. Dobre tri mesece pozneje, 25. oktobra 1991, je jugoslovanska vojska dokončno zapustila Slovenijo.
V nasprotju s preteklimi leti se je na letošnji osrednji prireditvi v počastitev dneva državnosti zbrala domala vsa politična smetana.
Demokracija • Četrtek. 1. julija 2004
Pred približno dvema mesecema, nekaj dni pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, je bil na Sabotinu obnovljen napis Naš Tito. Obnovili naj bi ga bili nostalgično razpoloženi neznanci. Ta poteza je nekatere zmotila manj, druge bolj. Med slednje spada skupina veteranov vojne za Slovenijo in krajanov Goriških Brd, ki so v noči pred dnevom državnosti omenjeni napis odstranili. Namesto tega sedaj na hribu piše SLO.
vrstile številne manj uradne prireditve. Trinajstietnico državnosti je na svoj način praznoval tudi Klub Nove revije. Srečanje na župnijskem vrtu v Trnovem je bilo literarno obarvano. Potekal je namreč pesniški recital s kresom. V temelju je bil pesniški večer posvečen 100. obletnici rojstva Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka, na njem pa so nastopili sodobni slovenski pesniki. Slišali smo lahko recital igralca Dareta Valiča, ki je interpretiral Kosovelove pesmi Pesem s Krasa, Labodja pesem in O, saj ni smrti.
Kot je že večletna tradicija, je tudi letošnje praznovanje na župnijskem vrtu v Trnovem potekalo v sproščenem ozračju. Ob kozarcih vina so se obujali spomini na prehojeno pot, na lepe in malo manj lepe trenutke, ki smo jih doživeli v zadnjih 13 letih, slišala se je tudi ljudska pesem in harmonika.
Nič drugače ni bilo na praznovanju na Prežganju, kjer je bilo veliko kresovanje koalicije Slovenija. Zbralo se je veliko število ljudi, ki so se greli ob kresu in praznovali. V poznih večernih urah, po koncu uradne prireditve na Trgu republike v Ljubljani, sta se veselo razpoloženi množici pridružila tudi oba predsednika opozicijskih strank SDS in NSi Janez Janša in Andrej Bajuk. Čestitala sta vsem navzočim in jim obljubila, da bosta stranki, ki ju vodita, poskrbeli za lepšo in boljšo prihodnost Slovenije. Optimistično sta napovedala, da smo v Sloveniji priče političnim spremembam, ki se bodo dokončno pokazale na letošnjih dr-žavnozborskih volitvah, ko bo, tako Janša in Bajuk, pretrgana 12-let-na vladavina enih in istih političnih sil v Sloveniji.
Program na prireditvi so poživili tudi uspešni slovenski športniki s svojimi nastopi, med njimi Mitja Petkovšek.
Klub Nove revije je pripravil praznovanje dneva državnosti na vrtu župnišča v Trnovem, kjer so sodobni slovenski pesniki pripravili recital.
Aprila letos je 133 vodilnih funkcionarjev in direktorjev raznih '	javnih ter drugih
vladnih služb prejelo več kot milijon tolarjev brutoplače. Poleg tega je 75 zaposlenih prejelo plače, ki so se gibale od 900.000 do milijon tolarjev.
gospodarstvo

V državi imamo torej 209 sreč-nežnev, ki na račun davkoplačevalcev mesečno prejmejo nekoliko manj ali pa tudi precej več kot milijon tolarjev. Število vseh, ki mesečno prejemajo denar iz državne blagajne, pa se že krepko približuje številki 150.000. V javnem sektorju, ta poleg funkcionarjev in uslužbencev vladnih služb, državnega zbora, ministrstev in drugih javnosti znanih državnih uradnikov zajemajo še področje zdravstva, sociale, pokojninskega zavoda pa tudi krajevnih skupnosti, so aprila letos po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJ-PES) za brutoplače 149.587 zaposlenih izplačali skupaj 48.279 milijonov tolarjev. Kar 3.172 zaposlenih ima sklenjeno tako imenovano individualno pogodbo. V strokovnem smislu to pomeni, da plače ne prejemajo po kolektivni pogodbi. Vsi ti so aprila prejeli v povprečju po 716.504 tolarjev bruto plače, celoten strošek plač pa je bil 2.271 milijonov tolarjev. Preostalih 146.417 zaposlenih je v povprečju prejelo po 314.224 tolar-
Vladni milijonarji
jev brutoplače, za to so davkoplačevalci plačali 46 milijard tolarjev.
209 srečnežev
Podrobnejši pregled 108 strani dolgega spiska plač zaposlenih po posameznih ustanovah kaže, da je aprila kar 133 zaposlenih v državni upravi prejelo več kot milijon tolarjev brutoplače. 76 jih je prejelo od 900.000 do 1,000.000 tolarjev brutoplače. To pomeni, da je v državni upravi 209 ljudi, ki mesečno zaslužijo več kot 900.000 ali milijon tolarjev. Večinoma gre za vodilne osebe.
Najbolje plačani
Iz preglednice, ki jo objavljamo, je razvidno, da je v državi še vedno najbolje plačan Aleks Stakul, generalni direktor RTV Slovenija, v izplačilih pa močno izstopajo direktorji nekaterih lekarn, zdravstvenih domov ter vodilni na nekaterih državnih okrožnih tožilstvih in sodiščih. Izredno visoko plačo ima na primer direktor Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Podatki kažejo, da so nekatere plače bistveno višje tudi od ministrskih in celo višje, kot je plača predsednikov dr-
žave in vlade. Dodajmo, da so na seznamu Ajpesa vse občine in krajevne skupnosti, plače vodilnih pa so bistveno nižje od milijona tolarjev, skoraj nihče izmed njih pa nima sklenjene individualne pogodbe. Izjema je mestna četrt Desni breg Velenje, kjer je vodilni aprila letos prejel neverjetnih 800.067 tolarjev brutoplače, za svoje delo pa ima sklenjeno tudi individualno pogodbo.
Ropa plače ne ganejo
Ob vseh seznamih spomnimo na to, da je nedavno Anton Rop, predsednik slovenske vlade, gospodarstvenike okaral, naj znižajo plače menedžerjev. Res je sicer, da so te ponekod zelo visoke, vendar imajo delniške družbe lastnike in ti določajo plače. Večinoma pa so plače menedžerjev odvisne tudi od prihodka in dobička družbe, ki jo vodijo. Poslanec Janez Janša je Ropa opomnil, naj bolj kot za plače menedžerjev poskrbi za plače tistih, ki jih prejemajo iz državnega proračuna. To je tistih, ki vodijo razne državne sklade, ustanove in javne zavode. Rop se je jasnemu odgovoru, kaj bo storil s temi plačami, seveda
izognil. Pri tem pa še nihče doslej ni naredil analize plač vodilnih v tistih gospodarskih družbah, ki so v večinski državni lasti. V teh družbah vodilni zatrjujejo, da imajo "svoje" lastnike in da jim pred javnostjo ni treba razkrivati plač vodilnih. Edino Jože Lenič iz Zavarovalnice Triglav je razkril, da se njegova mesečna plača giblje okrog 3 milijone tolarjev bruto.	Vida Kocjan
http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com
O	Demokracija • 27/2004
gospodarstvo
Plače zaposlenih v javnem sektorju po individualnih pogodbah v aprilu 2004			
Ustanova Znesek v tisoč tolarjih		Ustanova Znesek v tisoč tolarjih	
Predsednik RS	1.448	Splošna bolnišnica Murska Sobota	1.007
Državni zbor	1.354	Splošna bolninica dr. Jožeta Potrča Ptuj	1.035
Državni svet	1.423	Splošna bolnišnica Slovenj Gradec	1.179
Varuh človekovih pravic Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja	1.423 1.034	Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica Bolnišnica Topolščica	1.009 1.109
Ustavno sodišče	1.479	Zdravstveni dom Mežica	1.310
Računsko sodišče	1.440	Zdravstveni dom Celje	1.450
Agencija za revidiranje postopkov lastninskega preoblikovanja podjetij	1.379	Zdravstveni dom Cerknica	1.290
Državna revizijska komisija	1.026	Zdravstveni dom Črnomelj	1.086
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)	1.089	Zdravstveni dom Dravograd	1.004
Urad predsednika vlade	1.442	Zdravstveni dom Hrastnik	1.063
Generalni sekretariat vlade	1.200	Zdravstveni dom Idrija	1.073
Služba vlade za zakonodajo	1.080	Zdravstveni dom Krško	1.183
Center vlade za informatiko	1.009	Zdravstveni dom Lendava	1.401
Statistični urad RS	1.026	Zdravstveni dom Ljubljana	1.003
Služba vlade RS za evropske zadeve	1.196	Zdravstveni dom Logatec	1.136
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj	1.006	Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor	1.050
Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj	1.241	Zdravstveni dom Metlika	1.685
Ministrstvo za finance	1.213	Zdravstveni dom Ormož	1.113
Davčni urad Republike Slovenije	1.005	Zdravstveni dom Ptuj	1.044
Carinska uprava Republike Slovenije	1.006	Zdravstveni dom Ravne na Koroškem	1.054
Ministrstvo za notranje zadeve	1.254	Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica	1.058
Ministrstvo za zunanje zadeve	1.256	Zdravstveni dom Sevnica	1.324
Ministrstvo za obrambo	1.211	Zdravstveni dom SL Konjice	1.450
Generalštab Slovenske vojske	1.080	Zdravstveni dom Šentjur	1.263
Ministrstvo za pravosodje	1.254	Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah	1.261
Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij	1.006	Zdravstveni dom Trbovlje	1.061
Ministrstvo za gospodarstvo	1.201	Zdravstveni dom Trebnje	1.194
Urad za varstvo konkurence	1.006	Zdravstveni dom Zagorje ob Savi	1.219
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	1.170	Zdravstveni dom Žalec	1.175
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo	1.206	Zavod za zdravstveno varstvo Celje	1.134
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve	1.164	Zavod za zdravstveno varstvo	1.248
Ministrstvo za zdravje	1.254	Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana	1.210
Ministrstvo za informacijsko družbo	1.249	Zavod RS za transfuzijsko medicino	1.113
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport	1.206	Zavod za zdravstveno varstvo Maribor	1.313
Ministrstvo za kulturo	1.211	RTV Slovenija	1.874
Okrožno sodišče v Novem mestu	1.006	Cankarjev dom	1.002
Okrožno sodišče v Krškem	1.006	Valvasoijeva knjižnica Krško	1.201
Okrožno sodišče na Ptuju	1.006	Inštitut za vode RS	1.043
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu	1.434	Inštitut za kovinske materiale in tehnologijo	1.000
Vrhovno državno tožilstvo RS	1.023	Geodetski inštitut Slovenije	1.000
Okrožno državno tožilstvo v Celju	1.004	Kmetijsko-gozdarska zbornica	1.179
Okrožno državno tožilstvo v Kopru	1.010	Škocjanske jame	1.042
Okrožno državno tožilstvo v Mariboru	1.175	Slovenska turistična organizacija	1.048
Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti	1.140	Javna agencija RS za regionalni razvoj	1.005
Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici	1.001	Javna agencija za železniški promet	1.343
Okrožno državno tožilstvo na Ptuju	1.061	Agencija RS za javnopravne evidence in storitve	1.018
Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu	1.054	Agencija za trg vrednostnih papirjev	1.123
Družbeni pravobranilec	1.077	Agencija za zavarovalni nadzor	1.196
Državno pravobranilstvo	1.046	Agencija RS za energijo	1.173
Upravno sodišče RS	1.063	Agencija RS za telekomunkacije, radiodifuzijo in pošto	1.119
Delovno sodišče v Celju	1.024	Zavod RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	1.134
Sodnik za prekrške SL Bistrica	1.430	Zavod RS za zaposlovanje	1.067
Univerza na Primorskem	1.133	Zavod RS za zdravstveno zavarovanje	1.164
Univerza v Ljubljani	1.003	Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti sL podeželja	1.042
Politehnika Nova Gorica	1.050	Stanovanjski sklad	1.123
Univerza v Ljubljani, fakulteta za pomorstvo in promet	1.067	Ekološko razvojni sklad	1.123
Ljudska univerza, Center za izobraževanje in kulturo Kranj	1.407	Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov	1.011
Center šolskih in obšolskih dejavnosti Center Ceneta Štuparja za permanentno izobraževanje	1.564	Sklad RS za sukcesijo	1.019
	1.250		
Javni zavod Celjske lekarne	1.135	1. Plače po kolektivni pogodbi - Število zaposlenih, ki plače preiemaio po kolektivni poeodbi 1	
Javni zavod Mestne lekarne Kamnik	1.064		46.417
Lekarna Kočevje	1.046	-1-:-1-i—i__i_t_^_ - Znesek izplačanih plač 46 milijard SIT	
Gorenjske lekarne Kranj	1.073		
			
JZ Mariborske lekarne Maribor	1.029	- rovprecna piaca jit.zzt tolarjev	
Zasavske lekarne Trbovlje	1.064	II. Zaposleni po individualni pogodbi - Število zaposlenih, ki plač ne prejemajo po kolektivni pogodbi	
Javni zavod Žalske lekarne Žalec	1.430		3.172
Psihiatrična bolnišnica Celje Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični	1.082 1.029		
		- Znesek izplačanih plač 2,3 milijarde SIT	
Splošna bolnišnica Izola	1.149	-Povprečna plača 716.504 tolarjev	
Splošna bolnišnica Jesenice	1.136	III. Skupaj (1. + II.) - Skupno število vseh zaposlenih 1	
Ortopedska bolnišnica Valdoltra Bolnišnica Golnik -klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo	1.005 1.505		49.587
			
Klinični center Ljubljana	1.632	- SKupm zneseK izpiacanin plač 48,3 milijarde M i	
Splošna bolnišnica Maribor	1.107	- Povprečna plača 322.733 tolarjev	
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
©
mariborski projekti
gospodarstvo_
i
Mariboru, kjer je stopnja brezposelnosti med najvišjimi v državi, prav tako pa tudi socialne stiske, je država v preteklem desetletju namenila kar nekaj davkoplačevalskega denarja.
Danes revizorji ugotavljajo, da vodstva nekaterih podjetij, ki so nastala na območju nekdanjega Tarna, s tem denarjem niso znala (ali hotela) gospodarno ravnati. Podjetja so s pomočjo Slovenskega razvojnega sklada še bolj obubožala in bila nato prodana po minimalni ceni.
Zauoženi
Sredi junija so na lokaciji Tama, nekdanjega mariborskega giganta, odprli nov logistični center, kjer nameravajo poleg vozil Slovenske vojske servisirati tudi vozila in vojaško opremo ter tehniko sil zveze NATO na Balkanu. Na začetku naj bi novi logistični center od ministrstva za obrambo prevzel v vzdrževanje 50 vozil Slovenske vojske, sčasoma pa naj bi izvajal vse logistične storitve od servisiranja, vzdrževanja in tehničnih pregledov vojaških vozil do servisiranja vojaške opreme, tehnike in orožja. Večinski lastnik družbe TVM je z nekaj več kot 58-odstotnim deležem ljubljanska družba Viator & Vektor, ki je tudi lastnica ravenskega podjetja Sistemska tehnika, v katerem izdelujejo tehnološko strojno opremo za potrebe Slovenske vojske. Z novo pridobitvijo naj bi družba TVM, v kateri je ta čas zaposlenih 155 ljudi, na novo zaposlila najprej 20 delavcev, nato pa še 40. Hkrati z novico o odprtju novega logističnega središča - slovesnosti sta se udeležila minister Anton Grizold in ministrica Zdenka Kovač - pa je računsko sodišče izdalo poročilo o revidiranju poslovanja Slovenske razvojne družbe (SRD), v katerem so predstavili več nepravilnosti in SRD kot lastnici številnih podjetij, ki so nastala na pogorišču družbe TAM, izdali negativno mnenje. Ugotovili so namreč, da so podjetja kljub milijardnim zneskom dokapitalizacije dosegala veli-
SRD je imela projektni svet, ki so ga sestavljali: Anton Rop (na sliki), Metod Dragonja (na sliki), Lojze Marinček, Marjan Senjur, Mitja Gaspari (na stiki). Naloga sveta je bila usklajevanje programov prestrukturiranja podjetij. Sanacijo in prestrukturiranje so začeli izvijati teta 1992 na podlagi razpisa, katerega namen je bil kadrovska in finančna sanacija ter reorganizacija podjetij, nato pa njihova privatizacija. Čeprav je bil končni cilj, da se podjetja osamosvojijo, nadaljujejo razvoj in povečujejo konkurenčno sposobnost, največkrat ni bilo tako.
ke izgube, vlaganja pa so bila negospodarna. Edini pozitivni vidik je bil v tem, da so se ohranila delovna mesta.
Nesrečni TAM
Sanacija poslovnega sistema TAM se je začela v letu 1995. Po neuspeli sanaciji je uprava TAM predlagala stečaj družbe, delničarji pa so ga sprejeli. Po nekaterih informacijah naj SRD v sanacijo Tama ne bi bila vključena. V maju 1996 je SRD ustanovila skupino 13 novih družb, naslednic družbe TAM, pod naslovom MPP. Ena večjih je bila MPP Gonila. Družbe so se delile na dva sklopa: program namenskih vozil, avtobusov, traktorjev in prenosa tehnologije starega programa v države v razvoju, izdelava komponent za avtomobilsko industrijo in drugo, kamor je spadalo
livarstvo, orodjarstvo in izdelava specialnih strojev po naročilu. SRD je kot ustanovni kapital v vsako od podjetij vložila po 1,5 milijona tolarjev. Revizorji so ugotovili, da je bilo zaradi nerešenega vprašanja statusa nepremičnin in premičnin družbe TAM v stečaju onemogočeno kakršno koli dolgoročno načrtovanje. SRD je bila tudi pobudnica ustanovitve konzorcija za nakup premoženja TAM v stečaju. Namen konzorcija je bila rešitev območja Maribor Tezno, da celotna industrijska cona zaživi kot proizvodno-obrtna cona. SRD je kot članica konzorcija kupila del premoženja TAM v stečaju in ga vložila v družbe MPP v obliki nepremičnin, opreme in zalog, industrijske lastnine in kot pomoč tem družbam za nakup opreme in nepremičnin.
Prodajna pogodba med stečajnim upraviteljem in konzorcijem je bila podpisana 29.12.1999, kupnina je znašala 9,4 milijarde tolarjev. SRD je kupila premoženje v skupni vrednosti 7,38 milijarde tolarjev.
Izguba višja od pomoči
Revizorji so v okviru mariborskega projekta prestrukturiranja primerjali finančne vložke in poslovanje družb. Ugotovili so, da je bilo v družbo MPP Gonila vloženo skupno 1,453 milijarde tolarjev. Družba je kljub visokim vložkom v petih letih svojega poslovanja (od leta 1997 do 2001) izkazala skupno 1,588 milijarde tolarjev izgube, kar je za 9 odstotkov več, kot so vanjo vložili. Revizorji ocenjujejo, da je bilo vlaganje v MPP Gonila negospodarno, pri čemer se gospo-
0
Demokracija • 27/2004
Revizorji ugotavljajo, da SRD, ki jo je dolga leta vodil Uroš Korže, ni delala v duhu dobrega gospodarja.
gospodarstvo
darnost nanaša na standard dobrega	gijo družb MPP. Ta je bila ustanov-
gospodarjenja pri porabi javnega de-	ljena s spremembo dotakratne nede-
narja oziroma primerjavo razmerja	lujoče družbe MPP Kovačnica. Nje-
med dosežki in vloženimi viri. Edini	na naloga naj bi bila koordinacija na
pozitivni vidik je bil v tem, da so za-	tržnem in razvojno tehničnem pod-
posleni ohranili svoja delovna mes-	ročju, smotrna poraba sredstev, pri-
ta. Kljub temu revizorji menijo, da	prava planov, skrb za lastninjenje,
bi bilo smotrneje družbo že prej pro-	skrb za prodajo preostanka premo-
dati kot vrsto let vanjo vlagati brez	ženja, oddajo nepremičnin in po-
pozitivnega učinka na poslovanje.	dobno. Stroški za upravljanje s premoženjem so znašali 102,7 milijona
Za izgube kriva slaba vodstva	tolarjev, tudi ta družba je tako kot
V vseh družbah, ki so nastale kot	MPP Gonila poslovala z izgubo, če-
naslednice mariborskega Tama v ste-	prav jima je SRD odobrila še dodat-
čaju, se je izguba navkljub številnim	na posojila in subsidiarna poroštva, državnim pomočem v letih od 1996
do 2001 povečala kar za devetkrat.	Prodaja brez denarja
SRD je to ocenila kot posledico pre-	Družba MPP Gonila je imela v ča-
visoko zastavljenih ciljev, slabega	su od leta 1997 do 2001 skupno kar
vodstva družb MPP, ki se niso tru-	1,59 milijarde tolarjev izgube. Pozi-
dile za pridobitev novih poslov in	tivno so poslovali samo v prvem le-
^s	tu delovanja (to je v letu 1997),
.	nato pa se je izguba iz leta v leto večala. V letu 2001 je bila tako
^^^^	kar 18,5-krat višja od izgube v
j ¡S I«J^Hj^Bt stavljala 61 odstotkov štiriletne M^jfcJ.it. f- | SLJ m^k vsote izgub. Poleg tega so bili -ifcJJP	PR vsako leto višji tudi čisti prihod-
'mm^B^Ba	M ki podjetja. Leta 2001 so bili ti
kar za 84 odstotkov višji od prihodkov v letu 1998, pri tem pa se je število zaposlenih povečevalo le od leta 1997 do 1999, zniževanje stroškov. Poleg tega so nato pa se ni več spreminjalo. Ob tem družbe nepremičnine od stečajnega je SRD v letih od 1996 do 2002 iz-upravitelja samo najemale in niso bi- vedla dokapitalizacije v družbi MPP le njihove lastnice, to pa naj bi od- Gonila v skupni vrednosti 1,45 mili-vračalo morebitne poslovne partnerje jarde tolarjev. Viri so bili konverzija od sklepanja dolgoročnejših poslov in terjatev v kapital (oziroma konver-neugodno vplivalo tudi na družbe zija družbi MPP Gonila danih po-MPP. Družbe niso imele učinkovite sojil, ki jih družba ni odplačala) ter organizacije, kadrovska in stroškov- stvarni in denarni vložki. Od 15. ju-na struktura nista bili konkurenčni, lija 1997 do 11. novembra 2002 je slabi sta bili produktivnost in kako- družba MPP Gonila prejela tudi za
Slovenska razvojna družba je na področju prestrukturiranja podjetij skoraj v celoti padla na izpitu. Ker je družba v likvidaciji, za to ne bo nikoli nihče odgovarjal.
vost dela. V letu 2001 je SRD vložila dodatna sredstva zaradi visokih obveznosti in junija 2001 sprejela strategijo reševanja dveh podjetij MPP.
Ukrepi SRD
SRD je v obdobju od 15. julija 1997 do 11. septembra 2000 prodala nekatere družbe MPP. S prodajo petih družb je SRD dosegla kupnino v skupnem znesku 339,6 milijona tolarjev. Nato je SRD leta 2000 ustanovila novo družbo z nazivom MPP Družba za upravljanje in financiranje, ki naj bi pripravila novo strate-
2,2 milijona nemških mark poroštev, ki jih je odplačala SRD. Zaradi nerazumljivo visoke izgube se je SRD kot lastnica odločila za prodajo družbe MPP Gonila, skupna
Levji delež za nepravilnosti pri poslovanju Slovenske razvojne družbe ima tudi njen nekdanji direktor Marjan Rekar.
poštena tržna vrednost poslovno potrebnih in nepotrebnih sredstev omenjene družbe pa je bila ocenjena na 224,4 milijona tolarjev. Uprava SRD je nato 20. junija 2001 imenovala komisijo za razpis prodaje dejavnosti, premičnin in zalog. Prispela je le ena ponudba. To je dal Poslovni sistem CIMOS TAM Avtomobilska industrija, d. o. o., komisija pa je prodajo za 205 milijonov tolarjev potrdila, s tem da je moral kupec prevzeti vse zaposlene delavce. Pogodba o odkupu gospodarsko zaokroženega dela podjetja je bila podpisana 13. novembra 2001, ku-
Nakuo oremoženia TAM v stečaju - vrednost v milijonih tolarjev
Vrsta premoženja	Vrednost	Delež v odstotkih
Nepremičnine	5.100	69,3
Oprema	657	8,9
Zaloge	200	2,7
Industrijska lastnina	5	0,7
Kreditiranje drugih kupcev	1.359	18,4
Skupaj	7.389	100
Maks Tajnikar, nekdanji minister za gospodarstvo, se je "proslavil" vTamu in se nato umaknil v akademske vode.
pec pa naj bi odkupil še del premičnih sredstev in zaloge, za kar naj bi dodatno plačal 512 milijonov tolarjev. Revizorji so ugotovili nepravilnosti pri prodaji premoženja in zapisali, da komisija ni sproti ugotavljala poteka posamezne faze prodaje, iz razpoložljivih listih pa tudi ni razvidno, kdaj so potekali dogovori o odkupu zalog in kako in kakšna je bila kupnina. Kupnina, dosežena s prodajo sredstev in zalog družbe, ni bila nakazana v denarju, ampak kot poravnava obveznosti družbe MPP Gonila do družbe Cimos. Skratka, SRD je samo v družbo MPP Gonila vložila bistveno več (davkoplačevalskega) denarja, kot je pozneje zaslužila z njegovo prodajo. Izguba družbe je bila vsa leta nenormalno visoka, čeprav so prihodki družbe ves čas naraščali. Poslovanje družbe je bilo torej slabo vodeno, za to pa doslej še ni nihče odgovarjal. Ker je SRD v likvidaciji, niti ne kaže, da bi kdo kadar koli od kogar koli zahteval odgovornost.
Vida Kocjan
Nadzorni svet SRD je dolga leta vodil Boris Šuštar, nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
©
finance
Evropska komisija je precej
kritično ocenila slovensko
proračunsko in denarno poli-
tiko. Slovenska vlada pa za-
radi volitev povsem brezgla-
vo hiti s prevzemom evra.
Evropska komisija je minuli teden objavila oceno t. i. prvega konver-genčnega programa Slovenije, to je oceno slovenskega izpolnjevanja evropskih meril glede stopenj inflacije in gospodarske rasti, odstotka proračunskega primanjkljaja in vsega drugega, kar je prav tako pogoj za prevzem evra. Ocena evropskega vrhovnega organa je za slovensko vlado in Banko Slovenije precej kritična. Komisarji vladi očitajo olepševanje proračunskih razmer v dokumentih, ki
rJ
3J
»a il
jih je ta poslala v Bruselj. Vlada je torej dobila evropsko zaušnico, ker je prirejala podatke. Ob tem se lahko spomnimo, kolikokrat je domača opozicija v preteklosti že opozorila na olepševanje proračunskih in drugih ekonomskih podatkov in napovedi, vendar so njena opozorila na domačih tleh vedno izzvenela v prazno, pogosto pa so jih zanikali celo "ugledni" domači ekonomisti, ki vlečejo plače iz državnih ali paradržavnih jasli.
Neizpolnjevanje ciljev
Komisija slovenski vladi tudi očita, da proračunske usmeritve Slovenije niso v skladu s cilji pakta stabilnosti in rasti, ki od uporabnic evra in od kandidatk za prevzem enotne valute zahteva srednjeročno uravnoteženje stanja v državni blagajni. Kritiko vladne politike javnih financ je evropska komisija podkrepila z napovedjo same vlade, da bo luknja v državni blagajni zmanjšana na sprejemljivega 0,9 odstotka brutoproizvoda šele leta 2007, torej ob koncu srednjeročnega obdobja. Mi pa ob tem dodajmo, da so napovedi ekonomskih izboljšanj v Sloveniji vedno postav-
ljene nekam v prihodnost, ko pa pride čas za njihovo uresničitev, se takoj najdejo opravičila, da se roki za njihovo uresničitev spet pomaknejo nekam v nedoločeno prihodnost. Zavoljo tega je zelo vprašljivo, ali bo do konca tega srednjeročnega obdobja sploh prišlo do napovedanega izboljšanja, pa četudi bi še to bilo prepočasi.
Preoptimistične napovedi rasti in inflacije
Neodvisni bruseljski komisarji vladi prav tako očitajo olepševanje napovedi gospodarske rasti, ki je zapisana v makrofiskalnem scenariju za leti 2004 in 2005. Vladne projek-
cije so namreč bolj (zaradi volitev verjetno pretirano) optimistične kot izračuni bruseljskih ekonomistov. Po vladni napovedi naj bi gospodarska rast letos dosegla 3,6 odstotka, bruseljski analitiki pa napovedujejo največ 3,2 odstotka, v prihodnjem letu, ko bodo volitve že mimo, pa je razlika v napovedih nekoliko nižja. Slovenska vlada Sloveniji napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, evropska komisija pa 3,6-odstotno.
Vlada je preoptimistična tudi pri napovedih gibanja inflacije. Po njeni oceni naj bi rast cen v letošnjem letu znašala 3,3 odstotka, komisija pa meni, da bo ta 3,6-odstotna. V prihod-
njem letu vlada predvideva 3-odstot-no inflacijo, bruseljski ekonomisti pa vnovič višjo, 3,2-odstotno rast cen.
Opozorila vladi
Evropska komisija snovalcem slovenskih javnih financ očita tudi pomanjkanje ambicioznosti pri postavljanju proračunskih ciljev in dejstvo, da v konvergenčnem programu ni podrobnejših podatkov o učinkih načrtovanih ukrepov. Po mnenju komisije je treba v prvi vrsti zmanjšati delež vnaprej fiksiranih izdatkov proračuna, ki zdaj dosegajo štiri petine vseh odlivov. Le tako bo namreč po mnenju komisije Slove-
Demokracija • 27/2004
nija lahko kos finančnim obveznostim, ki jih prinaša članstvo v EU in Natu. Omeniti moramo tudi evropsko opozorilo, da je v proračunu za leti 2004 in 2005 predviden primanjkljaj v višini 1,9 do 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To bi po mnenju Bruslja lahko pomenilo, da varnostna razlika do praga treh odstotkov, ki ga članice EU ne smejo prekoračiti, ni zadostna (za
Evropska komisija naši vladi očita olepševanje ekonomskih podatkov.
prekoračitev so predvidene sankcije, ki bi jih občutili vsi). Na poslabšanje javnobilančnega položaja Slovenije lahko vplivajo tudi višji stroški zaradi staranja prebivalstva, zato komisija našo vlado opozarja, da je treba odločno uresničevati pokojninsko reformo in vzpostaviti stabilen sistem socialnega varstva, kar je pogoj za trdnost javnih financ.
Predvolilni vstop v ERM 2
Vlada se očitno tudi sama zaveda, da ji manjka dobrih novic in pozitivnih gospodarskih rezultatov, ki bi jih lahko ob koncu mandata pokazala volilcem. Kako bi si namreč lahko drugače razlagali odločitev vlade in Banke Slovenije, da sta prejšnji teden na vrat na nos stopili v sistem ERM 2 oziroma čakalnico za evro. Tečaj tolarja do evra je torej praktično že fiksiran, tolar pa naj bi z evrom po najbolj optimističnem scenariju zamenjali v začetku leta 2007. Vendar bomo za kaj takega morali v celotnem obdobju do takrat dosledno upoštevati pet t. i. kon-vergenčnih oz. maastrichtskih kriterijev. Ti določajo, da inflacija v dr-
finance
žavi kandidatki ne sme presegati stopnje inflacije v treh državah članicah Evropske monetarne unije (EMU združuje države, ki že imajo evro) za več kot 1,5 odstotne točke, dolgoročne obrestne mere pa lahko povprečje teh držav presegajo za največ 2 odstotni točki, javni dolg ne sme presegati 60 odstotkov BDP, proračunski primanjkljaj ne sme biti večji od 3 odstotkov BDP, devizni tečaj pa mora ostati takšen, kot je bil dogovorjen. Formalno sicer devizni tečaj lahko zaniha navzgor ali navzdol za do 15 odstotkov, dejansko pa se dopuščajo le mnogo manjša nihanja (do 2,5 odstotka ali še manj).
Največ težav bo Slovenija vsekakor imela z izpolnjevanjem kriterija inflacije, ki je še vedno mnogo višja od evropske. Vprašanje je, ali ji jo bo uspelo pravočasno znižati, v vsakem primeru pa bo krotenje inflacije boleče. Velik del dosedanje navidezne "zgodbe o uspehu" je bil namreč skovan prav ob pomoči previsoke inflacije. Ko bo inflacija nižja, bo tudi "zgodba" videti precej bednejša, vendar bodo takrat volitve že za nami.
Morda še pomembnejše pa je nekaj drugega. Večina ekonomistov, tudi povsem provladnih, je še pred nedavnim skoraj soglasno zatrjevala, da bi bilo najbolje, da bi bil čas, ki ga bomo preživeli v čakalnici na evro ERM 2, čim krajši (zaradi možnosti špekulativnih napadov na valuto in drugih nevarnosti). Vlada je zdaj ravnala povsem v nasprotju z mnenji ekonomske stroke. Prevzem evra bo namreč v vsakem primeru mogoč nič prej kot v začetku leta 2007. Zato bi bilo s stališča menjave valute vseeno, če bi v ERM 2 stopili šele proti koncu leta. S tem bi zmanjšali tveganje, na boljšem pa bi bilo tudi gospodarstvo, ki bo ob fiksira-nem tečaju in še vedno previsoki inflaciji dihalo teže kot doslej. Ampak populistična želja po razkazovanju rezultatov, pa kakršni koli so že, je bila očitno premočna. Prebivalci Slovenije pa so tako ali tako že dali vedeti, da se prihoda evra ne veselijo pretirano. Strah, da bodo številni slovenski monopoli in oligopoli menjavo valute izkoristili za podražitve, je namreč povsem upravičen.
Denis Vengust
Minuli teden je bil na ljubljanski borzi še bolj dolgočasen in bled kot teden pred njim. Tečaji lebdijo oziroma ponekod rahlo drsijo, promet pa je pičel, saj vlagatelji ne kažejo preveč volje do trgovanja. Vlagateljem, ki so se vlaganja lotili šele v zadnjih letih velike rasti tečajev (takšna je med slovenskimi malimi vlagatelji verjetno večina), takšnih obdobij niso vajeni, zato so tokratne razmere zanje verjetno precej mučne. Toda če se ozremo še dlje nazaj v preteklost, je bilo neizrazno lebdenje tečajev večino časa (razen na začetku in v obdobju Dadasa) prevladujoče stanje na ljubljanski borzi.
Običajno so se taka obdobja nadaljevala s počasnim, a dolgotrajnim upadanjem vrednosti delnic, ki so opazno znižala prejšnje ravni tečajev. Doslej smo videli že nekaj tovrstnega drsenja tečajev in ni izključeno, da se gibanje tečajev navzdol ne bo nadaljevalo še nekaj časa (recimo še kakšen mesec ali do konca poletja). Vendar se mi ne zdi zelo verjetno, da bo prišlo do občutnejšega znižanja vrednosti delnic. Najpomembnejši vlagatelji - to so slovenski vzajemni skladi - si večjega znižanja tečajev ne morejo dovoliti, zato ga bodo z nakupi, če bo to potrebno, skoraj zagotovo ustavili. Vzajemci večino na novo zbranega denarja resda usmerjajo na tuje trge ali v slovenske dolžniške vrednostne papirje in depozite (in ne v slovenske delnice), vendar domače delnice v strukturi njihovih portfeljev še vedno predstavljajo veliko večino vseh sredstev, gibanje njihovih tečajev pa daleč najbolj vpliva na gibanje točk največjih vzajemnih skladov. Kolikor bi se vrednosti slovenskih delnic, s tem pa tudi točk vzajemcev opazneje znižale, to ne bi le skoraj popolnoma ustavilo novih prilivov, temveč bi lahko mnogo varčevalcev pognalo v paničen umik sredstev iz vzajemcev. Upravitelji vzajemnih skladov bodo zato po mojem mnenju skoraj zagotovo uporabili svojo veliko finančno moč, da bi preprečili takšne posledice, če bo treba.
Večjega upada tečajev torej ni pričakovati, razen če pride do povsem nepričakovanih dogodkov. Precej bolj nejasno pa je, kaj bo z njihovo morebitno nadaljnjo potjo navzgor. Vrednosti slovenskih delnic so v povprečju že precej visoko in načeloma ni pravega razloga, da bi se dražile še naprej. Vendar se bomo tudi tukaj z mislimi obrnili še na vzajemne sklade in upravljavce individualnih portfeljev. Oboji živijo od provizije, ki je še posebej pri slednjih močno odvisna od vrednosti delnic v upravljanih porteljih ob koncu leta. Hkrati pa so jim dobri rezultati potrebni tudi zato, da bi obdržali stare in pridobili nove vlagatelje. Iz tega razloga jim je v interesu, da stranke leto sklenejo z dobički, četudi so ti skromnejši. Zato bi bilo prav mogoče, da bodo vzajemci in drugi upravitelji premoženja v zadnjih mesecih tega leta poskrbeli za vnovično rast tečajev, četudi morda v skromnejših odstotkih, kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih. Vendar je kupovati delnice, za katere se zavedamo, da so drage, samo zaradi pričakovanja, da se bo našel "bedak", ki jih bo kupil še draže, lahko precej tvegan šport.
Denis.Vengust@email.si
'postati naročnik tednika
	•sags D:	EMOKRACIJA
Pokličite i k.		nas na tclčfon JffŽESSggj^^B
'J
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004	O
Slovenija
Tako bi bilo videti območje Save Dolinke po sanaciji in doinštalaciji HE Moste.
Ne pomnimo, kdaj so bili nazadnje varstveniki narave in energetiki na istem bregu. Tudi v primeru sanacije in doinstalacije HE Moste obe skupini še iščeta in dokazujeta svoj jasnejši prav. Zatorej bodo morali tisti Biejci, ki se bodo udeležili občinskega referenduma "za ohranitev varstvenega režima naravnega spomenika Povirje v Brju pri Bledu", zelo dobro poznati ločnico med populizmom in korupcijo.
Spopad dveh paradigem
Gre tudi za spopad dveh paradigem. Prvo (zavzemanje za trajnost-ni in sonaravni razvoj Brja, ki naj temelji na ohranjeni biotski in krajinski raznolikosti ter naravnih in kulturnih vrednotah) zastopa Odbor za rešitev Save Dolinke; drugo paradigmo - cilj sanacije in doinstalacije HE Moste je doseči njeno optimalno energetsko izrabo ter s tem ekonomsko upravičenost - pa zastopajo Savske elektrarne. Obe paradigmi sta si različni tudi v tem, da prvo podpira naravovarstvena stroka in dobršen del javnosti, medtem ko drugo predvsem številna močna in vplivna gorenjska podjetja (Sava), v zadnjem času pa tudi turistični delavci.
Graditev Izravnalnega bazena
Anton Koselj, vodja proizvodne enote HE Moste, je razložil, zakaj so se podali v ta projekt, vreden 70 milijonov evrov, ki je razburkal ozračje v blejski občini. "Začetki nastajanja projekta segajo v leto 1993, ko je bila izdelana študija sanacije HE Moste. Sanacija obstoječega objekta se je pokazala kot izredno tvegana, saj z njo ne bi odpravili temeljnega problema - porušene osnovne zgradbe in pritiskov na zgradbo zaradi plazov nad njo. Graditev nove
HE poleg obstoječe je bila zanimiva samo toliko časa, dokler niso izvedli temeljitih geoloških raziskav terena na predvideni lokaciji. Raziskave so namreč pokazale, da je tudi območje okoli obstoječe HE geološko izredno neugodno (sivica, plazovi). Torej bi bila tudi graditev na tej lokaciji tvegana iz podobnih razlogov kot sanacija obstoječe HE. Potem se je začela iskati nova lokacija za nadomestno HE. Na podlagi raziskav in tudi starih načrtov za graditev HE Moste iz leta 1946 je bila nato izbrana nova lokacija pod vasjo Breg, okoli 300 m pod Piškotaijevim mostom. Za to lokacijo je bila izdelana študija z več različicami za različne pretoke vode skozi HE. Končno je bila kot najracionalnejša izbrana nova HE z instalacijo pretoka Qi=70 m3/s in izravnalnim jezerom v danes znani obliki oz. velikosti (32 ha). Na podlagi navedenega je bil leta 1997 izdelan tudi idejni projekt." Današnja strojnica HE Moste je torej na plazovitem območju. Plazišče na levem bregu, ki pritiska na konstrukcijo strojnice, je objekt deformiralo že do te mere, da je nadaljnje obratovanje skrajno tvegano; na desnem bregu pa v deževnih obdobjih grozi plazišče z zajezitvijo reke blizu obstoječe strojnice, kar
predstavlja veliko nevarnost za po-plavljenje objekta in s tem ustavitev obratovanja. Ker sanacija s trajnimi učinki na tej lokaciji ni bila uspešna, lahko trajno varno nadaljevanje proizvodnje zagotovi le umik obstoječih objektov z ogroženega območja. "S prenovo HE Moste želimo urediti brežine odlagališča žlindre s kamno-metno oblogo, pod katero bo filtrna plast, ki bo preprečevala izpiranje drobnih delcev z odlagališča, s tem pa tudi nadaljnje onesnaževanje jezera. Prav tako bodo tudi iztoki odpadnih hladilnih in tehnoloških voda, ki se stekajo v akumulacijo."
Izbris Brja
Ključni problem pa je nastal, ko je prišlo do nenadnega izbrisa Brja (v dolini so še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri in redke rastlinske združbe) s seznama varovanih območij Nature 2000, do cesarje prišlo zadnje dni pred oddajo seznama na ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Pri opredeljevanju varstvenih območij za Naturo 2000 se morajo namreč upoštevati izključno strokovni kriteriji, ne pa ekonomski in socialni interesi. Očitno seje izvajalec zbal negativnega javnega mnenja in s pomočjo ministrstva ter na
pobudo skupine svetnikov na izredni seji blejskega občinskega sveta po skrajšanem postopku, brez kakršnih koli strokovnih podlag, mimo pristojnih odborov občine Bled in povsem mimo javnosti obravanaval in sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi povi-rij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled. Javnost se je na to seveda razumljivo ostro odzvala in nemudoma zbrala več kot 1.100 podpisov za občinski referendum proti odloku. Predsednik Odbora za rešitev Save Dolinke Janko Rožič o prihajajočem občinskem referendumu: "Referendum bo usmerjen v odpravo na nezakonit način sprejetega odloka. Sprejeli so ga posamezniki znotraj trenutne koalicije. Uvrščen je bil na izredno sejo, četudi tematika ni sodila tja. Izognil se je javnosti, kar je kršitev enega temeljnih členov ustave -pri javnih zadevah mora sodelovati javnost -, hkrati pa je bil kršen tudi zakon o urejanju narave in zakon o urejanju prostora. Z neupoštevanjem zakonsko predpisanih postopkov in očitnega kršenja veljavnih vsebin poleg naravnih spomenikov Br-je in Piškovica je bila ogrožena tudi dosežena raven demokratičnih vrednot v državi Sloveniji." Blejski župan
Demokracija • 27/2004
Slovenija
Jože Antonič pa je zatem objavil statutarno izjemo: "Blejci za izbris nismo prav nič krivi! Ministrstvo je namreč brez naše navzočnosti območje izbrisalo iz Nature 2000 in pri tem nismo mogli ukrepati. Izredna seja je bila pravzaprav sklicana zato, ker smo obravnavali rebalans občine Bled. Bili sta torej le dve točki, a so nekateri svetniki predlagali, naj na dnevni red uvrstim še točko o problematiki doinstalacije HE Moste. Moje mnenje je bilo, da je to znatno prehitro in da bi bilo pred tem pametno sklicati še odbore, vprašanje pa obravnavati izključno po poslovniku, po katerem bi problematiko lahko obravnavali šele na redni seji 30. junija. Nekateri svetniki se s tem niso strinjali, zbrali podpise in po statutu sem bil zatorej primoran na izredno sejo uvrstiti tudi to razvpito tretjo točko. Sicer pa naj ljudje na referendumu povedo svoje mnenje..."
Možnost prečrpavanja
Janko Rožič je predstavil svoje videnje administrativnega izbrisa in v prihodnje morebitnega popolnega izbrisa Bija: "HEje vsvojemjedruzasta-rela. Ključni problem, ki je razviden z ekonomskega vidika, je zagotovo preplet investicijskega toka oziroma enor-mnih provizij. Izvajalca ne zanimajo vodni tok, izjemna dolina, ki je zavarovana prek vseh uradnih procesov, niti električni tok (v širšem se da teh nekaj 10 MW pridobiti tudi na drugačen način, dokaz je npr. plinska elektrarna Brestanica, obstaja pa še ogromno neizrabljenih potencialov pri deležu električne energije v kogeneraci-ji). Izvajalca zanima torej izključno investicijski tok. Projekt je namreč zastarel v svoji paradigmi: maksimalno predimenzionirana izraba energetskega učinka, iz katerega pa je razvidno tudi prečrpavanje. Ponoči, ko je tarifa električne energije cenejša, bi lahko prečrpavali vodo iz spodnjega izravnalnega bazena (po polovični ceni) nazaj v glavni jez, to pa bi lahko čez dan znova uporabili - po 'normalni' ceni. Celo ministru Gantarju seje že zareklo, da je prečrpavanje mogoče."
Z zalitjem nad erozijo
Anton Koselj je trdno prepričan, da je doinstalacija obvezna z vseh vidikov. "Pridobivanje električne ener-

Anton Koselj, vodja proizvodne enote HE Moste: "Zanimivo je tudi dejstvo, da so Žirovci za projekt doinstalacije, medtem ko so Blejci proti. Dejansko gre meja med občinama po sredini Save Dolinke. Žirovniška občina živi s to elektrarno, blejska pa je večinoma proti vsemu. Prav čudno se mi zdi - nasprotujejo obvoznici, elektrarni, industrijski coni, ni jim všeč, kje je čistilna naprava. So proti vsemu, a vse bi radi imeli! Ta projekt naj bi jim pokvaril turistično podobo, vendar menim, da bi jo z njim še oplemenitili."
Rajmund Bernik, predsednik občinskega odbora NSi Bled: "Beseda 'doinstalacija' HE Moste je čisto zavajanje kot tudi 'sanacija' sama. Tu gre izključno za pritisk kapitala, kar je postalo zelo jasno že zaradi samega postopka, oziroma kako zvito in zahrbtno so začeli s svojo akcijo. Tu gre za graditev nove elektrarne v samem jezu izravnalnega bazena. Sanacija pa se bistvenega problema, t. j. strupenega melja za jezom HE Moste, sploh ne loteva. Lahko le še navedem, da je minister Kopač zrušil prvo pregrado z brisanjem Brja iz Nature 2000. Upam, da naslednja pregrada ne bo napovedala naravne katastrofe ..."
gije z izkoriščanjem vodne sile predstavlja eno najčistejših oblik pridobivanja energije. Vir je obnovljiv in ne povzroča onesnaževanja kot nekateri drugi energenti (npr. premog). Veliko pomeni dejstvo, da bomo s proizvodnjo iz nove HE v višini 100 mio kWh letno proizvedli 100 mio kg CO, manj, kot če bi to energijo pridobili iz klasičnih termoelektrarn. Če se na področju onesnaževanja s C02 ne bo bistveno premaknilo (globalno in tudi doma) na bolje v smislu kjotskega protokola, potem tudi neokrnjene narave ne bo več - posledice tople grede bodo namreč za vse pogubne. Sem sicer proti temu, da bi vse naravne dobrine izkoristili v dobro človeka, vendar pa je treba do racionalne meje izkoristiti objekte, ki so že postavljeni v prostor in bodo tam tudi ostali. Površini Bija, ki bo zasedena z izravnalnim bazenom, namreč stalno grozijo erozijski procesi reke Save in ti jo bodo prej ali slej odnesli (do sedaj je odneslo obrežni pas
vširini okoli 35 m). Varovati torej nekaj, kar bo voda odnesla, ni niti smiselno niti gospodarno. Pri tem bi veljalo enkrat pošteno premisliti, ali je to območje res neokrnjena narava, sploh pa če uvidimo, kaj vse se že dogaja in nahaja v tem Brju." Janko Rožič pa vidi poglavitno težavo v strukturno napačno organiziranem sistemu in neustreznem nacionalnem enr-getskem programu, ki pozdravlja potrato in subvencionira najpotratnej-še. "Kar nenadoma se zdaj ekološki kriteriji uporabljajo kot krinka za projekte, ki so v svojem bistvu povsem zastareli. Ključni problem slovenskega elektroenergetskega sistema je, da imamo še vedno nekaj izjemno močnih porabnikov energije (Talum je 16-odstotni porabnik energije v slovenski proizvodnji), ki jih subvencioniramo. V odboru že od vsega začetka opozarjamo, da nismo proti sanaciji HE Moste. Nasprotno, zavzemamo se tudi za sanacijo gornjega bazena, ki ga ta projekt, razen nepo-
sredno za jezom pušča popolnoma nedotaknjenega; v tamkajšnjih usedlinah je skrita vsa dediščina industrijskih in komunalnih odpadkov jeseniškega industrijskega bazena."
Politična spletka?
V uvodu smo omenili ločnico med populizmom in korupcijo. Primer doinstalacije HE Moste zagotovo vsebuje obe prvini politične spletke, ki bo morda razrešena že na prihajajočem občinskem referendumu. Nemara pa se je šele začelo... "O korupciji raje ne bi... V ozadju je vselej denar, kapital, a tega ni treba takoj razglašati za koruptivnega. Občina ima sicer dolg; nekaj ga je še od šahovske olimpijade, nekaj pa od 'tekočega investiranja'. Verjetno bi od države za novonastalo jezero dobili tudi kakšno rento. Vendar to zagotovo ne sodi v korupcijo. Doinstalacija je legitimna želja elektrarn, legitimen pa je tudi glas tistih, ki so proti," je pristavil blejski župan Jože Antonič.
Lovro Kastelic
Janko Rožič, predsednik Odbora za rešitev Save Dolinke: "Kjer ni prave vizije, v ozadju tečejo provizije. Tudi v primeru doinstalacije HE Moste je tako."
Jože Antonič, župan občine Bled: "ljudem je treba naliti čistega vina in natančno razložiti, kaj, kako in kje se bo (do)gradilo!"
Demokracija • Četrtek. 1. julija 2004	©
Slovenija
ve nadomeščanja pediatrov in drugih specialistov. Nadomestila za zdravnike, ki odidejo v pokoj, praviloma ni, saj bi to za zdravstvene domove pomenilo prevelike stroške, kolikor gre za dislocirane enote. Cukjati je opozoril na pomanjkanje pregleda nad zdravstveno mrežo na primarni ravni.
"V tistih nekaj mesecih (za časa Bajukove vlade, op. M. V.) smo naredili kompleten posnetek osnovne zdravstvene mreže... Potem smo na-
Demokracija • 27/2004
Med domnevne "genialne" projekte zdravstvene reforme ministra Dušana Kebra, ki jo je začrtal v svoji Beli knjigi, sodi tudi uvajanje t. i. družinskih zdravnikov, ki naj bi nadomestili zdravnike specialiste. Čedalje glasnejši pa so prebivalci krajev, ki ostajajo brez pediatričnih in drugih oddelkov, s čimer se bistveno zmanjšuje kakovost njihovega življenja.
Zadnja primera sta odprava pediatričnega oddelka v Murski Soboti in zaprtje posvetovalnice za otroke v Črni in Mežici. V Črni na Koroškem so že pred dvema letoma zaradi dotrajanosti ostali brez rentgenskega aparata, lani so odpravili ginekologa, letos pa se je "zgodila" posvetovalnica. V Črni in Me-
pa bi ga ambulanta splošne medicine. Pri tem je bilo stališče odbora za zdravstvo in socialno varstvo MOL in razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, da pri odpravi pediatričnega oddelka ne gre za kršitev pravic otrok, saj bi starši lahko izbrali osebnega pediatra v ZD Moste ali v kakšni drugi enoti v Ljubljani. V Mostah kot tudi drugje je namreč na razpolago dovolj pediatrov, da prevzamejo skrb za zdravje otrok iz Jarš, so pred časom sporočili z MOL. Postavlja se nam vprašanje, ali žici so po glasnih protestih domači- je normalno, da so občani prisiljeni zganjati vik in krik, ni vendarle dosegli kompromis, ta- da ohranijo tisto, kar Kebrova Bela knjiga definira kot ko da se bo dejavnost zdravstvenega dobrino in pravico. Na splošno minister Keber očitno doma jeseni nadaljevala, čeprav v slabo skrbi za primarno zdravstveno mrežo v državi, okrnjenem obsegu, kot nam je po-
Nezadostna zdravstvena mreža
Vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke France Cukjati nam je predstavil poglavitne teža-
jasnil mežiški župan Janez Praper.
Za MOL niso potrebovali pediatra
Zgodba s srečnim koncem se je v prejšnjih mesecih odvijala v ljubljanskih Novih Jaršah, kjer so prebivalci dosegli, da pediatrična služba ostane v njihovem zdravstvenem domu (ZD), za kar od začetka aprila izmenično skrbijo štirje pediatri.
Ljubljanski mestni svet je julija 2002 sprejel Strategijo primarnega zdravstvenega varstva Mestne občine Ljubljana (MOL), ki je predvidela prestrukturiranje programov iz nadpovprečno preskrbljenih v deficitarne dejavnosti. Po tej strategiji naj bi odpravili delovno mesto pediatra v ZD Nove Jarše, nadomestila
črtovali, da se ugotovi, ali je ta mreža ustrezna, kakšna bi bila idealna, da se naredi program zagotavljanja teh ambulant, se pravi, da ne bo kraj ogrožen zaradi odvzema ambulante, da bo tam zanesljiva ambulanta, da bodo ljudje vedeli, pri čem so, in da se ambulante finančno ovrednotijo."
Vodenje polovične ambulante v odročnem kraju je dražje kot v zdravstvenem domu. "Tudi za polovične ambulante potrebujete kompletne prostore in opremo," je ugotavljal Cukjati. V tedanji Bajukovi vladi so zato načrtovali oddajo ekonomsko nezanimivih ambulant koncesionar-jem, s čimer bi se zdravnik zasidral v kraju, kar bi preprečilo preveliko fluk-tuacijo kadrov. Naj tu opozorimo, da tudi Bela knjiga predvideva spodbu-janje konkurence med izvajalci zdravstvenih storitev, vprašanje pa je, ali ni to le mrtva črka na papirju.
Naš sogovorec je razložil, da je že leta 1999 zakon o zdravniški službi naložil ministru za zdravje določitev mreže zdravniških delovnih mest po Sloveniji. "Mi smo tedaj pripravili teren za določitev take mreže, zmanjkalo pa nam je časa. Sedanji minister tega ni naredil in zdaj se vidi po-
France Cukjati z zaskrbljenostjo gleda na odpravljanje specialističnih zdravstvenih služb po Sloveniji.
Minister za zdravje Dušan Keber in njegova Bela knjiga očitno ne rešujeta težav odročnih ambulant.
Slovenija
sledica." Še resnejši problem je pomanjkanje specialistov medicine dela in ginekologov. Tako slovenski ginekolog v povprečju pokriva 7.000 žensk v rodni dobi. Ker imamo ponekod kraje s 15.000 ženskami na ginekologa in kraje, kjer jih je4.000, vlada velika zmeda, je prepričan Cukja-ti. Delovna mesta ponekod ponujajo
Pediatrični oddelek: kakovost življenja merimo tudi po dostopnosti osnovnih zdravstvenih služb za različne segmenté prebivalstva, kot so otroci in starostniki.
ob isti plači še enkrat večjo obremenitev, zaradi česar zanje ni zanimanja. Po odhodu zdravnikov specialistov v pokoj ostanejo marsikje brez ginekologa oz. drugega specialista.
Družinski zdravniki cenejši? O uvedbi družinskih zdravnikov
ko število novih splošnih zdravnikov, ker bi se obseg dela povečal.
Po ocenah Združenja zdravstvenih domov že sedaj primanjkuje 200 splošnih zdravnikov. "Če bi torej ginekologe prestavili v bolnišnice, kje bi vzeli 140 splošnih zdravnikov?" Poleg tega se je po Cukjatijevih besedah v zadnjih desetih letih obremenitev splošnih zdravnikov povečala za 50 odstotkov. To pa zato, ker seje njihovo število zmanjšalo, število ljudi, ki uporabljajo njihove usluge, pa seje povečalo za 11 odstotkov. Predvsem se je povečalo število starejših od 65 let, in to kar za 34 odstotkov. Pri tem se je treba zavedati, da starostnik predstavlja, kar se tiče zdravil in časa za pregled, šest- do sedemkrat večjo obremenitev kot dvajset-letnik. Pod to težo "zdravnik ne more sprejeti novih obremenitev", s politiko odpravljanja raznih specialistov pa "bi povzročili veliko strokovno škodo slovenskemu zdravstvu".
Oteževanje donatorstva
Se en problematičen vidik zdravstva je donatorstvo. Ker aparature predstavljajo velik strošek in jih je treba pogosto menjati, pomeni njihov nakup s pomočjo donacij včasih edino možnost za zagotavljanje kakovostnega zdravljenja. Samo pomislimo, s kako zastarelimi aparaturami so prisiljeni delati naši zdravniki.
In vendar država nerazumljivo ovira to obliko vlaganja v zdravstvo. Na podlagi 25. člena zakona o davku od dobička pravnih oseb se med odhodke donacije priznava največ 0,3 odstotka ustvarjenih prihodkov.
Donacije so po zakonu o davku na dodano vrednost sicer neobdavčene in se DDV ne obračunava. Donator je lahko tudi fizična oseba, ki si za denarne prispevke in vrednosti daril v naravi, kadar so izplačani osebam, ki so organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, in invalidskim organizacijam, zmanjša osnovo za dohodnino največ v višini 3 odstotkov osnove.
Prav ta prag odvrača morebitne donatorje; v tujini so davčne olajšave bistveno večje (tudi 10 odstotkov). Druga velika ovira za donatorstvo pa je porušeno zaupanje v zdravstvene ustanove, še posebej po aferi v Rdečem križu Slovenije.
Mitja Volčanšek
Demokracija • Četrtek. 1. julija 2004
zasavske glose
Evropske volitve so za nami Medtem ko eni praznujejo, se drugi bolj kot ne delajo neopazne. Vsaj pri nas v Zasavju je tako. Čeprav tokratne volitve težko primerjamo z lokalnimi ali parlamentarnimi, lahko že s prvim pregledom volilnih izidov v revirskih občinah Trbovlje, Zagorje in Hrastnik pridemo do nekaterih ugotovitev. Nova Slovenija je razen v Hrastniku, kjer je prejela le dobrih 7 odstotkov glasov, v Trbovljah in v Zagorju močno izboljšala svoj prejšnji volilni izid, medtem ko je slovenskim demokratom to uspelo v vseh treh občinah, še najbolj v Zagorju, kjer so prišli do dobrih 13 odstotkov glasov. To je za 3 odstotke več kot v Hrastniku in za odstotek več kot v Trbovljah. To je pravzaprav čudno, saj so lokalni politiki iz vrst te stranke v Hrastniku in tudi v Trbovljah veliko aktivnejši kot v Zagorju, kjer o delu SDS na občinski ravni skoraj ni slišati. Liberalna demokracija, ki je vsa zadnja leta občutno najmočnejša stranka, je še vedno zmagala, pa na neki način vendarle presenetila - glede na dosedanje (pre)močne volilne zmage v negativnem smislu. V Hrastniku sicer ne, saj so jim tudi tokrat volivci namenili veliko glasov, kar 42 odstotkov. Za LDS presenetljiv pa je nizek odstotek glasov, ki so jih prejeli v Svaganovem Zagorju, kjer so doslej vedno podirali rekorde. Kakor koli že, dobrih 34 odstotkov, ki so jih Zagorjani namenili tej stranki, je za liberalne demokrate, ki sicer tu prejemajo vedno več kot 60 odstotkov volilne podpore, prava hladna prha. Zelo verjetno bi bil zanje izid ugodnejši, če bi za evroposlanca kandidiral župan in poslanec Matjaž Sva-gan, ki je doslej vedno pritegnil veliko število glasov, vendar pa je za vrh stranke verjetno (prvič) očitno potreben v Sloveniji, v Zasavju, Zagorju, kjer se v zadnjem času v javnosti veliko govori o hobotnici, ali pa (drugič) je med vsemi velikimi eldeesovci premajhna riba, da bi ga uvrstili na listo. "Velikih" kandidatov z evropskim apetitom je bilo očitno več kot preveč. Glede na to, da so liberalnim demokratom glasove tokrat zbirali tudi upokojenci (DeSUS), je njihov slabi volilni izid še toliko večje razočaranje. Seveda pa ne za vse tiste, ki imajo njihove vladavine že dalj časa čez glavo. Medtem ko je združena lista podporo ohranila, čedalje bolj medla postaja Slovenska ljudska stranka. Predvsem v Trbovljah in v Hrastniku, kjer je zbrala skupaj slabih 8 odstotkov oziroma manj kot v Zagorju.
Prav zanimivo bo spremljati naslednje volitve - torej parlamentarne ko se bo odločalo, kdo bodo novi stari poslanci. Predvsem v dveh smereh: ali bo na eni strani liberalnim demokratom uspelo ustaviti voz, ki drvi navzdol, in na drugi, ali bosta znali stranki koalicije Slovenija ohraniti zaupanje, ki so jima ga na evrovolitvah tokrat namenili volivci. Glede na še vedno dokaj veliko priljubljenost Matjaža Svagana v Zagorju bi bila za LDS prava mala katastrofa, če se ne bi odločil za kandidaturo. Zanimivo bo tudi, ali bo hrastniški župan Miran Jerič držal obljubo, ki jo je dal, ko je bil izvoljen za župana, to je, da na naslednjih državnozborskih volitvah ne bo kandidiral. Če bo obljubo držal, o čemer pa, kolikor ga poznam, ne dvomim, se lahko tej stranki tudi v Hrastniku slabo piše.
Z zadnjimi volitvami pa ne morejo biti najbolj zadovoljni niti v nacionalni stranki. Predvsem so mnogi pričakovali, da bodo več glasov prejeli v Trbovljah, kjer vlada njihov župan Bogdan Barovič, ki je bil celo na evrolisti. Dobrih 14 odstotkov je mnogo manj, kot je pričakoval nekdanji televizijski in radijski voditelj. Kakor koli že, v Zasavju se obeta napeta politična jesen. Poleg tega pa se postavlja še vprašanje, ali bodo znali naveličanost Zasavčanov z eno in isto oblastjo dosedanji opozicionisti obrniti sebi v prid. Doslej jim to, razen na evrovolitvah, kjer pa zasavski lokalni politiki niso imeli odločilnega vpliva na izide
volitev, ni uspevalo. Jim bo jeseni?	Igor Gošte
©
ima Cukjati precej pomislekov, saj je minister Keber pozabil na dvoje: da bo splošni zdravnik potreboval prav toliko časa za pregled ženske kot ginekolog, ker je manj izkušen in specializiran, pa nemara celo več, in da bo pregled stal prav toliko. Razlika bi bila le ta, da bi za 140 ginekologov na primarni ravni potrebovali ena-
v Novih Jaršah: krajam so dosegli, da pediatrična i ko so svoj problem "razbobnali" v javnosti.
il de printemps, Le Loing, krajina ob reki Le Loing, bo vrnjena Pierru de Gunzbourgu, so povedali na sodišču. Družina Gunzbourg je sliko, ki je nastala leta 1892, kupila leta 1902. Njeni dediči pa so jo izsledili, ko je bila na Japonskem leta 1985 razstavljena.
kov, da bi ujeli in preselili izgubljenega kita ubijalca na kanadski pacifiški oba-
--Ii, so zaradi nasprotovanja
jonov obrečnih prebivalcev pa se je tamkajšnjih Indijancev začasno pre-moralo preseliti. Po svetu sicer načr- loženi. Indijanci namreč menijo, da tujejo ali gradijo še kakih 1.500 je- bi ta sesalec utegnil biti duh pokoj-zov. Po podatkih WWF je položaj nega poglavarja, zato zahtevajo, da najbolj zaskrbljiv v dolini najdaljše ga pustijo tam, kjer živi. Pregovarja-kitajske reke, na kateri je postavljen nje med znanstveniki in Indijanci je tudi največji jez na svetu, saj so tam v zalivu na zahodu otoka Vancouver ogrožene redke živalske vrste, med v Britanski Kolumbiji, kjer kit živi drugim sladkovodni delfin in kitajski aligator. Med ogroženimi so tudi reke Rio de la Plata, Tigris in Evfrat. V WWF sicer priznavajo, da so jezovi z umetnim namakanjem pripomogli k izboljšanju kmetijstva, v boju proti poplavam in sam že od leta 2001, ko se je ločil od pri preskrbi z električno energijo, drugih članov svoje družine, povzro-vendar pa je pri tem nastala tudi ve- čilo kar nekaj nenavadnih prizorov, lika okoljska in socialna škoda. Indijanci iz plemena Mowachaht-
Muchalaht so s kanuji in tradicional-Mamuti so živeli	nimi pesmimi podili kita, da bi znan-
začetku civilizacije stvenikom preprečili, da bi ga spra-Znanstveniki na Aljaski so odkri- vili v zagrajen prostor. Marilyn Jo-li, da so t. i. volneni mamuti živeli še yce z oddelka za ribištvo in motje je pred 8.000 leti, ko so se pojavila prva po pogovoru z indijanskimi vodji znamenja civilizacije. Doslej je nam- sporočila, da kita ne bodo lovili vsaj reč veljalo prepričanje, da so te pred- do začetka prihodnjega tedna, s čimer zgodovinske živali izumrle približno bodo Indijancem omogočili, da bo-tisoč let pred koncem zadnje ledene do z živaljo preživeli čim več časa.
Reka z največ jezovi
Jangce je reka z največ jezovi, zaradi česar v njeni dolini obstaja nevarnost izginotja več redkih živalskih vrst, kot je sladkovodni delfin, opozarja Svetovni sklad za naravo (WWF). Po ugotovitvah sklada so na 60 odstotkih 227 največjih rekna svetu postavljeni jezovi, zaradi česar izginjajo živalske vrste, več desetmili-
dobe. Novi dokazi pa kažejo, da je neka skupina mamutov na Aljaski preživela precej dlje. Radiokar-bonsko ugotavljanje starosti fosilnih ostankov kaže, da so te živali živele na otoku St. Paul še pred 8.000 leti. Približno v tem obdobju so se pojavila tudi prva znamenja civilizacije v Mezopotamiji na območju današnjega Iraka. Analiza delov zob kaže, da so bili mamuti, ki so preživeli na otoku St. Paul, manjši od večine drugih živali svoje vrste. Znanstveniki tudi menijo, da so živali ostale na otoku takrat, ko se je ta ločil od kopnega, to je pred približno 13.000 leti.
Spor zaradi kita
Poskusi znanstveni-
O	Demokracija • 27/2004
Mitterrandov sin v priporu
Francoski preiskovalni organi so zaradi suma pranja denarja priprli Je-an-Christopha Mitterranda, sina nekdanjega francoskega predsednika Fran-coisa Mitterranda, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot so sporočile sodne oblasti v Parizu, ga namerava policija zaslišati v zvezi s financiranjem njegovega ribiškega podjetja IWIK v Mavretaniji. V francoski
s	•
	
11	
jjjj	Çf \ \
prestolnici zaslišujejo vodjo podjetja IWIK Laurenta Foucheta. Proti Jean-Christophu Mitterrandu ta čas poteka tudi preiskava v zvezi z afero nezakonite prodaje orožja v Angolo.
Vse za varnost kopalcev
Več kot 4.000 dodatnih policistov bo poleti skrbelo za varnost španskih turističnih območij. To je v Madridu sporočil notranji minister
José Antonio Alonso. Policisti naj bi se bojevali proti kriminalu, prav tako pa bodo morali skrbeti za varnost dopustnikov pred terorističnimi napadi baskovske separatistične organizacije ETA in islamskih skrajnežev. ETA z napadi pogosto skuša prestrašiti tuje obiskovalce. Po mnenju policistov so sicer baskovski separatisti v tem času šibki kot še nikoli doslej, za dodatne skrbi in vznemirjenje pa je poskrbel marčevski napad islamske teroristične celice v Madridu, v katerem je umrlo 190 ljudi.
Zaplenjeno sliko vrnili
Sliko impresionista Alfreda Sisley-ja, ki so jo neki judovski družini zaplenili med nacistično okupacijo Francije med drugo svetovno vojno, bodo vrnili njenim zakonitim dedičem. Olje na platnu z naslovom Sole-
Castro prosil za dolarje
Fidel Castro je leta 1940, ko je bil star 14 let, tedanjemu ameriškemu predsedniku Franklinu Rooseveltu poslal pismo, v katerem gaje prosil za 10 dolarjev. Pismo, ki so ga našli med osmimi milijoni pozabljenih dokumentov Ameriškega narodnega arhiva, ima datum 25. november 1940, podpisano pa je z "vaš prijatelj". "Nikoli nisem videl bankovca za deset dolarjev, rad bi imel enega," je v pismu napisal mladi Castro, ki je bil takrat dijak srednje šole v Santiagu de Kuba. "Rad poslušam radio in sem zelo srečen, ko sem slišal, da ste dobili še en predsedniški mandat," še piše v pismu.	'
globus
Zaradi hrane v pripor
Pomožno učiteljico, ki je pred letom dni v ameriškem nacionalnem parku Yellowstone pozabila pospraviti ostanke svoje malice, so ameriški zvezni agenti aretirali, medtem ko je bila na križarjenju, in jo vklenjeno v lisice odpeljali najprej za več ur v pripor, nato pa pred sodnika. 32-letno Hope Clark so namreč obtožili, da ni poravnala leto dni stare globe zaradi kršitve strogih pravil glede puščanja ostankov hrane v nacionalnem parku, s katerimi skušajo divjim živalim preprečiti, da bi prišle do človeške hrane. Objokana in očitno pretresena Clarkova je sodniku dejala, da so jo agenti zbudili navsezgodaj zjutraj v njeni kabini, potem ko se je ladja, s katero je bila na križarjenju v Mehiki, vrnila v Miami. Clarkova je sicer vztra-
obdobju lani. Prvi primer otroške paralize po več kot treh letih v Sudanu vzbuja strah, da bo v tej državi, še posebej v njeni zahodni pokrajini Darfur, ki jo že dolgo pretresajo nemiri, izbruhnila prava epidemija. V Sudanu gre sicer za isti tip virusa, ki se je razširil že v severni Nigeriji in Čadu, je v Ženevi izjavil strokovnjak WHO za infekcijske bolezni David Heymann. Virus otroške paralize se medtem že širi tudi na nekaterih afriških območjih, kjer pred tem te bolezni ni bilo. V številnih primerih se je razširil iz Nigerije, kjer islamski verski voditelji močno nasprotujejo kampanjam cepljenja proti otroški paralizi Menijo namreč, da želijo ZDA s cepivom povzročiti neplodnost muslimanskega prebivalstva. Samo v tem letu so v Nigeriji potrdili 257 novih primerov okužbe z otroško paralizo. 90 odstotkov vseh primerov otroške paralize beležijo v Afriki.
Proti privatizaciji muzejev
Direktor sanktpeterburškega muzeja Ermitaž Mihail Piotrovski se je v petek izrekel proti privatizaciji ruskih muzejev. "Muzejev ne smemo dati v roke zasebnikov, saj le-tem nikakor ne bo uspelo upravljati z njimi," je zatrdil Piotrovski, ki načeluje tudi Skupnosti ruskih muzejev. "Zasebni upravitelj še ni nujno tudi dober upravitelj. Vse, kar nahajajo muzeji, je del skupne kul-
turne dediščine. Ne smemo govoriti o privatizaciji, ampak o reševanju problema ohranjanja pomnikov naše preteklosti, da jih bomo lahko prenesli prihajajočim generacijam," je prepričan direktor Ermitaža. Njegove izjave so odziv na priprave zakona, s katerim bi mestne oblasti pospešile privatizacijo zgodovinskih znamenitosti, kar želijo upravičiti z navedki dejstev, da državi primanjkuje sredstev za njihovo vzdrževanje.
Prvo zasebno vesoljsko plovilo
Prvo zasebno vesoljsko plovilo, ki so ga izstrelili iz puščave Mojave v ameriški zvezni državi Kalifornija, se je po kakih 90 minutah v zraku uspešno vrnilo na Zemljo. Ra-
keta SpaceShipOne, ki jo je pilotiral 62-letni Američan Mike Melvill, je po navedbah strokovnih komentatorjev dosegla višino 100 kilometrov, kjer se začenja vesolje. Višina poleta sicer še ni uradno potrjena. SpaceShipOne je s tem postalo prvo zasebno plovilo s posadko v zgodovini, ki je doseglo vesolje. Na letališču Mojave, kakih 160 kilometrov severno od Los Angelesa, se je ob tej priložnosti zbralo na tisoče gledalcev. "To je tvegano dejanje, a živimo v državi, kjer je tveganje dobra stvar," je polet komentiral direktor letališča Stuart Witt. "To je korak, ki bi nas lahko pripeljal v novo vesoljsko dobo," pa je menil 61-letni Burt Rutan, avtor projekta in lastnik družbe Scaled Composites, ki je zgradilo plovilo. SpaceShipOne je bil pritrjen na nosilno raketo White
Pobeg v napačno smer
Pazniki v zaporu v portugalskem mestu Coimbra so odkrili, da je neki zapornik, da bi se dokopal do svobode, začel pod svojo celico kopati predor, vendar je nesrečnik kopal v napačni smeri. Lokalni časniki pišejo, da je zapornik izkopal že dva metra predora, vendar, na svojo žalost, v smeri proti notranjemu dvorišču zapora. Pred sedmimi leti je omenjeni možakar, ki je obsojen na 17 let zapora, že neuspešno skušal zbežati na prostost.
Obnovljena baročna cerkev
Po 59 letih bo dresdenska cerkev Frauenkirche te dni znova na ogled z novo kupolo in zlatim križem. Ruševine baročne cerkve so bile vse od bombardiranja zaveznikov 13. in 14. februarja 1945 poseben simbol za grozote druge svetovne vojne. V času bombardiranja je bilo uničenega kar 75 odstotkov mesta, življenje pa je izgubilo več desettisoč ljudi. Ko je bila bombardirana Frauenkriche, je požar uničil osem stebrov, ki so podpirali kupolo. Cerkev so na pobudo mestnih oblasti začeli obnavljati že leta 1989, a so naleteli na vrsto težav. Na začetku ni bil nihče pripravljen
financirati obnove, leta 1991 je zbiranje denarja končno steklo. Dobitnik Nobelove nagrade za medicino Günter Blobel je leta 1999 za obnavljanje cerkve prispeval kar 820.000 evrov. "Gradbena dela so ocenjena na 130 milijonov evrov in kar dve tretjini denarja prihaja iz zasebnih fondov," je dejal predsednik Društva za obnovo katedrale Ludwig Guttler. Celotna prenova cerkve naj bi bila končana leta 2006, ko bo Dresden praznoval 800-letnico.
jala, da je globo v višini 550 ameriških dolarjev poravnala, še preden je odšla iz Yellowstonea. Sodnik John O'Sullivane se je 32-letni učiteljici -potem ko je videl kopijo dokumenta, ki dokazuje, da je kazen res poravnala - opravičil, od tožilstva pa zahteval, da razišče neljubo napako.
Otroška paraliza v Afriki
Zahodni in osrednji Afriki po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) grozi najhujši izbruh otroške paralize v zadnjih letih. Letos je na tem območju za omenjeno boleznijo namreč zbolelo že petkrat več otrok kot v istem
Knight. Uro po izstrelitvi na višini 15 kilometrov se je plovilo odcepilo ob nosilne rakete, prižgalo svoj pogon in poletelo do višine 100 kilometrov.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
<r
mm
CORRIERE DELU SERA
Neodvisna televizija
Če mora Bližnji vzhod postati demokratičen, bo moral imeti tudi ustrezne medije, da bodo raz-krinkavali mite, ki še vedno meg-lijo um ljudem v arabskem svetu. Londonska televizija BBC pripravlja nov celodnevni satelitski televizijski program, ki bo obveščal države Bližnjega vzhoda v arabščini. Stroške za vzpostavitev in vodenje programa v arabščini, te izključno politične akcije, ki bodo znašali okrog 42 milijonov evrov na leto, bo pokrivala vlada Tonyja Blaira. Toda ta program bo moral biti popolnoma neodvisen in objektiven in v tem slediti tradiciji BBC, še posebej ker bo njegova naloga precej občutljiva. Moral bo namreč biti alternativa arabskemu programu Al Džazira, ki propagira sovraštvo do Zahoda, in ameriškemu programu Al Hurra, ki vdano širi politiko Washingtona. Ustanovitev tega alternativnega programa je za britansko vlado velik izziv, saj se bo BBC bojevala tako rekoč s svojo podružnico.
DER BILD
Shakespeare -ženska?
Literarni svet je pretresla šokantna novica. Ameriški raziskovalci so pojasnili, da je bil William Shakespeare pravzaprav ženska. Znanstvenik Robin Williams meni, da je pod psevdonimom William Shakespeare svoja dramska dela objavljala grofica Oxford-ska Mary Pembroke (1561— 1621), ki je svojo zainteresiranost za dramsko ustvarjanje skrivala zato, ker so takšno udejstvovanje zlasti pri ženskah imeli za skrajno nemoralno in pokvarjeno. Williams je prispeval tudi nekaj dokazov za to izjemno občutljivo trditev. Po njegovem mnenju so znanki Shakespearjeve nenavadne spolne orientacije, ki jih najdemo v nekaterih njegovih sonetih, tako rekoč dokaz za to, da je bila avtorica sonetov v resnici ženska. Poleg tega Williams pravi, da je Ben Johnson Shakespearja imenoval Avonski labod, ki je bil dejansko osebni emblem grofice Oxfordske.
THE TIMES
Matere in otroci
Odkritje gena, ki nadzoruje proces nastanka povezave med materjo in dojenčkom, bo prineslo nove možnosti v raziskovanju avtizma in drugih odklonilnih vedenj. Poskus, ki so ga izvedli v Italiji, je pokazal, da lahko s pomočjo odstranitve enega gena, tako imenovanega opioidnega receptorja, korenito spremenimo shemo odnosa med novorojenimi miškami in njihovimi materami. Če novorojene miške ločijo od matere, to ponavadi slabo prenašajo; znajdejo se v stresu in se oglašajo. Miške, ki so jim odstranili ta gen, pa se obnašajo drugače in na ločitev od matere sploh ne reagirajo, ampak mirno spijo in ne ločijo vonja svoje matere od vonja druge miši. Ugotovljeno je torej, da ima opioidni receptor pomembno vlogo pri vzpostavljanju vezi med materjo in potomcem, hkrati pa je to isti receptor, ki reagira na opijate: morfij in heroin. Po odstranitvi tega gena se mišji možgani niso več odzivali na naravne opijate, ki navadno pomagajo vzpostaviti njihovo vez z materjo.
THE GUARDIAN
Skriti svet
Biologi so tik pred vstopom v izgubljeni svet morskih globin in neraziskan teritorij na planetu. Pod arktičnim ledom nameravajo prebiti luknjo v Kanadski bazen, skozi katero bo lahko šla podmornica. Študija je del ene največjih pustolovščin biologije: stala je milijardo dolarjev, 10 let raziskovanja življenja v morju, ki ga je podpiralo delo 300 znanstvenikov iz 53 držav. Po stoletjih kitolova, ribolova in pomorskih hidrografskih raziskav pomorski biologi vedo nekaj o življenju ob obalah in v ribolovnih območjih. Toda skoraj 60 odstotkov Zemljine površine je popolna neznanka. Skoraj nobeno od globokomorskih območij ni bilo raziskano. Znanstveniki verjamejo, da so blatne poljane oceanskega dna globoko pod gladino lahko prav tako bogato in raznoliko naseljene kot savane in prerije na celinah. Če pogledamo skozi zgodovino, je bilo morskega dna, ki je bilo vzorčeno in biološko pregledanega, samo ena desettisoči-na odstotka vsega morskega dna.
Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija:
•	prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno
•	brezplačno prejmete majico Demokracija
•	sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe
Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo.
J
mi
ùa
Aiifiijij - jjiiiiJ 1mi|j - pi | ijiifijjJpuJ
Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana
Demokracija	
ime in priimek:	pošiljati začnite dne:
datum rojstva:	datum:
ulica:	□odpis naročnika:
i i : krai, poštna št.: i	
! Davčni zavezanec: Oda [Jne ; Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas pros	cena: 550 SIT imo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid Q brezposeln Q študent ali dijak

Demokracija • 27/2004
Predsednikovo življenje
Letošnji dvoboj med Georgom W. Bushem in Johnom Kerryjem za položaj v Beli hiši za zdaj neizogibno poteka pod vtisom spominov na nekdanje predsednike ZDA.
Komaj so Američani z največjimi častmi pokopali zmagovalca hladne vojne Ronalda Reagana, že lahko začno brati knjigo spominov Billa Clintona. Primerjave med sedanjim in nekdanjimi predsedniki in razmišljanja, komu bi moral biti naj-
včasih celo umikanja od prejšnjih odločitev, kar je imelo različne učinke. Pustil se je prepričati, da v korist restriktivne proračunske politike odstopi od prvotne obljube znižanja davkov. Gospodarska rast in proračunski presežek sta potrdila, da je ravnal prav. V strahu pred žrtvami na ameriški strani je izbojeval vojno proti Mi-loševičevi ZRJ - ne da bi en sam ameriški vojak stopil na sovražna tla ali padel v boju. Ponekod pa je imelo oklevanje negativne posledice: ni ukrepal pri genocidu v Ruandi, pre-
bolj podoben prihodnji predsednik,	peljalo do neslavnega konca njego-	nova knjiga pomagala demokratske-	pozno je ukrepal pri genocidu v Bosse tako vsiljujejo že sama po sebi.	vega predsedovanja in njegovega za-	mu kandidatu Kerryju v predsedniš-	ni, njegove vojaške akcije proti Al Ka-Najmlajši nekdanji predsednik (z	kona s Hilary. Clintonu je uspelo re-	ki tekmi, saj prihajata Clinton in Ker-	idi pa so bile preveč omejene, da bi rojstno letnico 1946) v zgodovini	šiti oboje, potem ko je kot drugi	ryiz iste stranke. Vendar so lahko učin-	lahko imele realne učinke. Bush je ZDA in hkrati prvi iz generacije, roje-	predsednik v zgodovini ZDA doživel	ki tudi obratni. Clintonova karizma bi	odločnejši, s tem pa je, kot je poka-ne po drugi svetovni vojni, je svojo	sojenje pred senatom (impeach-	lahko Kerryja zasenčila ali pa bo knji-	zal primer Iraka, prevzel tudi veliko kn jigo naslovil Moje življenje. Naslov	ment) - zadnji tak primer se zgodil	ga volivce spomnila tudi na manj slav-	več tveganja. Clinton je imel zato več je treba razumeti precej dobesedno, saj	daljnega leta 1866, medtem ko se je	ne trenutke, ki se jim nekdanji demo-	težav v notranji politiki: od afere se ni lotil le svojih političnih sporni-	Nixon temu izognil z odstopom.	kratski predsednik prav tako ni mogel	Whitewater do spornega zbiranja nov, ampak je na kar 957 straneh te- Kritiki večinoma menijo, daje knji-	izogniti. Kakor koli že je, navdušenje	sredstev za volilno kampanjo leta meljito in včasih celo že v neverjetnih	ga sicer poučna in izčrpna, vendar ji	nad knjigo je izjemno, saj je bilo pr-	1996, od Paule Jones do Monice Le-podrobnostih popisal, kar je doživel,	nekoliko manjka analize in sistema-	vih 400.000 izvodov prodanih v tre-	winsky. Do Busha so Američani pri-
tičnosti. Zaradi precejšnjega spuščanja	nutku, ko je knjiga prišla v knjigarne,	zanesljivejši - tudi zato, ker so ZDA
Prizadevnost	vpodrobnosti se zdi mnogim nekoli-	večji del njegovega mandata v vojni.
Pri vstopu v politiko je vsekakor	ko dolgočasna. Po drugi strani pa	Kljub temu pa politične razlike med
potreboval vztrajnost in prepričanje	Clintonu nekateri očitajo, da je izpus-	Vsekakor se bosta ameriška in sve-	sedanjim in prejšnjim predsednikom
v stvari, ki se zdijo nemogoče. Sode-	til stvari, ki so pomembne, zlasti če zanj	tovnajavnost znova spomnila na raz-	niso nujno tako velike, kot jih radi
lovai je v volilni kampanji demokrat-	niso posebno ugodne. Toda to je pri	like med sedanjim in prejšnjim pred-	vidimo Evropejci ali kot jih verjetno
skega predsedniškega kandidata Ge-	spominih zgodovinskih osebnosti pre-	sednikom ZDA. Oba predsednika sta	vidi velik del ameriških volivcev v vo-
orgea McGoverna, ki ga je uničujo-	cej običajno. Nepristranski nikoli ne	državo vodila v razmerah, ko so bile	lilnem letu, ko se politične razlike
če porazil Richard Nixon. Po lastni	morejo biti, Clintonovi spomini ima-	ZDA edina svetovna velesila. Oba sta	običajno potencirajo. Oba predsed-neuspešni kandidaturi za kongresni -ka leta 1974 je dve leti kasneje postal guverner Arkansasa - s komaj 32 leti najmlajši človek na takem položaju. Za guvernerja te južnjaške države je bil potem izvoljen še trikrat, vse do
svojega prihoda v Belo hišo.	H^^KH^rarHliPMIF^	S^^^VRj Jj| \J| ' WRRI'	JjjSh&HnHj
Po pričakovanju je tudi Clinoto-	KSpy| (j |Î|8lBihfzîi_lM^	JÊ& m ÉIH W^mlSk
predsedovanje s številni-	\ •» M ^^a^
mi podrobnostmi, tako da se ne uk-	ILjjluijj^
varja le z velikimi in splošno znani-	BÉÉÉBÉ»
mi dogodki, temveč tudi z bolj "vsak-	jo le to posebnost, da je bilo njegovo	pri uveljavljanju ameriških nacionalnih	nika sta videla povezavo med Huse-danjimi" vidiki predsednikovega de-	predsedovanje tako izrazito izpostav-	interesov bolj ali manj dosegla svoje, le	inom in bin Ladnom, oba sta bom-la. Clinton najde tudi prostor za pri-	ljeno javnemu nadzoru, da lahko tu-	daje uspelo Clintonu pri tem ohraniti	bardirala Irak, oba sta se bojevala znanje političnih napak, kot je bilo	di stvari, ki jih v njegovi knjigi ni, pre-	precejšnjo popularnost v svetu - zase	proti Al Kaidi, vendar sta podcenje-njegovo neukrepanje ob genocidu v	beremo drugje. Komu in čemu bolj	in za ZDA -, medtem ko ima Bush s	vala njeno grožnjo, kar je pokazal Ruandi, pa tudi za osebno in politic-	verjeti, pa bo presojal vsak bralec sam.	tem hude težave že od svoje izvolitve.	11. september. In oba sta v tujini znano krizo, ki jo je doživljal ob aferi z Z izidom v volilnem letu, ki ver-	Clintonovo odločanje je zazna-	la uveljaviti ameriški interes -le da je Monico Lewinsky, kar bi lahko pri-	jemo ni naključen, bi lahko Clinto-	movalo več previdnosti in oklevanja,	Clintonu to uspevalo z več šarma.
Gjyle Vishaj
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
O
Nov afriški genocid
Komaj se je V Sudanu S Sudan je globoko notranje razde-	delovale tudi z Al Kaido. Farmacevtska to-	na, ki ima lahko za civilno prebival-
krhkim mirom končala ljena država po etničnih, verskih, ras-	varna v Kartumu, ki jo je leta 1998 ukazal	stvo še veliko hujše posledice.
ena državljanska vojna, n'h> ideoloških in drugih ločnicah,	bombardirati takratni ameriški predsednik
že se je začela druga MC<J Arabce in temnopolte Afričane,	Clinton, je po ameriških obveščevalnih po-	Arabci proti "Afričanom"
Mamesto za klasičen mec' 's^am na severu ¡n mešanico	datkih pod neposrednim nadzorstvom V nasprotju z vojno med seve-
vojaški spopad reza k^čanstva ^ avtohtonega animizma	Osame binLadna izdelovala kemično orož-	rominjugomSudanavDarfurjune
,. na jugu, med nomadske pastirje in stal-	je. Šele po 11. septembru so sudanske oblas-	gre za verski konflikt. Obe strani sta
genocid, usmerjen proti ,. , „ .	. , , ..,. .	. ,
no naseljene kmete. Temu pnmerna	ti v strahu pred ameriškim vojaškim napa-	namreč večinsko muslimanski.
civilnemu prebivalstvu je zgodovina te največje afriške dr-	dom odrekle podporo terorizmu.	Razlika je v etnični in rasni pripad-
samo zato, ker pripada žaVe, ki so jo v slabega pol stoletja nje-	ČepravnivSudanuničzanesljivega,naj	nosti pa tudi v načinu življenja. V
napačni etnični ne politične samostojnosti zaznamo-	bi se dvajsetletna vojna med sudanskim se-	prevladujoče puščavskem sever-
skupini. "Etnično va]i nešteti upori in državni udari.	verom in jugom končala 26. maja letos, ko	nem Darfurju prevladujejo arabski
čiščenje" v pokrajini Položaji moči in tudi največji del	so vlada in uporniki z juga države končno	nomadi, katerih tradicionalno de-
Darfur, ki je iz domov bogastva v tej raznoliki državi so bolj	sklenili sporazum o delitvi oblasti in nad-	lo je bila živinoreja. V rodovitnej-
pognalo več kot milijon ali manj v rokah islamske arabske eli-	zora nad naravnimi bogastvi države. To-	šem osrednjem delu živijo temno-
Ijudi, opazuje mednarod- te s severa države, katere tipičen pred-	da še pred tem je na severozahodu drža-	polte etnične skupine, tako imeno-
na skupnost S podobno stavnik je tudi sedanji predsednik	ve, v pokrajini Darfur, izbruhnila nova voj-	vani Zurge, kot so Fur, Masaalit, Ta-
ravnodušnostjo, kot je °mar aJ"Bashir- Ta elita ie P°g°st0 j j xi i- _	kazala le malo posluha za interese
pred desetletjem opazo-	F
drugih skupin v Sudanu in s tem izzvala dolgoletno državljansko vojno.
vala genocid v Ruandi.
Sever in jug Sudana
Nezadovoljni jug države, ki je zavračal prevlado islamske elite, se je leta 1983 uprl in oblikoval Sudansko ljud-sko-osvobodilno gibanje pod vodstvom Johna Garanga. Osrednja oblast ni bila pripravljena na kompromise, ampak je situacijo še zaostrovala, tudi z opiranjem na radikalni islam, na primer z uvedbo islamskega šeriat-skega prava. Do usodnega 11. septembra 2001 so sudanske oblasti tako so-
Begunsko taborišče z begunci iz Darfurja
Omar al-Bashir, sudanski pred- J	-'Stofsi^S^
sednik, je z zapostavljanjem fc§SS? A^iV'UJnwffi^ovK raznovrstnih etničnih, verskih 'John Garang. voditelj upornikov na jugu Sudana, in rasnih skupin v državi izzval je dosegel sporazum z vlado in končal dvajsetletne eno državljansko vojno.	no državljansko vojno, vendar se že začenja nova.
O	Demokracija • 27/2004
tujina
ma, Tunjur, Bergid in Berti. Preživljajo se večinoma s poljedelstvom.
Spori med Arabci in Zurgi niso nič novega, saj niso povezani le s kulturno-jezikovnimi razlikami, ampak tudi s praktičnimi problemi. V sušnih obdobjih so se arabski nomadi navadno selili proti jugu v iskanju vodnih virov in se pri tem zapletali v zemljiške spore s temnopoltimi lokalnimi kmeti. Toda
jajo po nekaterih informacijah čedalje bolj koordinirane. Zato nekateri analitiki napovedujejo, da se lahko v prihodnosti celo zlijeta v enotno protivladno gibanje.
Sudanska vlada, ki je letošnjo pomlad - bolj zaradi propagandnih razlogov kot zaradi resničnih dejstev - razglasila svojo "zmago" nad dar-furskimi uporniki, se čuti tokrat dejansko še veliko bolj ogrožena kot
mi v vojaških akcijah. Značilna tarča so darfurske vasi, vzorci napadov pa med seboj zelo podobni. Najprej priletijo vladna vojaška letala, ki opravijo le izvidniške naloge ah pa že napadejo. Za tarče si najraje izberejo objekte, pomembne za preživetje vaščanov, predvsem zaloge hrane. Se isti ali naslednji dan sledi napad arabskih paravojaških enot na konjih in kamelah. Njihovi pri-
boriščih grozi humanitarna katastrofa, h kateri bo neposredno pripomogla tudi sudanska vlada, ker onemogoča dostavo človekoljubne pomoči na krizno območje.
V Sudanu se tako pred očmi mednarodne skupnosti dogaja klasičen genocid. Ker genocid po pravilih ZN in konvencije o genocidu zahteva mednarodno intervencijo, se diplomati praviloma izogibajo tej
SjmL«»
□arfurski uporniki: proti vladi, ki jih je odrinila na rob. in proti grožnjam arabskih paravojaških skupin
Arabske paravojaške skupine v Darfurju: vršilci genocida s podporo sudanske vlade, ki si prizadeva državo islamizirati
Nomadski pastirji v Sudanu: tradicionalen način preživljanja v severnem puščavskem Darfurju
Sudanski kmetje v osrednjem Darfurju: spore z nomadskimi pastirji je bilo še pred nekaj leti mogoče reševati po mirni poti.
te spore so nomadi in poljedelci tradicionalno reševali po mirni poti, običajno z dogovori med starešinami obeh skupin. V zadnjih letih pa so začeli postajati spori bolj krvavi. Predvsem arabski nomadi so začeli pogosteje segati po orožju. Med vzroki je bila katastrofalna suša v letih 1984 in 1985, v kateri so mnogi pastirski nomadi ostali brez svojega imetja in so se zato zatekli k razbojništvu. Okrepili so se tudi arabski politični pritiski, saj so imeli Arabci občutek, da so premalo zastopani v lokalni oblasti.
Darfur se upre
Predvsem fursko prebivalstvo pa se je na težke razmere odzvalo z ustanovitvijo uporniške skupine, ki se danes imenuje Sudansko osvobodilno gibanje. Zahtevali so odpravo plemenskih milic, razvoj svoje gospodarsko zaostale pokrajine in več avtonomije v odnosu do sudanske vlade. Lani je bila ustanovljeno še Gibanje za pravico in enakost, katerega etnično jedro so oblikovali Zarghawe, ki se podobno kot arabski nomadi večinoma ukvarjajo z živinorejo, vendar so od njih etnično ločeni. Obe gibanji sta se zapletli v oborožen konflikt s sudansko oblastjo, pri čemer sta že dosegli omembe vredne vojaške uspehe, pa tudi njune akcije posta-
ob državljanski vojni proti upornikom na jugu države. Garangovi uporniki na jugu so bili namreč kristjani in animisti, zato jih je lahko osrednja oblast razglašala za never-nike, večinsko islamsko prebivalstvo pa poskušala poenotiti v imenu "džihada". Tokrat je stvar za vlado politično bolj neprijetna, saj so dar-furski uporniki tudi sami muslimani. Predsednik al-Bashir se lahko tako boji tudi povezave med darfur-skimi uporniki in islamsko opozicijo v prestolnici, ki jo vodi Hassan al-Turabi. Ko se čuti ogroženo, pa sudanska oblast ne izbira sredstev.
Razbojniki v službi vlade
Umazano delo za vlado naj bi opravili arabski "Janjaweedi", nekakšna kombinacija paravojaških enot in razbojnikov, zadolžena za obračun z darfuskim civilnim prebivalstvom, iz vrst katerega se sicer mobilizirajo uporniške skupine. Čeprav se vlada uradno distancira od arabskih paravojaških skupin, tudi tuji opazovalci potrjujejo, da jih v resnici podpira. Opremlja jih z unifor-
www.rumenestrani.com
sredno sodeluje z nji-
padniki sistematično posiljujejo ženske, pobijajo moške, preživele pa preženejo. Kar je vrednega, ukradejo ali uničijo. Hiše in zaloge hrane požgejo, vodne vire pa zastrupijo in s tem prebivalcem trajno onemogočijo vrnitev na domove. Tudi kriterij za izbiro žrtev je jasen: temnopolti afriški kmetje v Darfurju.
Posledica tega pustošenja je približno 1,200.000 beguncev, ki so se deloma zatekli v begunska taborišča v Sudanu, kjer jih včasih še vedno ustrahujejo paravojaške enote, ki so jih pregnale iz njihovih domov. Deloma so se zatekli v sosednji Čad. Točnih podatkov o smrtnih žrtvah ni. Bilo naj bi jih najmanj 30.000, številka pa utegne kmalu postati še bistveno večja: ne le zaradi neposrednih pobojev, ampak v veliki meri tudi zaradi lakote, žeje in bolezni. Tudi v prenaseljenih begunskih ta-
oznaki in - podobno kot pred desetletjem v Bosni - govorijo o "etničnem čiščenju". Generalni sekretar ZN Kofi Anan si ne upa uporabiti nobenega od teh izrazov, ampak raje govori o "tragični humanitarni situaciji". Tudi novonasta-la Afriška unija se je pri tem izkazala kot neuporabna: njena delegacija je preučila situacijo in potem ni dala nobene javne izjave. Pozornost ZDA in Evrope je usmerjena v Irak. ZDA, ki so v Sudan ta teden vendarle poslale državnega sekretarja Colina Powlla, so sicer verbalno ostrejše do sudanske vlade, vendar dlje od besed še niso prišle. Kot v članku za Washington Post opozarjata ameriška republikanska senatorja Mike DeWine in John McCain, se zdi, da se ni mednarodna skupnost od Runde ničesar naučila.
Gjyle Vishaj
N T E R MARKETING
Demokracija • Četrtek. 1. julija 2004
©
intervju
Leta 2002 je doktoriral iz sociologije pod mentorstvom prof. dr.
Franeta Adama. Na oddelku za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je bil najprej asistent, sedaj pa je docent. Poleg tega sodeluje kot raziskovalec v okviru Centra za teoretsko sociologijo na isti fakulteti, kjer se ukvarja predvsem s politično sociologijo. Pred dvema letoma je izšla njegova knjiga Politična stabilnost v novih demokracijah, ki obravnava problematiko tranzicije v nekdanjih socialističnih državah.
Za nami so evropske volitve, na katerih smo Slovenci volili prvič. Prvo mesto je dobila lista Nove Slovenije z nosilcem Lojzetom Peterletom. Ste pričakovali tak razplet?
Točno takega rezultata, t. j. prvega mesta NSi, nisem pričakoval. Pričakovano je sicer bilo, da bo NSi dobila na evropskih volitvah več, kot je dobila na zadnjih državnozborskih in kot ji je kazala večina anket in to predvsem zaradi markantne, "evropsko močne" vloge Lojzeta Peterleta. Kar je bilo tudi pričakovano, je sprememba razmerja sil med t. i. levico in desnico, se pravi med LDS in ZLSD na eni in t. i. pomladnimi strankami na drugi strani. Ob tem moram poudariti, da oznaki "levica" in "desnica" v slovenskem političnem kontekstu pomenita nekaj drugega kot v evropskem, zato ju je nujno treba uporabljati v narekovaju. Pomladne stranke so skupaj dobile okrog 12 odstotnih točk več kot prvi dve, kar ni majhna razlika. Vsekakor je prišlo do vnovične vzpostavitve relativnega ravnovesja med obema političnima blokoma, kar se tiče njune legitimne politične moči.
Za te volitve je bila značilna nizka volilna udeležba. Menite, da bi bila razmerja med listami drugačna, če bi bila ta vsaj dvakrat višja?
Težko je reči. Medijsko prevladujoča je teza o nizki volilni udeležbi kot razlogu za slab izid "levi-
parlamentarnih volitvah leta 2000 je bila volilna udeležba nižja kot leta 1996, kljub temu pa so pomladne stranke dosegle bistveno slabši volilni izid. Tedaj so mnogi govorili, da so ostali doma predvsem volivci teh strank. Dejstvo je, da volivci tako enih kot drugih v nekaterih okoliščinah ostajajo doma. Tokrat so bili to verjetno res v prevladujoči meri "levi" volivci. Vendar pa je v prvi vrsti odgovornost strank, da prepričajo svoje volivce, da se udeležijo volitev, zato nizka udeležba ne more biti nobeno opravičilo za slab izid. Tako je tudi nizka udeležba "levih" volivcev v dobršni meri znak njihovega nezadovoljstva z vladajočo koalicijo.
Je glede na to, daje Nova Slovenija osvojila prvo mesto predvsem na račun Lojzeta Peterleta, mogoče trditi, da so nosilci list igrali veliko vlogo? Borut Pahor je bil na primer izvoljen za evropskega poslanca z zadnjega mesta na listi ...
Osebnosti igrajo na vsakih volitvah pomembno vlogo. Spomnimo se samo kampanje LDS iz časov, ko je stranko vodil dr. Drnovšek. Takrat je bilo njegovo ime tisto, ki je "vleklo" volivce, zato je na njegovi podobi in osebnosti v veliki meri temeljilo trženje stranke v volilnih kampanjah. Morda so bile tokrat osebnosti še nekoliko pomembnejše, predvsem zaradi "abstraktnosti" evropskih tem in premajhne infor-
ce". Vendar pa je o obnašanju volivcev težko go- miranosti volivcev o instituciji, v katero so volili
Ropova LDS la ni v dobri koži
voriti na pamet, saj nimamo podatkov o strukturi tistih, ki se volitev niso udeležili. Pojavljajo se namreč trditve, da so volivci "levice", predvsem LDS, po naravi bolj nagnjeni k volilni abstinenci, zato nižja volilna udeležba nujno pomeni večjo podporo "desnici", na kar pa je težko sklepati na podlagi enega samega podatka. Nekateri primeri iz preteklosti govorijo, da ni čisto tako. Na zadnjih
poslance. Primerna izbira nosilca liste je tokrat največ prinesla NSi, medtem ko je ne najbolj posrečena izbira nosilca združeni listi verjetno nekaj glasov odnesla. Je pa prav primer Lojzeta Peterleta dokaz medsebojne povezanosti in soodvisnosti slovenskega in evropskega političnega konteksta. Pred leti je bil namreč na slovenskem političnem prizorišču praktično odpisan, pogos-
to je bil v dominantnih medijih celo deležen posmeha. No, s pomočjo evropskega angažmaja mu je uspelo, da se je nadvse uspešno vrnil. Njegova prodornost v evropskih političnih krogih je bila namreč opažena tudi v slovenski javnosti, kjer mu je v zadnjem obdobju uspelo vzpostaviti podobo evropsko uspešnega politika, in to se je odrazilo tudi na zadnjih volitvah.
Je izid teh volitev lahko dober indikator za volilne projekcije oz. za spremembe v razmerju sil po jesenskih državnozborskih volitvah?
Do neke mere. Do takrat se sicer lahko še veliko zgodi. Lahko denimo pride na dan kakšna nova afera, npr. korupcijski škandal z vpletenostjo politike, kar bi oslabilo tisto politično opcijo, ki bi bila z njim povezana. Pri tem je večja verjetnost vpletenosti posameznikov iz vladajoče politike, saj so ti praviloma na koruptivno "zanimivejših" pozicijah. Po drugi strani pa ima vladajoča politika v rokah številne mehanizme, ki jih lahko aktivira za pridobivanje politične podpore, npr. koncesije in subvencije raznim ciljnim skupinam. Vsekakor po naslednjih volitvah ne bo prišlo do takšne prevlade enega političnega tabora, kot je bil to primer leta 2000.
Takoj po objavi izida evropskih volitev so se v javnosti pojavile ocene, da so bili izidi tokratnih volitev velika zaušnica merilcem javnega mnenja. Se je s to oceno mogoče strinjati?
Da, to je očitno. Res je, da je bilo merjenje zaradi specifičnosti evropskih volitev težje. Slo je za prve takšne volitve, tako da tudi merilci niso imeli tovrstnih izkušenj, zaradi velike vloge nosilcev je bil tudi problem, kako respondentom predstaviti stvar na čim bolj primerljiv način s situacijo v volilni kabini - npr. kaj najprej pove-
čas
Pogouor z dr. Matevžem Tomšičem
dati, ime stranke ali ime nosilca? Vseeno pa se merilci v splošnem niso najbolj izkazali, saj tudi rezultati vzporednih volitev, ki so bile opravljene tako za nacionalno televizijo kot za POP TV, niso pravilno določili vrstnega reda na vrhu.
Razlika med LDS in SDS na javnomnenjski lestvici se je že pred nekaj meseci močno
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
intervju
zmanjšala. Ali po vaše LDS še lahko računa na prepričljivo zmago na jesenskih volitvah?
Menim, da ne. Lahko da bo zmagala, vendar to ne bo prepričljivo. Sploh pa ta čas LDS ni v dobri koži. Prav mogoče je, da naslednje volitve tudi izgubi
Predvolilno obdobje je močno zaznamovala razprava o izbrisanih. Na referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih je vladajoča stran doživela poraz. Je torej mogoče reči, da se sedanja vlada ne ozira na občutke ljudi in da je zaradi tega v zadnjem času izgubila precej podpore?
To, kar je v obnašanju vladajoče garniture nedvomno mogoče zaznati, je precejšnja nerespon-zivnost, to je to, kar pravite, neodzivnost na občutke, želje in interese ljudi, ki se neredko manifestira v neprikriti aroganci. Slednja je opazna tudi v delovanju samega predsednika vlade, kar se denimo izraža v njegovem težko prikrivanem preziru do opozicije. To je posledica njene dolgoletne vladavine, zaradi česar se je začela počutiti nezamenljivo, češ, saj ni nobene alternative, ki bi nas lahko zamenjala. Vendar se takšno razmišljanje prej ali slej lahko maščuje. Dejstvo je namreč, da mora v demokraciji oblast z občutki državljanov vedno računati in jih vzeti - tudi tedaj, ko jih ima za zagrešena. Preudarna oblast skuša, če neka po njenem nujno potrebna rešitev naleti na večinsko neodobravanje, državljane na subti-len prepričati v pravilnost svojih odločitev; medtem ko nepremišljena in arogantna oblast vsiljuje svoje rešitve za vsako ceno ali pa celo omalovažuje državljane kot neodgovorne ali še kaj hujšega. Prav to je bil primer v zadevah, kot so izbrisani, ko so propagandisti vladajoče garniture diskvalificirali vse, ki se niso z njimi strinjali, to pa je večina državljanov, in jih zmerjali s ksenofobi, šovinisti itd. Pogosto se namreč govori, da je upad podpore LDS posledica njenega ravnanja o vprašanjih, kot so izbrisani. Vendar pa bi se lahko reklo, da je revolt ljudi o tem vprašanju in njihov odpor do izbrisanih v veliki meri prav posledica ravnanja LDS, predvsem njenega brezbrižnega odnosa do dogodkov, kot sta osamosvojitev in vojna za Slovenijo, ki večini Slovencev predstavljata nedvomno pozitivno vrednoto. Zato tudi problem izbrisanih - pri čemer so se, da ne bo pomote, mnogim dejansko zgodile krivice ki sega v čas po nastanku države in po agresiji na Slovenijo, vidijo kot omalovaževanje osamosvojitve in nagrajevanje njenih nasprotnikov in celo agresorjev. In tu je vladajoča koalicija pri prepričevanju volivcev, tudi lastnih, povsem odpovedala.
Dr. Peter Jambrek je v nedavnem intervjuju za Demokracijo ocenil, da se je SDS s spremembo imena premaknila proti sredini, LDS pa proti levi. Tudi zunanji minister Dimitrij Rupel je v svojih nedavnih iz-
Dejstvo je, da volivci tako enih in
drugih v določenih okoliščinah ostajajo doma. Tokrat so bili to verjetno res v prevladujoči meri "levi" volivci. Vendar pa je v prvi vrsti odgovornost strank, da prepričajo svoje volivce, da se udeležijo volitev, zato nizka udeležba ne more biti nobeno opravičilo za slab izid. Tako je tudi nizka udeležba "levih" volivcev v dobršni meri znak njihovega nezadovoljstva z vladajočo koalicijo.
javah dal vedeti, da se je LDS odmaknila od sredine. Lahko torej pričakujemo večje tektonske premike v največji vladni stranki?
Premiki, morda ne ravno tektonski, vsekakor pa očitni, so se v LDS zgodili z odhodom Janeza Drnovška s čela stranke. Pod njegovim vodstvom je stranka dajala vtis sredinskosti in odprtosti tako na levo kot na desno. Stvar debate je, ali je bila to res vsebinska orientacija ali
na dva glavna problema. Prvi je obstoj politične in družbene hegemonije, kar pomeni, da ena, t. j. "leva" oz. levoliberalna politična opcija, izrazito dominira ne samo politični sferi, t. j. obvladuje vse ključne državne institucije, ampak prežema vsa strateška družbena področja. Posledica tega je njen privilegirani položaj, kar zadeva finančne in organizacijske resurse, in kar je verjetno še pomembnejše, medijsko podporo, saj je očitno, da je medijski prostor izrazito neuravnotežen v korist vladajoče levice. Drugi problematičen moment, ki je s prvim povezan, pa je prepletenost različnih družbenih področij in netransparent-nost vlog, ki jih posamezni političnih akterji zasedajo. Tako vidni posamezniki enkrat nastopajo kot politiki, enkrat kot gospodarstveniki. Znana oseba, ki se že lep čas "umika" iz politike v gospodarstvo, se denimo še kar naprej pojavlja kot glasnik svoje politične stranke. Prav odsotnost tega, čemur se v sistemski teoriji reče funkcionalna dife-renciranost posameznih družbenih področij, predstavlja plodna tla za razmah malignih družbenih pojavov, kot sta klientelizem in korupcija.
Dr. Tine Hribarje na posvetu pri predsedniku Drnovšku opozoril na problematiko odnosa države do civilne družbe. Koliko je dejansko civilna družba v Sloveniji sploh neodvisna?
To vprašanje je v veliki meri povezano s prejšnjim. Gre za problem nezadostnega družbenega pluralizma. Civilna družba lahko uspeva le tam, kjer obstaja visok samoorganizacijski potencial družbe in možnost javne artikulacije različnih interesnih in nazorskih orientacij. Pri nas pa so nekatere nazorske opcije - tiste, ki ne sodijo v dominantni politično-ideološki kontekst - izrazito marginalizirane ali pa jim celo odrekajo legitimnost. Na drugi strani pa obstaja v razmerah izraz-
Obstaja še veliko nerešenih problemov, ki koreninijo v nekdanjem režimu, od gospodarskih, tu gre za njegovo deetatizacijo, do tistih bolj simbolnovrednotne narave.
samo taktično manevriranje - velik del volilnega telesa jo je dojemal kot takšno. Po njegovem odhodu je nedvomno prišlo do premika v levo, kar se izraža v čedalje večjem ideološkem radi-kalizmu in zamejenosti ter v odklonilnem odnosu do drugače mislečih. S tem seje vsaj delno izpraznil sredinski prostor, ki ga je, kot kaže, pomladnim strankam uspelo vsaj do neke mere zapolniti. Vprašanje je, koliko jim bo to dolgoročneje uspelo, saj so tudi same vse prej kot imune za ideološko zaostrovanje in ekskluzivizem.
Na nedavnem posvetu o prihodnosti Slovenije so govorili o demokratičnem deficitu v Sloveniji. Kje vidite največje pomanjkljivosti slovenske demokracije?
To je precej obširno vprašanje. Omejil bi se
ite politične dominacije nevarnost ustvarjanja t. i. prijateljske civilne družbe, ko vladajoča politika s pomočjo različnih mehanizmov subvencionira tiste civilnodružbene skupine, ki so ji nazorsko blizu, druge pa ignorira. Takšnim pojavom smo priče tudi pri nas. Pogosto tudi prilaščanje pojma civilna družba v politično - ideološke namene, ko si posamezne skupine nad njim lastijo eksklu-zivno pravico, vse druge pa izločajo. To je bilo značilno denimo v času kampanje za vstop v EU in NATO, ko so se predvsem protinatovci glasno predstavljati kot predstavniki prave civilne družbe, saj naj bi bilo nasprotovanje zvezi NATO edina prava civilna drža, medtem ko naj bi bili tisti, ki zagovarjajo vstop v NATO, samo eksponenti politike. Gre za ekskluzivizem, ki s civilno mentaliteto nima dosti skupnega. Razvita
©
Demokracija • 27/2004
intervju
civilna družba namreč ni ne leva ne desna, ne konservativna ne liberalna, ampak je pluralistična.
Ko sva že pri civilni družbi, se tu pojavi še Forum 21 pod vodstvom nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Ali je Forum 21 - materialno gledano - res samo institucija civilne družbe ali je kaj več glede na to, da združuje tako rekoč vse pomembnejše gospodarstvenike?
Rekel bi, daje eno in drugo. Formalno gledano je to civilnodružbena organizacija, resda pod vodstvom nekdanjega politika, ki pa ta čas nima funkcije, skupina posameznikov, ki se združujejo, da bi s svojimi razpravami, pogledi in predlogi vplivali na stanje stvari. Seveda pa lahko na podlagi sestave foruma, se pravi ljudi, ki so vanj vključeni, sklepamo, da to ni samo organizacija kot katera koli druga, ampak ima bistveno večjo težo. Strinjal bi se z oceno kolega Mateja Makaro-viča, ki jo je zapisal v vašem časopisu, da gre za nekakšno elito moči. To kaže tudi udeležba predsednikov vlade in parlamenta na njihovem ustanovnem srečanju. Če bi šlo za običajno civilno-družbeno pobudo, bi bila verjetno predsednika tista, ki bi jih sprejela, ne pa obratno. Očitna je tudi nedvoumna politična opredeljenost foruma. To samo po sebi ni nič narobe, vendar pa bi opazovalca, ki ni iz teh krajev, verjetno v oči močno zbodlo dejstvo, da se skupina ljudi, ki združuje kapitalsko najmočnejše ljudi v državi, deklarira za privržence levih političnih strank. Na Zahodu namreč nosilci ekonomske moči le redko podpirajo politično levico, saj gre za konflikt interesov: levica je namreč tista, ki zagovarja ekonomsko regulacijo in s tem nadzor nad delovanjem ekonomskih akterjev, kar je seveda v nasprotju s težnjami nosilcev kapitala. Zato je "levičarstvo" naših kapitalistov v tej optiki dokaj nenavadno. Vpra-
šamo se lahko, ali ne gre pri tem predvsem za podporo tistim, ki so na oblasti, ta pa je pretežno v funkciji obrambe pridobljenih pozicij, denimo v smislu politične zaščite pred tujo konkurenco.
Skoraj sočasno z evropskimi volitvami seje pojavil Zbor za republiko, ki pa ima v nasprotju s prejšnjimi državljanskimi pobudami, kjer so sodelovali intelektualci iz kroga Nove revij e, tokrat jasne politične cilje, ki naj bi jih dosegli v sodelovanju s koalicijo Slovenija. Ali imamo lahko sodelovanje med določenim segmentom civilne družbe in opozicijskimi strankami za znamenje, daje demokratični deficit v državi dosegel vrhunec?
Jedro pobudnikov zbora predstavljajo ugledni intelektualci z dolgo zgodovino javnega an-gažmaja. Gre za ljudi, ki so na idejni, nekateri pa tudi na praktičnopolitični ravni odigrali ključno vlogo v procesih osamosvajanja in demokratizacije. Pri tem pa je to skupina, ki je nazorsko
in tudi politično precej prepoznavna, saj se večina njih uvršča v krog simpatizerjev t. i. pomladnih strank. Tako lahko njihov vnovični javni an-gažma smatramo kot nadaljevanje aktivne intelektualne vloge, lahko pa tudi kot poskus političnega povezovanja nasproti vladajoči koaliciji.
Slovenija je prvega maja postala članica Evropske unije, kar naj bi po mnenju nekaterih pomenilo simboličen konec tranzicije. Je glede na to, da je v slovenski demokraciji veliko stvari ostalo nerazčiščenih, sploh mogoče go-
voriti o koncu tranzicije? Ali ni vstop v EU dejansko le prehod v novo etapo tranzicije?
Tranzicija z vstopom v EU nikakor ni končana. Obstaja še veliko nerešenih problemov, ki kore-ninijo vprejšnjem režimu, od gospodarskih, tu gre za njegovo deetatizacijo, do tistih bolj simbolno-vrednotne narave. Tu mislim predvsem nerazšičen odnos do narave tega režima, ki se pogosto kaže v konfuziji vrednot, če že ne nekompatibilnosti s tistim, kar predstavlja jedro političnega prostora, v katerega smo pred kratkim vstopili. Zavedati se moramo, da vključitev v EU nikakor ne bo avtomatično prinesla rešitve vseh omenjenih problemov, bo pa z neizogibno prevetritvijo družbe njihovo reševanje nedvomno pospešila.
Za Slovenijo naj bi bila značilna močna politična polarizacija. Se vam zdi, da so se t. i. ideološke teme, ki so največkrat rabile kot kukavičja jajca opoziciji (primer: NOB, Av-noj itd.), v zadnjem času nekoliko umaknile
iz središča pozornosti? Bo tokratno predvolilno obdobje usmerjeno v prihodnost?
Ideološke teme, ki ste jih izpostavili, so bile ves čas standardni repertoar kulturnega boja, ki je koristil predvsem tranzicijski levici. Ta je na teme, kot so odnos do partizanstva, vloga Cerkve v družbi itd., ves čas spretno igrala in s tem vzdrževala politično podporo. Pri tem ji je t. i. desnica ves čas zavzeto sekundirala, in to v lastno škodo. Dejstvo je namreč, da je v spopadih, ki so izrazito simbolno-ideološke narave in pogosto močno čustveno obar-vani, zmagovalec po pravilu tisti, ki obvladuje "ideološki aparat", predvsem medije. Poleg tega so nekateri krogi na " desnici" v svoji ideološki ne-zmernosti togo vztrajali pri stališčih, kot je npr. zagovarjanje domobranstva in enačenje partizanstva s komunizmom itd., ki jih večinski del javnosti ni odobraval. Morda so se sedaj le česa naučili. So se pa v zadnjem času pojavile nove ideološko in čustveno nabite teme, kot so omenjeni izbrisani ali pa vprašanje džamije, kjer pa večinski del javnosti podpira stališča, ki jih zagovarjajo pomladne stranke. Malce zlobno bi lahko rekli, da se je "levici" dolgoletno igranje na ideološke strune začelo vračati kot bumerang. Kljub vsemu pa bi bilo nedvomno zaželeno, da se tovrstnemu ideološkemu zaostrovanju naredi konec - tako z leve kot z desne strani. To sicer ne pomeni, naj se omenjene teme umaknejo iz politične in javne pozornosti, ampak da se začnejo obravnavati bolj odmerjeno in reflektirano, brez vzajemnih stigmati-zacij medsebojno bojujočih se skupin. Upajmo, da bomo temu priče že v naslednjem predvolilnem obdobju. Ali bo res tako, pa bomo še videli.
Gašper Blažič
Dejstvo je namreč, da je v spopadih, ki so izrazilo simbolno-ideološke narave in pogosto močno čustveno obarvani, zmagovalec po pravilu tisti, ki obvladuje "ideološki aparat", predvsem medije.
kultura
Na Plečnikovih Žalah v Ljubljani so se 10. junija začeli prvi dnevi dediščine evropskih pokopališč, ki so sočasno potekali tudi v mnogih evropskih mestih.
Prireditev je pripravilo Združenje kulturno pomembnih pokopališč (ASCE), odprla pa sta jo podžupan mestne občine Ljubljana Slavko Slak in direktor javnega podjetja Zale Bojan Lepičnik.
Tudi pokopališča so umetnost
Združenje kulturno pomembnih pokopališč je dneve dediščine evropskih pokopališč organiziralo v evropskim mestih, članicah projekta SCENE (Significant Cemete-
Dnevi
dediščine na Žalah
enoletni projekt SCENE pripravili lani in zanj pridobili sredstva Evropske unije. V projekt je vključena obnova po enega spomenika vsake udeleženke - v Ljubljani je to Kostnica žrtev prve svetovne voj -ne na Žalah, priprava skupnega vodnika po kulturno pomembnih evropskih pokopališčih (izšel je v slovenščini) in delavnice ter semi-narji na področju restavratorstva dediščine kulturno pomembnih pokopališč. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na skoraj 407.000 evrov, delež Ljubljane pa je znašal 70.000 evrov. Sklepna prireditev projekta je potekala v Bologni.
Prenovljena kostnica
V okviru projekta so, ko smo že omenili, na ljubljanskih Žalah obnovili Kostnico žrtev prve svetovne vojne, ki je zadnje počivališče 5.258 umrlih judenburških žrtev, koroških borcev, vojakov avstro-ogrske armade ter srbskih, ruskih in romunskih ujetnikov. Zgradili so jo leta 1939, njena obnova pa je bila izredno zahteven projekt. V prvi fazi so zamenjali drenažni sistem z novim, pred nadaljnjim razpadanjem so zavarovali celoten objekt, zunanji videz pa je ostal nespremenjen.
Barbara Kavtičnik
ries Network), potekali pa so štiri dni. S projektom so želeli pokopališča predstaviti kot neprecenljiva umetniška dela. V okviru projekta so tudi slovensko javnost opozorili na izjemne arhitekturne stvaritve in zbirke kiparskih del iz pre-
teklosti. Ljubljanske mestne oblasti so poudarile, da so s temi prireditvami organizatorji želeli utrditi zavedanje, da so pokopališča mnogo več kot samo zadnja počivališča. V času dnevov dediščine evropskih pokopališč so po mnogih evropskih pokopališčih omogočili vodenje, tako tudi brezplačno vodenje po ljubljanskih Žalah.
Eni
pOkOpbuaii jc mavjc.
Tu so pokopani številni znani Slovenci, med njimi znameniti voditelj predvojne SLS dr. Anton Korošec.
Skupna sredsh/
Člani Združenja kulturno pomembnih pokopališč so
Demokracija • 27/2004
kultura
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004	Q
V Zavodu sv. Stanislava so prejšnji teden odprli razstavo fotografij z naslovom Po poti zvezd,
Po Jakobovi poti v Santiago in Finisterre.
Jakobova pot
Podatki so dovolj zgovorni: samo leta 1999, v zadnjem svetem letu, je po Jakobovi poti v Santiago de Com-postela poromalo več kot 150.000 ljudi: peš, s kolesom, z avtobusom in z letalom. To je pot, ki ima dolgo zgodovino. Santiago je mesto v španski Galiciji, kjer je bil v 9. stoletju na čudežen način odkrit grob apostola Jakoba. Kmalu zatem je postal Santiago za Rimom in Jeruzalemom najpomembnejši cilj romarjev Rim-skokatoliške cerkve in prvotna zvezdna pot, ki so ji sledili že Kelti in se imenuje Jakobova pot ali Camino de Santiago, ena izmed najbolj poznanih evropskih trgovskih poti.
Jakobova pot je ostala do danes
romarska pot, ki združuje ljudi vseh narodov, religij in kultur. Kaj je tisto, kar žene toliko romarjev prek Pi-renejev, Mesete v Galicijo? Grob apostola Jakoba in njegova duhovna energija? Radovednost iti do lastnih meja sposobnosti in se ob tem srečati s samim seboj? Skrivnost poti, ki že več tisoč let vodi po poti zvezd?
Odgovore na ta vprašanja iščejo razstava fotografij Christopherja Lingga in besedila Susanne Schaber.
Fotografije in besedilo
Večer s temo "romanje", obogaten z videoprojekcijo in branjem besedil, sta ob odprtju razstave pripravila Christoph Lingg (fotografije) in Susanne Schaber (besedila) z Dunaja.
Christoph Lingg, rojen leta 1964, dela v mednarodnem centru za fotografijo v New Yorku kot svobodni fotograf. Tematika njegovih fotografij zajema socialo, kulturo, potovanja. Njegove fotografije so bile med drugim objavljene v revijah in časopisih: Profil, Stern, NY Times, Le Monde, Vogue, Geo-Japan, Merian, FAZ, NZZ. Leta 1999 je izšla njegova knjiga z naslovom Apropos Czer-nowitz. Christoph Lingg živi na Dunaju in Predarlberškem.
Susanne Schaber, rojena leta 1964. Študirala je germanistiko in anglis-tiko ter delovala kot dramaturginja in lektorica. Danes je literarna kri-tičarka in novinarka za kulturo na Dunaju. Med drugim je svoje raz-
prave objavila v Spectrumu, na avstrijski televiziji, v NZZ, FAZ, Frankfurter Rundschauu. Leta 1993 je izšla njena knjiga z naslovom Literarna potovanja - Donava od Passaua do Dunaja, leta 2003 pa zvezek Sest tisoč stopinj onstran človeka in časa - engadinski poleti v višine.
Jeseni 2000 je izšla njuna skupna knjiga Utrujenosti pozabljenih ljudstev - pokopališča v kronskih deželah nekdanje cesarsko-kraljeve monarhije. Istoimenska razstava je bila do sedaj na ogled v 25 mestih in 7 državah, med drugim v Passauu.
Razstava je nastala v sodelovanj u z Avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani. Prijazno vabljeni k ogledu.
Barbara Kavtičnik
kultura
10 let Radia Ognjišče

• ••<
pomeni rimsko število 10. Praznujemo 10. obletnico ...
je simbol križa ...
je znamenje ...
I ■v•v v
^s je križišče ...
je stičišče različnih pogledov, generacij, različnih krajev, interesov, ... Srečujejo se ob valovih Radia Ognjišče! Različnost ponazarjajo pike različnih barv.
In če pike povežete z %-orr\, zagledate nekoga ... Osebo... Pravzaprav 4 osebe... 4 poslušalce, ki so veseli, da obstajamo! Kako to vemo?
Roke imajo v zraku! In ti poslušalci so v nekem odnosu ... So prijatelji ... Ker Radio Ognjišče druži, povezuje, srečuje ... in upamo ... osrečuje!
Najbolje se ^ počuti na rdečem ozadju. Ker potem zažari ... Kot Ognjišče ... Kot ljubezen...
Avtor logotipa je Matej Zupančič.
http://radio.ognjisce.si
Stritarjeva nagrajenka
Stritarjevo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje mladim literarnim kritikom in kritičarkam, je letos prejela Alenka Jovanovski. Stritarjeva nagrajenka piše literarno kritiko, ki v marsičem presega okvir literarnokritične recenzije ali ocene.
Utemeljitev nagrade
Kritika Alenke Jovanovski analitično opisuje literarno delo v vseh njegovih sestavinah in z vseh plati; v svojih zapisih se posveti tako estetski in formalni strukturi kot tudi idejni in vsebinski izpolnjenosti obravnavanega dela.
Literarnokritično prizadevanje Alenke Jovanovski ima po mnenju žirije še nekatere dodatne odlike. Prva je ta, da avtorica zelo dosledno umešča literarno delo v širše perspektive: najprej v razvojni lok avtorjeve ustvarjalne poti - ne zadostuje ji ozek vpogled v posamično pesniško zbirko, kateri je kritika namenjena, temveč jemlje v obzir tudi avtorjeva prejšnja dela -, nato v zunanje in notranje povezave s sodobniki in končno v najširši kontekst splošne pesniške in kulturne situacije, zakatero so značilni še ne povsem ustaljeni tokovi, nastajajoči po valovju postmodernistične-ga gibanja. Druga posebnost, ki odlikuje njeno literarno kritiko, je v temperamentnem, duhovitem in literarno navdahnjenem pisateljskem zamahu, ki nagrajenkine zapise z gole recenzije povzdiguje na raven literarnih esejev. Literarna kritika Alenke Jovanovski je žirijo prepričala tudi zaradi
očitne vztrajne težnje po sintetičnos-ti. Stritarjeva nagrajenka se tako ne izgublja v podrobnostih in postranskih rečeh, temveč je vseskozi naravnana h globlji naravi obravnavanega literarnega dela, k njegovemu bistvu in k avtorjevi izvirni podobi.
Predsednik žirije Vital Klabus je med drugim zapisal, da z vsem tem pomeni takšna literarna kritika tehten prispevek k slovenski kulturni zgodovini, opravlja pa tudi del nalog, ki bodo prišle prav prihodnji slovenski literarni zgodovini o našem obdobju.
V prejšnjih letih so Stritarjevo nagrado prejeli: Mitja Cander, Petra Vi-dali, Ignacija Fridel, Vanesa Matajc, Urban Vovk in Lucija Stepančič. B. K.
Demokracija • 27/2004
3 Naš čas. do.o.. Kidričeva 2a. Velenje I tel 03/ 897 50 03. fa* 03/ 5869 2S3
Ilustrirani dnevnik
Založba Vale-Novak
Leta 1928 je profesor Janko Lav-rin v Avgliji spoznal angleško slikarko Noro. Po treh tednih sta se poročila, na poročno potovanje pa sta šla v Slovenijo. Pot po Sloveniji je Nora risala v poročni dnevnik S pomočjo majhnih risb, ki jim je dodala iskrive podpise, je nastal svojevrsten ilustriran potopis. Njeno tenkočutno videnje ljudi in narave so dragocene priče življenja in sveta, ki ga sicer ni
Nora Uvrin » SLOVENIJA • Poletje 1928
lliuirnanl itevniJt t ¡»rottiegi wt«nn/a Nore in Janka Unriw
in slehernikov. Po zvrsteh je podrobneje razčlenila 24 romanov, ki so izšli v zadnjem desetletju 90. let.
Primorski priimki
Založba Mladika, Trst
Pavle Merku je ugledni tržaški skladatelj in slavist. Doslej je objavil številne raziskave; pri založbi Mladika leta 1999 knjigo Slovenska krajevna imena v Italiji. Ista založba mu je zdaj izdala še "nadaljevanje, knjigo 1300 primorskih priimkov, pomembno strokovno delo za Slovence, predvsem na naši zahodni narodni meji. Uvodoma je napisal nekaj besed o zgodovini, oblikoslovju in obrazložitvi priimkov. Osebna imena je razdelil v štiri kategorije: pred-krščanska slovanska imena, srednjeveška neslovanska imena, imena stare zaveze in imena svetnikov. Vzdevke je razdelil na telesne značil-
več, a ga Slovenci še čutimo v žilah. Zakon Nore in Janka Lavrina je trajal vse do Norine smrti, ko je bila stara 88 let, Janko pa je dočakal sto let. Popotni ilustrirani dnevnik je založba pod naslovom Slovenija. Poletje 1928 izdala v obliki faksimi-la v razkošno opremljeni knjigi.
Zavetje zgodbe
Založba Literatura
Pod naslovom Zavetje zgodbe je Alojzija Zupan-Sosič obdelala sodobni slovenski roman ob koncu stoletja (to je njena doktorska disertacija). Uvodoma je prikazala temo zanimanja in pristop do nje (Roman in zgodba, Vrstna identiteta romana, Roman v slovenski literarni vedi). Sodobni slovenski roman je obdelala po zvrsteh: modificirani tradicionalni roman v devetdesetih letih, fantastika in sodobni slovenski roman, pokrajinska fantastika, pravljični roman, antiutopični roman, zgodovinski roman, kriminalni roman, potopisni roman, ljubezenski roman, roman s ključem ter tematika obrobnežev, posebnežev
Pavle Merkü	* / I \
1300
primorskih priimkov

¿OSO I/)\TC<>
I
nosti in hibe, značajske posebnosti in razvade, družinske vezi, tabuje in živalska imena; poklicne determinative na poklic, dolžnost in dostojanstvo; krajevne determinative pa na imena držav in pokrajin, imena naselij in zaselkov, ledinska imena in druga zemljepisna imena ali vetrove.
Pastirica Urška
Založba Ognjišče
Pisateljica Zora Piščanc je Pasti-rico Urško pisala na podlagi zgodovinskih podatkov, olepšanih in poživljenih z razgibano ustvarjalno domišljijo, pa tudi in predvsem s srcem, z vero, z ljubeznijo do nebeške
Matere. Nekateri posebno lepi odlomki so menda nastali na Sveti gori (nad Gorico). Zgodba govori o pas-tirici Urški Ferligoj iz Grgarja pod Skalnico oziroma o stoletnem izročilu o nastanku svetogorske božje poti. Prvo cerkev so na Skalnici sezidali v letih 1541—1544 (takrat so našli tam sled prejšnjega Marijinega svetišča). 1785 je bila cerkev na ukaz avstrijskega cesarja Jožefa II. oplenje-na in porušena, vendar so jo osem let kasneje obnovili. Povsem porušena pa je bila med prvo svetovno vojno. V letih 1920—1932 so zgradili sedanjo veličastno baziliko. Knjiga je bogato ilustrirana z barvnimi in tudi dokumentarnimi posnetki.
Ludwig Wittgenstein
Založba Apokalipsa
Kot 19. knjigovzbirkiAutjedruš-tvo Apokalipsa izdala delo Ludvviga Wittgensteina O gotovosti. Gre za besedilo, ki je z inovativno silo neubranljivo krčilo pot sodobnemu, nikakor ne samo filozofskemu ustvarjanju, in pomagalo umestiti premislek o gotovosti v svetu brez tradicionalne gotovosti. Wittgenstenovi zadnji spisi premorejo značilnosti kontinuiranosti njegove misli kljub vsem spremembam, ki jih je ta prestala Pričujočo razpravo tako na primer zaključuje razmišljanje, da mora jezik tisto, kar ga omogoča, prej pokazati kot izrečil.
Geografija sveta
Mladinska knjiga Založba
Z učbenikom in delovnim zvezkom Geografske značilnosti sveta pri MK Založbi nadaljujejo prenovo geografskih učbenikov za poučeva-
recenzije
nje geografije v srednjih šolah. Didaktična zasnova Geografskih značilnosti sveta je vez med klasično zasnovano Občo geografijo in meto-dično-didaktično novostjo, učbenikom in delovnim zvezkom Geografske značilnosti Evrope. Snov učbenika in delovnega zvezka je mogoče predelati v času, ki ga predpisuje učni načrt v 45 šolskih urah, zato sta kratka in jedrnata, imata bogato slikovno, grafično in fotografsko gradivo ter sodobno, dijakom všečno likovno podobo. Teme, ki so usklajene s cilji iz učnega načrta, so podane na različnih zahtevnostnih stopnjah, od preprostih razlagalnih in reprodukcijskih do zahtevnejših. Vse teme, napisala jih je skupina štirih avtorjev, dijake usmerjajo v samostojno razmišljanje, analize in primerjave.
Pot skozi vesolje
Založba Modrijan
Knjiga skuša razložiti, kako danes po izrednem napredku astrofizike v zadnjih desedetjih razumemo
Pot
skozi V vesolje < ■
vesolje. Dr. Tomaž Zwitter je izredni profesor za astrofiziko na fakulteti za matematiko in fiziko. Pri svojem delu pogosto opazuje na astronomskih observatorijih v tujini. V knjigi na kratko predstavi naš planet in zgodovino Osončja, druge planetarne sisteme, življenje zvezd, lastnosti galaksij in vesolja kot celote. Govori o nastanku in koncu vesolja pa o življenju drugod v vesolju. Teme, ki so bile še nedavno predmet neutemeljenih špekulacij, so zdaj področje znanosti. I. Z.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
O
etnologija
Capodistria	f^^&SKHBB^:
Zbiralci starih razglednic veljajo za najbolj strastne. Predmet njihovega zanimanja je namreč vizualno zanimiv, poleg tega pa je močan tudi s svojo zgodovinsko sporočilnostjo. Potem ko je Slobodan Simič Sime pred leti izdal razkošno knjigo o starih portoroških razglednicah, ji je zdaj dodal še prav tako razkošno monografijo s starimi razglednicami Kopra in okoliških krajev.
V obdobju od konca 19. stoletja pa tja do štiridesetih let 20. stoletja, ki ga prikazujejo razglednice in tako ohranjajo zunanjo podobo Kopra in bližnjih krajev, sta na tem območju vladali dve državi: do leta 1918 Av-stro-Ogrska in nato Kraljevina Italija, med seboj različni v načinu vla-
danja, predvsem pa v odnosu do tu-	podnebnih razmer se je tu začel
kajšnjega slovanskega prebivalstva. Z	razvijati turizem, na območju An-
ustavo, ki jo je v 60. letih 19. stoletja	karana in Valdoltre pa sta zrasli
sprejela avstro-ogrska država, je bil	zdravstveni ustanovi - okrevališče
vsem narodom omogočen razvoj	za rahitične in slabokrvne otroke in
društvenega življenja na kulturno-	sanatorij za pljučne bolnike, prosvetnem, gospodarskem in _ političnem področju ter enako- ™ -
podobo otoka. Zaradi ugodnih Semedelski grad tik po prvi svetovni vojni
Koper je že v 20. letih 19. stoletja dobil drugo cestno povezavo s kopnim, Semedelsko cesto. Leta 1902 je stekla železniška povezava med Trstom in Porečem, Parenzana, kije vplivala na turizem, močno pa je olajšala tudi življenje okoliškim kmetom, saj so zdaj laže dnevno vozili svoje pridelke naprodaj v Trst. V tem času je koprsko veduto kvarila velika stavba kaznilnice, ki so jo Avstrijci zgradili kmalu po prevzemu oblasti po Napoleonu in je skoraj 130 let kot grožnja in opomin izstopala med drugimi mestnimi zgradbami.
Prva svetovna vojna je prinesla tudi na Koprsko velike spremembe. Italijanski iredentistični krogi so v njej videli priložnost, da uresničijo svoje želje in Istro priključijo Italiji. Zato so iz avstrijske vojske bežali na italijansko stran in rodili so se nacionalni junaki, ki jih Italija časti še danes. Najbolj znan je bil Koprčan Nazario Sauro, ki so mu v tridesetih letih v Kopru
©
Demokracija • 27/2004
etnologija
Cipcdlslrli	s«iim
Pogled na Koper s Semedele na razglednici iz leta 1936. Lepo je vidno, kako je bil videti Koper nekoč, ko je bil še otok.
Koprske soline okoli leta 1912
postavili veličasten spomenik, a so ga Nemci leta 1944 porušili.
Po propadu habsburške monarhije leta 1918 sta bili Primorska in Istra dodeljeni Kraljevini Italiji kot že leta 1915 obljubljeni vojni plen. V obdobju med obema vojnama je bila fašistična Italija do Slovencev bolj mačehovska od mačehe. Cilj fašistične politike je bil popolna asimilacija drugorodnega slovanskega prebivalstva. Koper, prej močan iredentistič-ni center, je postal zdaj trdnjava fašizma. Obdobje med obema vojnama je bilo zaznamovano z veliko gospodarsko krizo, ki je skupaj s fašistično asimilacijo povzročila med Slovenci veliko revščino in množično izseljevanje. Koprski zapori so bili polni političnih zapornikov. Fašistična Italija je tudi na Koprskem premagovala gospodarsko krizo z javnimi deli. Izvedena je bila obširna melioracija (bonifika) opuščenih solin in Koper je tako dokončno izgubil podobo
otoka. Zgrajen je bil tudi pomemben rižanski vodovod med Rižano in Mirno, ki je še danes temelj vodovodnega omrežja obalnih krajev.
Vladavina obeh držav, avstro-ogrske in italijanske, je vidna tudi na starih razglednicah. Pod Avstro-Ogrsko so bili napisi in imena krajev odvisni od založnika ali naročnika, v slovenskih krajih so bili v slovenščini, v italijanskih pa v italijanščini. Pod Italijo pa so bile v slovenskih okoljih razglednice kratek čas še dvojezične, nato pa so postale opremljene samo še z italijanskimi, večkrat tudi z na novo določenimi imeni krajev.
400 starih razglednic
V knjigi Koper na robovih stoletij, to je po Portorožu že druga razkošna knjiga s starimi razglednicami, ki jo je pripravil Slobodan Simič Sime, je veliko zanimivih podatkov o urbanističnih, gospodarskih, etnografskih in kulturnih dogajanjih pa
tudi o starih imenih ulic in trgov ter o nekaterih vplivnih osebnostih in političnem dogajanju. Objavljenih je skoraj 400 starih razglednic iz obdobja med letoma 1896, ko so se v Kopru pojavile prve razglednice, in 1936. Avtorje spremembe starih podob v nove prikazal z okoli sto primerjalnimi fotografijami, ki jih je leta 2002 posnel večinoma z istega mesta, kjer so nekoč stali stari fotografi. Objavljene stare razglednice so enake izvirnikom tako po velikosti in barvah kot po poškodbah. Vsaki razglednici je dodana obširnejša spremna beseda, v kateri je navedeno leto njene izdaje ali pošiljke ter vrsta zanimivih zgodovinskih podatkov.
Knjiga starih razglednic Kopra in okoliških krajev je posebej zanimiva tudi zato, saj seje Koper z okolico začel bistveno spreminjati šele po letu 1954, ko so z Londonskim memorandumom ti kraji pripadli nekdanji Jugoslaviji oziroma Slo-
veniji. Značilnost Kopra na starih razglednicah je strnjeno mesto na otoku, ki ga obdaja morje ali na jugozahodni strani soline. Dostop na otok je bil najprej le po enem cestnem nasipu, nato pa še po drugem. Danes je območje med obema dohodnima cestnima nasipoma izsušeno oziroma zasuto in že večinoma tudi urbanizirano. Ves severovzhodni del koprske obale pa je danes nasut in spremenjen z velikimi površinami koprskega pristanišča.
Avtor, ki z navdušenjem že dolgo zbira in spremlja vse, kar je povezano z zgodovino slovenskega Pri-morja in Istre, je k sodelovanju pri knjigi povabil tudi zgodovinarja Vlasto Beltram in Salvatorja Žitka, kar daje predvsem besedilnemu delu zanesljivost in veliko informa-tivnost. Knjiga Koper na robovih stoletij je najprej paša za oči, takoj zatem pa prava zakladnica za ljubitelje zgodovine.
Okoli leta 1907 pred Mudinimi vrati, skozi katera je več stoletij vodila edina cestna povezava s kopnega. Sredi nasipne ceste je stala trdnjava Levji grad, skozi katero nepoklicanim dostop na otok ni bil mogoč. Avstrijci so ga leta 1819 porušili. Koper je bil otok do sredine 19. stoletja, otoško podobo (s kopnim so ga poleg dveh nasipnih cest povezovale soline) pa je ohranjal vse do konca druge svetovne vojne.
Spomenik Nazariu Sauru, najbolj znanemu koprskemu iredentistu, ki je konec julija 1916 na žepni podmornici odplul na diverzantsko akcijo proti avstro-ogrskemu pristanišču v Pulju. Podmornica je nasedla, Avstrijci so Saura ujeli, obsodili in v Pulju obesili. Mogočen spomenik, Italijani so ga z velikim pompom postavili leta 1935 (na današnjem Ukmarjevem trgu), so podrli Nemci leta 1944.
Capodistria - -Entrala alta Piazza da fonte
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
revolucija
Edvard Kardelj in Boris Kidrič leta 1945
11. septembra 1942 je partizan-
sko glavno poveljstvo izdalo na-
"o načinu borbe proti belogar-
dističnim vaškim stražam".
V njej je zapisalo, da se je po
italijanski ofenzivi "pojavila nuj-
na potreba uničiti belogardistič-
ne tolpe in likvidirati pojavo ta-
ko imenovanih 'vaških straž'..."
Posledice so bile grozljive!
redbo (z oznako strogo zaupno)
Partijska konferenca na Cinku ni odpravila nepravilnosti v partizanski vojski oziroma čedalje večjih zločinov, ki so aprila, maja in junija 1942 dobivali vedno bolj zverinske oblike. Strateg partizanskega vedenja (in ne samo partizanskega, ampak tudi
"Druga etapa"
vosovskega, se pravi skrivnega, par-	su. Čeprav lahko sklepamo, da so	od nas. To mu je uspelo v neki meri	govini, kjer so partizani dosegli te
tijskega), je bil Edvard Kardelj. Ker	bili nekatera njegova najbolj "ob-	in začasno v nekaterih krajih Črne	pomladi sijajne uspehe, so se te iste
je v tistem času pisno načeloval ce-	čutljiva" pisma in listine uničeni, se	gore in v vzhodni Hercegovini. Tam	stvari in napake pojavile v še bolj za-
lotnemu projektu iz raznih bunker-	jih je kljub temu veliko ohranilo.	so bile storjene velike politične na-	ostreni obliki. Ko smo dospeli tja,
jev in je bil torej izoliran od nepo-	pake, velika popačenja linije naše	da bi posredovali, se je že začela so-
srednih dogajanj na terenu, je v ne-	Ribar piše Kardelju	partije. V Črni gori je bil to primer	vražna ofenziva, med katero se je
katerih primerih laže ohranjal trez-	7. julija 1942 je Ivo Ribar-Lola,	pozimi — med Milutinovim obis-	ravno odkrila globina storjenih na-
no glavo. Vendar bomo iz navedkov član centralnega komiteja KPJ, po-	kom tam —, posledice pa so ostale	pak. To so torej vzroki začasnega us-
iz številnih njegovih pisem, ki so se	slal Edvardu Kardelju poročilo, v ka-	do nedavna. Vse to se je mnogo bolj	peha četnikov v teh dveh pokraji-
ohranila, videli, da je na "napake"	terem je navedel nekatere "pojave"	drastično dogodilo te pomladi v nah." Z "drugo etapo" je Ribar mis-
opozarjal samo takrat kadar je šlo za v partizanski vojski "na jugu": "V Hercegovini. Osnovne napake so	lil na "teoretično znanje" iz učbeni-
ozke partijske interese. Cena življenj	svoji politiki netenja državljanske bile tele: zaostritev boja v vprašanjih,	kaZgodovinaVKP(b),vkaterempr-
za ta projekt ga ni zanimala. Ves čas vojne in preusmerjanja osvobodilne-	ki v resnici spadajo v 'drugo etapo';	va faza pomeni domovinsko vojno
je deloval preračunljivo in hladno,	ga boja na teren okupator ni le upo-	likvidacija, in to množična, ne sa-	zoper okupatorja, druga pa revolu-
Padec komunističnega enoum-	rabil sile in groženj in tudi najst-	mo današnjih sovražnikov, ampak cijo oziroma državljansko vojno,
ja je preprečil, da bi bila izdana zbra-	rašnejših represalij, temveč je zelo tudi takšnih ljudi, za katere ljudstvo
na dela Edvarda Kardelja. Ta so bi-	spretno igral na karto 'bavbava re-	ni bilo prepričano, kaj so, ki pa čes-	"Uničimo do zadnjega"
la v osemdesetih letih že pripravlje-	volucije' in izkoriščal sektaške napa-	to niso bili sovražniki, temveč samo 14. julija 1942 je Edvard Kardelj
na za tisk, vendar so ostala v tipkopi-	ke naših tovarišev, da bi kmete ločil 'nevtralci'. /.../ V vzhodni Herce-	odpisal Ivu Ribarju-Loli in mu po-
@	Demokracija • 27/2004
revolucija
bijanju bele garde, pri čemer gre pogosto za ljudi, ki jih morda niti ne bi bilo treba uvrščati v to kategorijo sovražnikov, so celo posamezni primeri odvratnega mučenja nekaterih ljudi, kar se je razneslo že med prebivalstvom in vrglo zelo slabo luč na lik partizanskega borca; so elementi ropanja itd. /.../ pogosto so prav partijci bili iniciatorji takih stvari."
Čeprav je Kardelj napovedoval odločno posredovanje proti "sek-taštvu" in "napakam", se ni zgodilo tako rekoč nič. Res je, da so premestili najhujše "likvidatorje" in "vojvode" in s tem nekoliko ustavili revolucionarno morijo, saj položaj na svetovnih frontah (kot so ugotovili) ni dovoljeval prehitevanja "faz", ustavili pa so tudi "sekta-šenje" znotraj koalicije OF, vendar
je bila kritična meja njihovega pobijanja že tako daleč, da "poti nazaj" ni bilo več. Nezadržno se je vzpostavljala protirevolucionarna obramba, s čimer je bil dosežen "začarani krog" državljanske vojne.
"Centralno vprašanje ..."
29. julija 1942 je Kardelj v pismu Zdenki Kidrič zapisal: "Kar se tiče vašega sektorja, bi Te opozoril samo še enkrat na vse tisto, kar sem Ti takrat povedal o likvidacijah. Ne vem sicer, kaj sedaj dela vaša varnostna služba, vendar naglašam še enkrat, da bodite izredno previdni, kadar gre za likvidacijo ljudi, ki niso neposredno izdajalci osvobodilne stvari slovenskega naroda. Na to nas opozarja tudi CK KPJ in je torej naš zadnji sklep bil pravilen. Na drugi strani bi pa v tej situaciji bilo izredno koristno, če bi padel eden ali drugi od voditeljev belogardistične vojaške (ne civilne) organizacije. (N. pr. N./ovak Karel/). Bela garda nam prizadeva silne muke in težave in so nam doslej pobili okoli 20 ljudi. Primerna kazen v Ljubljani ne bi škodovala."
Potem ko so partizani ustrelili sestro in svaka vidnega komunista Toneta Tomana in je ta ostro protestiral, mu je 2. avgusta 1942 pisal Edvard Kardelj: "Tako se dogodi, da taki elementi /znotraj OF, op. I. Ž./ delajo stvari v imenu partizanskega gibanja in OF, ki so v resnici ravno sovražni temu gibanju. Moram ti tu citirati Lenina, ki je na slične pojave v oktobrski revoluciji odgovoril približno tako: pri vsakem viharju izloča morje tudi umazane pene. S temi penami imamo tudi mi opraviti v OF. Odstraniti se jih ne da preko noči, ampak samo s potrpežljivim in vztrajnim delom. /.../ Poleg tega so prejšnji režimi v toliki meri isk-varili in demoralizirali neke plasti slovenskega ljudstva, da se moramo z ostanki tega sedaj boriti mi. Velikokrat Ti celo drugače pošten človek napravi take svinjarije, da ne veš, kaj bi napravil z njimi. Naša stvar je vse te pojave videti, razumeti jih in čimbolj odločno in hitro odstranjevati, včasih tudi z ljudmi vred. Ko smo šli na tako pot, smo pač morali vedeti, da bo revolucionarni proces
ročal o položaju v Sloveniji: "V zadnjem času paje delno novo le to, da se je mihailovičevska bela garda še bolj povezala z okupatorji in začela proti nam oboroženo akcijo. Naši so razbili že dve njihovi manjši skupini in jima zaplenili orožje, prav danes pa smo zvedeli za neko skupino s približno 100 belogardisti (70 od teh je oboroženih), ki so napadli neko našo patruljo ter ujeli in pobili nekaj naših ljudi. Te bande so sestavljene iz bivših aktivnih oficirjev in — farjev! Torej zlata zveza! Ukrenili smo vse potrebno, da jih tudi tokrat uničimo do zadnjega." Zanimiva je Kardeljeva misel, da "jih partizani raje tolčejo kot — okupatorja".
"Vodilna vloga partije je absolutno zagotovljena, toda sedaj moramo z največjo potrpežljivostjo in prepričevanjem politično pripraviti množice na nove etape borbe. Strahovito veliko dela imamo z našimi sektaši. Nikoli nisem mislil, da bo naš aktiv v takem času toliko sektašil. Imamo celo več primerov, da so kratkomalo zaprli ali celo po-strelili tudi naše zaveznike, da o drugih — o raznih tovarnarjih in bogataših — niti ne govorim. Preskočili so že na drugo etapo, kar seveda močno škoduje širini naše akcije. /.../ Precej dela smo imeli tudi s partizanskimi Vojvodi', tj. s komandanti — partijci, ki so jim uspehi udarili v glavo in so začeli pozabljati na Partijo. /.../ Sektaštvo in biro-kratizem—to sta najnevarnejši tendenci pri nas. Na tej podlagi se delajo še druge napake. Včasih so precej likvidirali. Tako je npr. II. grupa /odredov/ likvidirala mesečno samo na majhnem odseku povprečno do 60 oseb. Zgodile pa so se še hujše reči, o katerih ti pismeno ne bom govoril. /.../ Sedaj je prepozno, bomo morali pač nekako vladati. Ti pa glej, da bom lahko svoj 'resor' 'ministra za zunanje zadeve' zares opravljal. /.../ Peter /Boris Kidrič/ uničuje belo gardo in — pošteno čisti."
kih pojavov, o katerih govoriš, nam vaše mnenje potrjuje pravilnost naših dosedanjih ukrepov glede pobijanja sektaštva. To je tudi pri nas najbolj boleče vprašanje. Naši kadri, zlasti komandanti in politkomisar-ji so pokazali toliko sektaštva, da me je to po letu dni povsem pravilne politične linije vodstva partije v Sloveniji naravnost presenetilo. Vsi pojavi, o katerih govoriš v vezi s Hercegovino in Črno goro, so se v miniaturi pokazali tudi pri nas. Imamo 'vojvodsko' podcenjevanje partije v odnosu do partijskih funkcionarjev kot do civilistov. Posebno mnogo je sektaškega odnosa do zaveznikov/v OF, op. I. Z./, kar je privedlo do mnogih nevarnih trenj z zavezniki, posebno s krščanskimi socialisti; nadalje pretiravajo v po-
Vzpostavljen začarani krog
25. julija 1942 je Kardelj poslal Ivu Ribarju novo poročilo, in ker je šlo za zasebno pismo, je lahko uporabil nekaj ostrejših besed: "Glede sektaš-
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
dal iz sebe prekrasne primere junaštva in plemenitosti, pa tudi nemalo primerov razkroja in celo zločinov. Največ teh svinjarij pa se je zgodilo ravno na odseku Mokronog, Št. Janž /.../. Primer, ki si ga Ti doživel, ni edini, na žalost. So še težji primeri. Mi smo v zadnjem času pričeli z energično čistko, odstavili smo niz komandantov, komandirjev in politkomisarjev, izdali dekrete, da bo ustreljen vsak partizan ali komandant, ki bo vršil kakršnokoli nasilje nad civilnim prebivalstvom."
Seveda Kardelj ne bi bil Kardelj, če ne bi v pismu Tomanu nekaj stavkov naprej napisal: "Udarjajte krepko po beli gardi, ki bo sedaj gotovo nekoliko bolj dvignila glavo. Boj proti beli gardi je sedaj centralno vprašanje naše borbe."
Partizanske svinjarije
Isti dan kot Tomanu (2. avgusta) je Kardelj v imenu CK KPS pisal tudi poverjeništvu CK KPS (Miri Tomšič in Lidiji Sentjurc), da "je boj proti beli gardi v sedanjem trenutku najvažnejši, postati mora rdeča nit vse naše politike. Okrepite do skrajnosti propagando in agitacijo proti beli gardi".
Ta dan je v imenu centralnega odbora KPS pisal tudi Zdenki Kidrič: "Imamo torej pred seboj kak mesec odločilne borbe z belo gardo. Če jo bomo podrli v tem času, ki je brez dvoma za naše pozicije v Sloveniji odločilnega pomena, ker je najtežji, potem bo tudi v bodoče naša zmaga zagotovljena. Pripravite se torej na naj-intenzivnejši boj proti beli gardi. Ta boj mora sedaj postati centralno vprašanje politike. /.../ Prisluškujte dobro razpoloženju ljudstva. Stari /Josip Broz-Tito/ vas opozarja, da naj ne likvidiramo preveč, da ne bi ustvarili situacije, ko se nas bo ljudstvo balo, namesto da bi bilo povezano z nami. Tega se tudi vi zavedajte in spustite varnostno v akcijo šele tedaj, ko je opravljena vsa politična priprava. /.../ Okoli Mokronoga in Mirne pa so partizani zares delali svinjarije."
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je 26. avgusta 1942 izdal Opozorilo o ukrepih proti narodnim izdajalcem (objavljeno je bilo v Slovenskem
poročevalcu 5. 9. 1942). V njem je predpisal smrtno kazen za "vsako mobiliziranje ali poizkus mobilizacije ljudi ali materiala za okupatorsko in belogardistično vojsko ('slovensko' legijo oz. 'legijo smrti')", za "vsako hranjenje, nošnjo ali uporabo orožja, ki je v celoti last slovenske narodne oblasti" pa tudi za "vsako razširjanje in skrivanje belogar-distične literature ter sodelovanje pri njej; vsako sodelovanje na sestankih in akcijah bele garde; vsako zavestno posredno ali neposredno podpiranje bele garde". Svoje "opozorilo" je IOOF končal: "Kdor tega našega opozorila ne bo vzel za časa na znanje, ga bo prej ali slej doletela neizprosna, toda pravična kazen slovenske narodne pravice."
"Ustreliti vsakega belogardista"
Naslednji dan, 27. avgusta, je Kidričeva skupina v imenu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet izdala odredbo "o postavitvi oboroženih pripadnikov bele garde izven zakona". V njej piše, da "je postalo nujno, da se brez oklevanja zatro poskusi bele garde /.../ zato Glavni štab
slovenske partizanske vojske odreja: 1. Vsi oboroženi pripadniki bele garde so stavljeni izven zakona. Vse partizanske čete, čete narodne zaščite ter vsi posamezni partizani in zaščitniki so upravičeni na mestu ustreliti vsakega belogardista, ki ga najdejo v posesti kakršnega koli orožja. 2. Z oboroženimi belogardisti se izenačujejo tisti pripadniki bele garde, ki jih partizani ali zaščitniki zalotijo pri opravljanju zločinskih organizacijskih, pomožnih vojaških ali agitacijskih dejanj (kurir, ki se zaloti v posesti belogardistične korespondence, večje količine tiskovin, predmetov, namenjenih belogardističnim tolpam itd., itd. /.../)" Podpisana sta Ivan Maček in Franc Leskošek, politični komisar in komandant glavnega štaba slovenske partizanske vojske.
10. septembra 1942 je Boris Kidrič v Slovenskem poročevalcu objavil izredno strupen članek Bela garda — smrtni sovražnik slovenskega naroda. Iz cele vrste pačenj in najhujših groženj naj navedem le eno:"/.../ kakor fašisti in hitieijanci hočejo tudi belogardisti za seboj potegniti v nesrečo in uničenje ves narod. Toda ni daleč čas, ko bodo uničeni eni kot drugi. Kolo svetovnih dogajanj, ki se je začelo hitreje vrteti, in pest slovenskega borca, ki še vedno trdno drži puško v svojih rokah, jih bosta strla za vselej." Članek je končal z geslom: "Smrt Beli gardi — najhujšemu narodnemu sovražniku!" Najhujšemu torej. Hujšemu, kot je bil okupator.
11. septembra 1942 je partizansko glavno poveljstvo izdalo naredbo (z oznako strogo zaupno) "o načinu borbe proti belogardističnim vaškim stražam".
V njej pravi, da se je zdaj, po italijanski ofenzivi "pojavila nujna potreba uničiti belogardistične tolpe in likvidirati pojavo tako imenovanih 'vaških straž'/.../ Kar se belogardističnih gibljivih tolp tiče, obstojajo v glavnem iz zagrizenih belogar-
distov, in jih moramo potemtakem vojaško razbiti. /.../ Gibljive belogardistične tolpe je treba z vso resnostjo zasledovati, dobiti o njih točne podatke, o podatkih sproti obveščati sosednje edinice in komande ter Glavno poveljstvo. Čim je stvar pripravljena, je treba koncentrirati zadostne sile ter tolpo napasti s smotrom, da jo uničimo in pridobimo njeno orožje. Pri tem je treba paziti, da bo napad res vsestransko pripravljen in brezpogojno uspešen. Eventualni porazi v spopadu bi nas namreč tako vojaško kakor politično sila oslabili".
0 "obsodbi" in "eksekuciji"
V nadaljevanju je glavno poveljstvo celo podrobneje svetovalo, kako je treba napadati protirevolucionar-ne vaške straže: "Likvidacijo 'vaških straž' je treba pripraviti tako, da obkolimo vas, priredimo dobro pripravljen politični miting in poberemo orožje. /.../ Vsaka eksekucija mora biti sklenjena skupno z oboroženim odborom OF. Pred kmeti jo je treba objasniti tako, da jo bodo razumeli in odobravali. Glavni štab bo sleherno nepravično eksekucijo ali zlorabo kaznoval z najvišjo kaznijo, kajti časi so izredno resni in usodnih napak je bilo staljenih že preveč."
Seveda tu ne gre za priznanje napak, ampak preprosto za partijsko računico, saj so zaradi pobijanja postali med prebivalstvom zelo nepriljubljeni oziroma celo osovraženi. "Obsodba in eksekucija mora izpas-ti sila resno, ustrezajoč svojemu težkemu in hkrati pravičnemu pomenu ter brez sledu divjaštva ali še večje brutalnosti, kakor sta smrtna obsodba in njena izvršitev že sama po sebi. Z namenom likvidirati 'vaške straže' je treba - če je to le mogoče -zasesti več vasi istočasno." Partizansko vodstvo, ki sta ga v tem času vodila komandant Boris Kidrič in po-litkomisar Ivan Maček - izkušena komunista torej - je s to naredbo partizanske enote povsem usmerilo v boj proti vaškim stražam oziroma proti protirevoluciji, ki so jo v nekaj mesecih pred tem sami povzročili.
Nadaljevanje prihodnjič Ivo Zajdela
O
■Ml
Demokracija • 27/2004
zanimivosti
Harald Belker je svetovno znano in ta čas eno najpomembnejših in najinovativ-nejših imen na področju avtomobilskega oblikovanja.
Njegovo ime je že kultno, saj se ponaša s številnimi dosežki predvsem na področju popkulture. Sodeloval je pri številnih odmevnih projektih. Pooblaščen je bil za oblikovanje edinstvene dirke pouličnih vozil v priljubljenem stripu Racevvarrior.
Na neki Dreamvvorksovi prireditvi (Dremvvorks je ta čas vodilni
producentski filmski in animacijski studio, katerega ustanovitelj je Steven Spielberg, op. a.) je Spielberg pristopil k Belkerju in mu dejal, da je njegov sin preprosto očaran nad "batmobilom", ki ga je danes 42-let-ni Nemec pred tem oblikoval za filmsko uspešnico Batman. Kmalu zatem je Belker že pripravil prve skice futurističnih vozil, po katerih so izdelali vozila (vključno z znamenitim rdečim lexusom) za Spiel-bergovo znanstvenofantastično mojstrovino Minority Report s Tomom Cruisom v glavni vlogi.
Smart
A Harald Belker ni zapustil močnega pečata le v filmski industriji, temveč je oblikoval tudi za navadne smrtnike povsem uporaben mercedes smart, ki sodi v razred S oziroma M Mercedesovih modelov; prav tako je sodeloval pri oblikovanju porscheja 996. Oblikoval je tudi električno cestno kolo za avtomobil-
sko ladjo v znanstvenofantastičnem filmu Armageddon? Odgovor: Harald Belker. Kdo jeoblikoval avtomobil lincoln Continental 1962 s turbin-
skim motorjem za "Inšpektorja Gad-geta"? Odgovor: Belker. Kdo pa batmobil za film Batman in Robin?
Popkviz
Kdo je oblikoval vesolj-
in interpretacijo prvotnih zamisli, vendar pa morajo biti izvirne linije vselej narisane s prosto roko. Tudi sam dizajn je vselej posledica prostoročne kreacije, ki lahko vzame en popoldan, tri dni ali pa dva tedna -za eno vozilo. Batmobil mi je denimo vzel kar šest mesecev dela." Delo je nadvse ustvarjalno, polno domišljijskih preobratov in raznolikih predstav. Belker denimo avtomobile vidi in opaža v povsem drugačnem smislu kot večina. Avtomobil je zanj skupek refleksij, čutnih linij, energije, napetosti, kjer na primer okna napredujejo iznad spodnjega dela karoserije. "Celotni prednji nos je zagotovo najpomembnejši del," pojasnjuje Harald, "saj gre za obraz slehernega vozila. Odloča o tem, na kakšen način ga prepoznamo. Lahko vidimo dve očesi in us-
ta. Pogled se sprva vselej ustavi pri prednjih lučeh, rešetki oziroma odbijaču, ki končno naznanijo prvi vtis." Njegova predanost delu in goreča zapažanja so dokaz, da je Harald Belker več kot očitno sledil
svojim sanjam in našel delo, ki ga še vedno navdušuje. "Ne smemo se voziti samo po avtocesti... Treba je spreminjati prizorišča in hrepeneti po najnovejših in še više postavljenih ciljih." Njegov poslednji cilj - "sanjski projekt" -bo oblikovanje in izdelava lastnega avtomobila.
Lovro Kastelic
sko ikono Iacocco (op. Lee Iacocca -"John Wayne avtomobilskega trgovanja in inovatorstva",kijev60. letih prejšnjega stoletja predstavil mustanga, kasneje še chryslerja, svetu pa je dal prvega enoprostorca, imenovanega minivan), s tem pa tudi simbolno postal ikona avtomobilskega oblikovanja.
Odgovor je Harald Belker, ki svoje napredne zamisli udejanja še naprej. Tako je za film Battlefield Earth (Bojno polje: Zemlja) z Johnom Tra-volto oblikoval leteče prevozno sredstvo, svoje znanje pa je prispeval še za Spidermana ter v letu 2005 prihajajočega "Stealtha" (op. Skrivno deja-
nje) . Nedavno je predstavil 45 vesoljskih plovil za novo vročo računalniško igrico Freelancer, njegovo impresivno in zelo produktivno ustvarjalno delo pa se še kar nadaljuje.
Ameriški sen
Neverjetno, Belker je začel risati šele pri 26 letih. Leta 1984 je prišel v ZDA, s teniško štipendijo pa seje vpisal na Univerzo Georgia Southern. S študijem inženirstva je vztrajal do diplome, oziroma dokler ni prebral članka v nemški avtomobilistični reviji o avtomobilskem oblikovanju na Oblikovalskem centru umetniške akademije (The Art Center College of Design) v kalifornijski Pasadeni. "Ko sem prebral članek in pogoje, sem bil zatrdno prepričan, daje v oblikovanju moja prihodnost!" Tjakaj se je potem nemudoma vpisal z namenom, da bi se čim prej naučil in privadil tistih spretnosti, ki so ga kasneje naredile svetovno znanega.
Privržen sanjskemu poklicu
"Se vedno rišem ročno," pravi Belker. "Računalnik je za barvanje
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
G
film
Umazani ples je brezčasna zgodba o iskanju ljubezni, čutnosti in neodvisnosti. Navdih zanjo je bilo življenje koprodu-centke in koreografinje JoAnn Jansen. Umazani ples 2 nas popelje v svet živih barv, vročih ritmov in silovitih čustev.
Pisal se je november leta 1958. 18-letna Katey Miller, igra jo Ro-mola Garai, se s starši in sestro preseli na Kubo, v Havano, kjer očeta
čaka služba direktorja pri Fordu. Vsi so prepričani, da se bo pridna in malce sramežljiva Katev zlahka pomešala med bogataške ameriške najstnike. Toda Katey privlači odločni in ponosni natakar Javier, igra ga Diego Luna, ki je povrh še odličen plesalec. Prepriča ga, da se prijavita na plesno tekmovanje. Ne vesta pa, da je pred vrati revolucija ...
Podlaga za film je bilo življenje JoAnn Jansen (In prišla je Polly, Pirati s Karibov). Njenega očeta so namreč leta 1958 poslali v Havano, kjer je dobil mesto direktorja pri družbi
—■——^M Dirty Dancing: Havana Nights
Režija:	Guy Ferland
Producenta:	lawrence Bender, sarah Green
Scenaristi:	Boaz Yakin, Victoria Arch po zgodbi Kate Gunzinger in Peter Sagal
Igrajo:	Diego Luna, Romola Garai, Sela Ward, John Slattery, Johnatan Jackson, January Jones, Mika Boorem, Rene lavan, Mya Harrison, Polly Cusumano, Partie Swayze
Premiera:	1.7. 2004
Distribucija:	Fivia
Reynolds Aluminum. Jansenova ni	bivali v razkošnem hotelu, obisko-
hotela zapustiti domovine, vendar ji	vali podeželske klube in imeli šoferje
ni preostalo drugega. V Havani so ta-	in služabnike. Jansenova se je kmalu
ko kot druge ameriške družine pre-	zaljubila v Kubanca in prek njega
Cady Heron je večino svojega otroštva preživela v afriški goščavi, kjer so se njeni starši ukvarjali z zoologijo. Dekle si zato domišlja, da ve, kaj pomeni "najmočnejši preživijo".
Zlobni
Ampak zakoni džungle zaživijo v povsem novi luči, ko se mora prej doma šolana 16-letnica prvič v življenju odpraviti v pravo šolo. V gimnazijo, kjer veljajo nepisana in povsem nelogična pravila in kjer se najstnice srečujejo s hudimi in nepopustljivimi psihološkimi pritiski svojih vrstnic. Cady si ne more niti
del tlela
predstavljati, kako hudo je lahko, če kot strela z jasnega padeš iz džungle naravnost v tretji letnik srednje šole. Se posebno če naletiš na najbolj nevarno živo bitje na šoli - "kraljico matico", najbolj priljubljeno in oboževano dekle, kiji vse sošolke zavidajo, se zgledujejo po njej, fantje pa sanjarijo o njej. Na šoli, kamor
pride Cady, je "matici" ime Regina George. Vedno sta ob njej še drugi dve "plastičarki" - Gretchen in Karen, Reginini zvesti prijateljici in podložnici. Ko Cady naredi nepopravljivo napako - zagleda se v Re-gininega nekdanjega fanta - se začne zahrbtno in prikrito dekliško obračunavanje, ki nazadnje pripelje do vsesplošne vojne med dekleti...
Tina Fey, glavna avtorica skečev za oddaje Saturday Night Live, je bila že dalj časa očarana z zlobo, ki pre-
©
Demokracija • 27/2004
film
spoznala kubansko kulturo, polno plesa in glasbe. Plesati je znala že dobro, saj se je z baletom ukvarjala osem let, poleg tega pa sta bila njena mati in oče poklicna plesalca. Življenje na Kubi jo je tako zaznamovalo, da se je odločila za poklic plesalke. V New Yorku je poučevala moderni ples, nato pa je spoznala igralca in plesalca Lawrenca Benderja. Ko je po-
veva meddekliške odnose. Poiskala je Rosalind Wiseman, avtorico knjige Queen Bees and Wannabes: Helping Your Daughter Survive Cliques, Gossip, Boyfriends and Other Realities of Adolescence, in se po večkratnem posvetovanju z njo lotila pisanja scenarija za film Zlobna dekleta. Pisati scenarij po knjigi nikoli ni lahka naloga, še posebno pa se zaplete, ko je treba za veliko platno prirediti resnično in ne izmišljeno zgodbo. V tem primeru celo vrsto resničnih zgodb in jih povezati v smiselno ce-
stal producent, jo je povabil k Šun-du Quentina Tarantina in Boaza Yakina. Ko sta dobila zeleno luč za Umazani ples 2, se ji je uresničila dolgoletna želja. Treba je bilo le še poiskati prava igralca za vlogi Ja-vierja in Katey. Našla sta obetavno mlado igralko Romolo Garai in že prekaljenega igralskega mačka Di-ega Luno (Jaz pa tebi mamo).
Garaieva in Luna nista nikoli plesala, zato sta morala pred snemanjem za deset tednov v Portoriko. Tam sta pod vodstvom Jansenove plesala osem ur na dan. Po ogrevanju je sledilo učenje salse, merengueja, mam-be in drugih južnoameriških plesov. Mlada igralca sta se izkazala kot odlična plesalca. Film so posneli v mestih San Juan in Ponce v Portoriku.
loto. Scenarij je tako nastal kot kombinacija anekdot in izkušenj resničnih deklet, opisanih v knjigi, intervjujev, ki jih je scenaristka izvedla sama, in tudi njenih lastnih izkušenj iz najstniških let. Glavno vlogo je dobila Lindsay Lohan, ki je uspešno nastopila v prejšnjem filmu iste scenaristke - Freaky Friday. Zgodba filma Zlobna dekleta ji je bila takoj blizu, saj je pri svojih 17 letih tudi sama prisiljena doživljati svet, kot ga opisuje filmska zgodba. Monika Maljevič
——— Mean Girls
Režija: Producent: Scenarista: Igrajo:
Premiera: Distribucija:
Mark S. Waters Lome Michaels Rosalind Wiseman, Tina Fey Lindsay Lohan, Rachel McAdams, Lacey Chabert, Amanda Seyfried 15. 7.2004 Karantanija Cinemas
na kratko
Owen Wilson bo skupaj z Natalie Portman nastopil v novi Para-mountovi romantični drami The Smoker. Zgodba filma temelji na noveli Davida Schicklerja, objavljeni vmagazinu New Yorker leta 2002, in spremlja študentko (Portman), ki obiskuje zasebni kolidž, kjer se zaljubi v svojega profesorja (Wilson). Potem ko ga povabi na večerjo k svojim staršem, profesoija preseneti njihova prošnja, naj se poroči z njihovo hčeijo. Po Schickleijevi zgodbi je scenarij skupaj z avtorjem napisal Peter Tolan.
Režiser in scenarist Woody Allen bo letošnje poletje prvič posnel svoj film v Veliki Britaniji. Od britanskih igralcev bomo v projektu videli Kate Winslet, Emily Mortimer in Jonathana Ryhsa. Film bo deloma financiral BBC Films, snemanje pa bo potekalo v okolici Londona. Naslov filma še vedno ni znan, Allen pa je o njem dejal: "Zelo sem vznemirjen, ker bom snemal v Londonu. Vedno sem se navduševal nad britanskimi igralci in vsa leta sem v svoje filme vključeval britanske igralce. Sedaj pa jim ne bo treba priti v New York!" Dejal je še, da upa, da je dorasel visokim standardom britanskih filmov, s katerimi je odrastel.
Ameriški poslovni magazin Forbes je objavil podatek, v katerem navaja, da je igralec in režiser Mel Gibson najbogatajša oseba iz sveta znanih ljudi. Kot razlog so navedli lanski zaslužek filma Kristusov pasijon v višini 210 milijonov dolarjev. Sledijo mu igralec golfa Tiger Woods, Oprah Winfrey, Tom Cruise in skupina Rolling Stones. Forbes sestavlja svoje lestvice na podlagi zaslužka in zastopanosti v medijih.
Bruce Willis bo v za zdaj še nedoločeni vlogi nastopil v filmu Ocean's Twelve. Willis se je "samo pojavil" tudi v predlanskolet-nem hitu Charlijevi angelčki, tako da mu tovrsten način gostovanja v filmskih projektih ni tuj. Nadaljevanje filma Ocean's Eleven bo znova zbralo igralsko postavo zvezd, kot so George Clooney, Brad Pitt, Matt Damon, Andy Garcia, Julia Roberts in drugi. Igralska okrepitev v drugem delu bosta Chaterine Zeta-Jones in Vincent Cassel. Film naj bi v kinematografe prišel 10. decembra letos.
Leonardo DiCaprio bo igral in produciral film o varuhu narave Timu Treadwellu, ki so ga na smrt pretepli njegovi ljubljenčki. Pro-ducentska hiša Leonarda DiCapria Appian Way bo tako skupaj z družbo Columbia Pictures posnela biografski film z naslovom The Man Who Loved Grizzlies. Skozi zgodbo bo predstavljen varuh narave in živali Tim Treadwel, ki so ga pokončali medvedi, ki jih je hotel zavarovati. Celoten film temelji na enem članku Neda Zemana v časniku Variety, na podlagi katerega bo napisan tudi scenarij. Tim Treadwell je slovel kot kontroverzna in karizmatična oseba. Gostoval je v mnogih oddajah, kjer je pripovedoval, da ni nikoli imel nobene formalne izobrazbe ali končanega treninga za preživetje v naravi.
Ryan Reynolds naj bi nastopil v remakeu filma The Amityille Ho-ror. Poleg tega bomo Reynoldsa ob Amy Smart videli v romantični komediji Just Friends. Snemanje kultne grozljivke Amityville naj bi se začelo letošnje poletje, zgodba pa spremlja človeka, ki se s svojo družino vseli v hišo iz sanj in začne počasi odkrivati, da je njihov novi dom uročen, saj se v njem zbirajo duhovi iz preteklosti. Kot režiser bo pri projektu debitiral Andrew Douglas, ki je do sedaj snemal le glasbene spote.
106.6
MHz
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
©
tv program
PETEK,
Slovenija 1
2.7.2004
a
7.20 TEDENSKI IZBOR 7.20 KULTURA 7.30 ODMEVI
8.00 TELEBAISKI, OTROŠKA NANIZANKA, 5/45 8.20 PETA HIŠA NA LEVI: STAROST |E ROKENROL, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NAN., 5/16 I ALICE IN KAJETAN ČOP: VESELA HIŠICA -IOGURTOVA RDEČA KAPICA, LUTKOVNA NANIZANKA, 1/23
T. SELIŠKAR - M. MIKELN: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 1/8 9.40 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE 10.10 ŠTAFETA MLADOSTI 10.50 REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH
ZBOROV ZAGORJE OB SAVI 2004, 3.DEL 11.30 ZENIT: ZNANOST V ŠPORTU 11.55 OSMI DAN
1Z25 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA
NANIZANKA, 14/24 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.25 OMIZJE - USTAVA, PONOVITEV 15.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 6.50 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA,
26., ZADNJA EPIZODA (VPS 16.50) 17.15 IZ POPOTNE TORBE: JEŽA (VPS 17.15) 17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 14/18 (VPS 17.40) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 MEGLICE AVALONA, AMERIŠKA
NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 20.00) 21.30 SLAČENJE, NOVOZELANDSKA
NADALJEVANKA, 9/20 (VPS 21.30) 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME
(VPS 22.30) 23.15 POLNOČNI KLUB (VPS 23.25) 0.30 NOČNI IZBOR 0.30 DNEVNIK, ŠPORT 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) 1.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 14/18 2.35 NA POL POTI, NEMŠKI FILM (VPS 02.35) 4.25 POLNOČNI KLUB 5.35 INFOKANAL
Slovenija 2
6.30 8.00 8.25 8.25 8.55
9.25 9.50
12.20 12.55
17.00 17.35 18.05
18.30
19.55
23.15 0.40
INFOKANAL
TV PRODAJA
TEDENSKI IZBOR
VIDEOSPOTNICE: VROČE
MOSTOVI • HIDAK:
POTEPANJA - BARANGOLjSOK
DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 113/158
EP V NOGOMETU: POLFINALE,
POSNETEK IZ PORTA (VPS 09.50)
TV PRODAJA
WIMBLEDON: TENIS - GRAND SUM, POLFINALE MOŠKI, PRENOS (VPS 12.55) EP V NOGOMETU - GOLI (VPS 16.50) VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 114/158 (VPS 18.00) SALLY HEMINGS: AMERIŠKI ŠKANDAL, AMERIŠKI FILM, 2, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 18.25)
RIM: ATLETIKA - ZLATA LIGA, PRENOS (VPS 19.55)
JASTREB, ANGLEŠKI FILM (VPS 23.20) SLOVENSKA JAZZ SCENA: 20 LET ZBORA PERPETUUM JAZZILE, 1. DEL (VPS 00.45) INFOKANAL
Kanal A
9.15 TV prodaja
9.20 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev 18.
dela ameriške nanizanke 10.10 Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke
11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 19. del
ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 179. del ameriške nadaljevanke
14.40 Vsi moji otroci, 74. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja
16.00 Dosjeji X, 9. sezona, 12. del ameriške nanizanke
16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 1. sezona, 22. del ameriške
humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 11. del ameriške
humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music
20.00 Romantični film: Ukradena srca, ameriški film 21.45 Midve z mamo, 2. sezona, 6. del ameriške nanizanke
22.40 Nina išče ljubimca, ameriški film
Pop TV
PO»
7.05	Dragonball Z, risana serija
7.30	Beyblade, risana serija
7.55	Ricki Lake, ponovitev pogovorne o
8.45	Maščevanje ljubezni, ponovitev 114. dela
španske nadaljevanke
9.40	Klon, ponovitev 58. dela brazilske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Moja Sofija, ponovitev 53. dela španske nad.
11.50	Družinske vezi, ponovitev 136. dela brazilske nadaljevanke
12.45	Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, ponovitev
22. dela ameriške nanizanke
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Družinske vezi, 137. del brazilske nad.
15.55	Moja Sofija, 54. del španske nadaljevanke
16.55	Klon, 59. del brazilske nadaljevanke
17.55	24UR-vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, 115. del španske nad.
19.00	24UR
20.00	Akcija: Na hladnem, ameriški film ^
21.55	Teksaški mož postave, 6. sezona, 18. del
ameriške nanizanke
22.50	XXL premiere
22.55	Vrtinec 3, ameriški film ^
0.40	24UR, ponovitev
1.40	Nočna panorama
TevePika
9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30 Voda za vse 2004, s športom je življenje lepše,
okrogla miza, Sokolska zveza Slov., pon 10.30 Pod Židano marelo, oddaja z narodno
zabavnimi ansambli, pon 12.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon
12.30 A to je to!?, oddaja o kuhanju -da padeš dol',
vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 13.00 Glasbeni mozaik 17.00 V harmoniji z naravo, pon 17.30 Sanjska poroka, predporočna mrzlica, pon 18.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 18.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.00 Zadnji problem čoveške vrste, dokumentarna oddaja 3/4
19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja,
Duhovna univerza, pon 20.00 Koncert pihalnega orkestra 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Znani in zanimivi, Dora Plestenjak, pon 23.00 Festival Lent 2004 00.00 Trenja, POP TV, prvič 01.30 Glasbeni mozaik
13.15	TV prodaja
13.30	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
14.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
14.30	Ročk Otočec, dokumentarni film
16.15	Rad igram nogomet
16.45	Automobille
17.00	Sijaj, ponovitev
17.30	Sto izložb, sto strasti, 220. del italijanske
telenovele
18.00	llirika - turistična TV prodaja
18.30	Pokemoni, risani film
19.00	Videalisti, glasbene lestvice
20.00	SuperNov@ Multi Talents
21.00	V telesu blondinke, ameriška komedija, 1991 ^
23.00	Nova rasa, ameriški akcijski film, 1998 ^
00.45	TV prodaja
01.10	Videostrani
SOBOTA,
Slovenija 1
EE
6.50 6.50 7.00 7.30 8.05 8.15 9.05
10.20 10.20
10.45 12.00 13.00 13.15 13.15
13.45
14.10 15.30
15.55 16.30 16.50 17.15 17.20
17.50 18.15 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00
20.35 21.30 22.00 22.35 23.25 23.25 0.05 0.25 0.50
1.15 1.40 3.10 3.30
TEDENSKI IZBOR
KULTURA
ODMEVI
ZGODBE IZ ŠKOL|KE RISANKA
MALE SIVE CELICE, KVIZ
KINO KEKEC: VETER V VRBAH, AMERIŠKI FILM
(VPS 09.05)
TEDENSKI IZBOR
DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/13 POLNOČNI KLUB TEDNIK
POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR
MUZIKA ■ VLADO KRESLIN V VIDEOSPOTIH (VPS 13.15)
RAD IMAM LUCY, AMERIŠKA ČB NANIZANKA, 170.EPIZODA (VPS 13.45) MOJI NEČAKI, DANSKI FILM (VPS 14.10) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30)
SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13., ZADN|I DEL (VPS 17.20)
SLOVENSKI MAGAZIN - KRAS (VPS 17.50)
COFKO COF, RISANA NAN, 17/26 (VPS 18.20)
RISANKA (VPS 18.45)
VREME (VPS 18.55)
DNEVNIK
UTRIP
VREME
ŠPORT
DVOJNE POČITNICE, MLADINSKA NADALJEVANKA, 2/3 (VPS 20.00) ČEZ PLANKE: HRVAŠKA (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.30) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) UJETNIK, ANGLEŠKA NAN., 4/17 (VPS 22.35) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 23.55) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 13., ZADNJI DEL SLOVENSKI MAGAZIN - KRAS VAMPIRKINI LJUBIMCI, ANG. FILM (VPS 01.35) PRVI IN DRUGI INFOKANAL
Kanal III
06.00	Videostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
07.55	TV prodaja
08.25	Automobille
08.50	TV prodaja
09.10	Lisice, 14. del jugoslovanske serije
10.10	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
10.55	Videalisti, glasbene lestvice
12.00	TV prodaja
12.25	Risanke
I/3 Slovenija 2
6.30 INFOKANAL 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 10.05 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 12.30 TV PRODAJA 13.00 INFOKANAL 14.45 SKOZI ČAS (VPS 14.45) 14.55 WIMBLEDON: TENIS - GRAND SLAM, PRENOS (VPS 14.55)
17.20 EP V NOGOMETU ■ GOLI, PONOVITEV _(VPS 17.20)_
20.55
21.45
23.20 0.55
ATLETIKA - ZLATA LIGA, POSNETEK IZ RIMA (VPS 18.00)
VELIKANI SLIKARSTVA 20. STOLETJA: KAZIMIR MALEVIČ • OSVOBAJANJE IZ ZEMELJSKIH SPON, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDA|A (VPS 20.00) THIBAULTOVI, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/8 (VPS 21.10) ZBOGOM, DRAGA MOJA, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.05)
POLETNA SOBOTNA NOČ (VPS 23.35) INFOKANAL
Kanal A
3.7.2004
a
9.20 TV prodaja
9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 70. dela ameriške nadaljevanke
10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 71. dela ameriške nadaljevanke
11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 72. dela ameriške nadaljevanke
12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 73. dela ameriške nadaljevanke
13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 74. dela ameriške
nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Guinessova knjiga rekordov, angleška
dokumentarna serija ^ 17.35 Simpatije, 6. sezona, 23. del ameriške
nanizanke 18.30 Non Stop Music
20.00 Kriminalka: Usodna napaka, ameriški film ^ 21.40 Sodnik, ameriška nadaljevanka, 1/4 22.35 Lolita 2000, ameriški film W 0.05 Ekstra magazin, ponovitev ^
Pop TV
PCP
7.30 8.00 8.00 8.05 8.15 8.25 8.35 9.00
10.30
11.30 12.35 14.00 15.10
16.10 17.10 17.15 19.00 20.00
22.10 0.00 1.05 2.05
TV prodaja Ringa-Raja:
Nai mali svet, sinhronizirana risana serija Mala Kitty, sinhronizirana risana serija Doktor Oto, sinhronizirana risana serija BuCke, sinhronizirana risana serija Hikarian, sinhronizirana risana serija Katka in Orbi
Katie and Ortole, sinhronizirana risana serija Obuti maCek
Puss'n Boots, sinhronizirana risana serija Ariela - mala morska deklica, sinhronizirani risani film
Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija
11.00 Beyblade, risana serija
Lepo je biti milijonar, ponovitev
D2ungla v zimskem vrtu, ameriški film
Formula 1, prenos treninga
Diagnoza: umor, 6. sezona, 1. del ameriške
nanizanke
Bolnišnica Presidio, 1. del ameriške nanizanke 24UR - vreme
Nadomestni otrok, ameriški film 24UR
Filmski hit: Nespodobno povabilo, ameriški film
Smrtne misli, ameriški film Izpovedi taksistu 7, dokumentarna oddaja 24UR, ponovitev Nočna panorama
TevePika
EE
09.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Do zdravja tudi tako, gost dr. Peter Gregor, pon
10.30 Koncert pihalnega orkestra 11.45 V harmoniji z naravo, pon 12.15 A to je to!?, oddaja o kuhanju 'da padeš dol
vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 12.45 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.15 Pod židano marelo, oddaja z narodno
zabavnimi ansambli, pon 14.45 Glasbeni mozaik 17:45 Z glavo na zabavo 18:00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja,
vodi: Rebeka Dremelj, pon 19.30 Sanjska poroka, finalna oddaja, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 2130 Festival Lent 2004 23.30 Ekstra magazin, Kanal A, pon 00.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 01.30 Glasbeni mozaik
©
Demokracija • 27/2004
tv program
Kanal III
07.00	Videostrani
08.00	TV prodaja
09.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 216. deia
09.25	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 217, dela
09.50	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 218. dela
10.10	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 219. dela
10.35	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 220. dela
11.00	Risanke
11.30	Za vas In mesto, ponovitev
12.30	Znani in zanimivi - Dora Plestenjak
13.00	TV prodaja
13.20	Bilo je nekoč v mali Italiji, italijanska komedija, 1999
15.10	SuperNov@ Multi Talents - pregled
17.10	Enzo Ferrari, 3. del mlniserije
18.00	lllrika - turistična TV prodaja
18.30	Automobille
18.45	Risanke
19.15	Vldealisti, glasbene lestvice
20.00 Hotel Sanghai, avstrijska drama, 1996
21.45	SuperNov@ Multi Talents
22.15	36 ur do smrti, kanadski triler, 1999 ^
00.00 TV prodaja
00.30 Videostrani
NEDELJA,
4.7.2004
Slovenija 1_[J
7.30
9.55
11.00
11.30 12.00
13.00 13.25
14.25
14.55 16.30 16.50 17.40 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00
21.40 22.40 23.20
0.50 0.55 1.35 2.00
3.00 3.25 4.55 S.45
ŽIV ŽAV: METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 11/26; MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 18/26; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 16/26 (VPS 07.30)
O ŽIVALIH IN LjUDEH, ODDAjA TV MARIBOR, PONOVITEV
NEDELjSKA MAŠA, PRENOS IZ SEŽANE (VPS 09.55)
SVET DIVJIH ŽIVALI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 6/10 (VPS 11.00)
OBZORJA DUHA (VPS 11.30)
LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR
(VPS 12.00)
POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL 2004, 1. DEL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 13.25) ČARI ZAČIMB: SADNO ZELENJAVNA PLOŠČA (VPS 14.25)
TINA TURNER, KONCERT (VPS 14.55)
POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30)
AVTOPORTRET: JOHNNY YOUNG (VPS 16.50)
VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 17.40)
ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30)
RISANKA (VPS 18.40)
VREME (VPS 18.55)
DNEVNIK
ZRCALO TEDNA
VREME
ŠPORT
DVOJE SRC PROTI KRONI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 2„ ZADNJI DEL (VPS 20.00) INTERVJU: BORIS PAHOR (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.30) NEVAREN POSKUS, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 23.05) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL 2004,1. DEL, ODDAJA TV MARIBOR
ČARI ZAČIMB: SADNO ZELENJAVNA PLOŠČA LAIBACH - WAT TOUR, KONCERT AVTOPORTRET: JOHNNY YOUNG INFO KANAL
Slovenija 2
6.30 INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA 9.30 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA
11.30 55 LET FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC,
3. DEL (VPS 12.30) 12.00 SLAVČKOV KONCERT, POSNETEK
ZBOROVSKE PRIREDITVE (VPS 12.00) .20 INFOKANAL
13.45
14.55
18.25 18.35
20.30 22.40
MARTINA - SLOVO OD PRVAKINJE, ŠPORTNI FILM, PONOVITEV (VPS 13.45) STEFAN EDBERG, ŠPORTNI FILM, PONOVITEV (VPS 14.40)
WIMBLEDON: TENIS - GRAND SLAM, FINALE MOŠKI, PRENOS (VPS 14.55) SKOZI ČAS (VPS 18.40) VINKO M+DERNDORFER: ROŽMCE S KRANJSKEGA, TV IGRA (VPS 18.50) EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, PRENOS IZ LJUBLJANE (VPS 20.00) LIZBONA: EP V NOGOMETU, FINALE, PRENOS EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, PRENOS IZ LJUBLJANE INFOKANAL
Kanal A
9.20 9.50
11.30
13.10
14.00 15.00 15.50 16.40
17.35 18.30 19.00 20.00 21.50 22.45 0.25
TV prodaja
Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 175.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 176.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 177.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 178.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemimi, 3. sezona, ponovitev 179.
dela ameriške nadaljevanke
Dannyjeve zvezde
Dr. Phil, pogovorna oddaja
Oprah Show, pogovorna oddaja
Gulnessova knjiga rekordov, angleška
dokumentarna serija '';
Felicity, 4. sezona, 9. del ameriške nanizanke
Planet 10
Non Stop Music
Družinski film: Zmajevo srce, ameriški film Tihi zločin, 1. sezona, 21. del ameriške nan. Grenko maščevanje, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev
Pop TV
PCP
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Naš mali svet, sinhronizirana risana serija
8.05	Mala Kitty, sinhronizirana risana serija
8.15	Doktor Oto, sinhronizirana risana serija
8.25	Bučke, sinhronizirana risana serija
8.35	Hikarian, sinhronizirana risana serija
9.00	Katka in Orbi
Katie and Orbie, sinhronizirana risana serija
9.10	Obuti maček, sinhronizirana risana serija
9.35	Galaksija Oz, sinhronizirani risani film
11.00	Beyblade, risana serija
11.30	Lepo je biti milijonar, ponovitev
12.55	Resnični svet, dokumentarna oddaja
13.30	Formula 1, prenos za VN Francije
16.00	Diagnoza: umor, 6. sezona, 2. del am. nan.
16.55	Bolnišnica Presidio, 2. del ameriške nanizanke
17.45	24UR-vreme
17.50	Jamie Oliver v kuhinji 2, angleška
dokumentarna oddaja
19.00	24UR
20.00	Nedeljski film: Pritisk v kabini, ameriški film
21.45	Formula 1, povzetek
22.00	Razglednice iz pekla, ameriški film
23.50	Prevarant, dokumentarna oddaja
0.55	24UR, ponovitev
1.55	Nočna panorama
TevePika
9:20 9.30
11.00
11.30 13.30 14.00
15.30
17.00
17.30 18.30 20.00
Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
Sanjska poroka, finalna oddaja, pon
V harmoniji z naravo, pon
Pod zidano marelo, oddaja z narodno
zabavnimi ansambli, pon
Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni
program z turističnimi informacijami
Jana, oddaja o sončni strani življenja,
Duhovna univerza, pon
Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon
The Kwashen Retashy, glasbeni show, prvič
Festival Lent 2004
21.00 A to je to!?, oddaja o kuhanju ada padeš dol',
vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 21.30 24 UR, informativna oddaja 2230 Zadnji problem človeške vrste, dokumentarna
oddaja 3/4 23.00 Preverjeno, POP TV, pon 00.00 Z glavo na zabavo 00.15 Glasbeni mozaik
2.40 PISAVE
3.05 ZBOGOM, DRAGA MOJA, ANGLEŠKI FILM
(VPS 02.55) 4.40 INFOKANAL
Kanal III
07.00	Videostrani
08.00	TV prodaja
09.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
11.00	Risanke
11.30	Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in
turizmu
12.30	Risanke
13.00	TV prodaja
13.15	Automobille
13.30	TV prodaja
14.00	SuperNov@ Multi Talents - pregled
16.00	TV prodaja
16.30	Dokumentarni film
17.00	Sijaj, ponovitev
17.30	llirika - turistična TV prodaja
18.00	Ekskluzivni magazin
18.30	Štiri tačke
19.00	Videalisti, glasbene lestvice
20.00	Čokolada, ameriška romantična komedija, 2000
22.00	Reporter X
22.30	K1, športni program
23.30	Ročk Otočec, dokumentarni film
00.15	TV prodaja
00.45	Videostrani
EE
7.30 7.30 7.45 8.00 8.25
8.55 9.10
9.30 9.55
10.25 10.55
1125 13.00 13.15 13.15 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.00
17.30
18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00
20.55 21.25 22.00
22.50 0.30 0.30 1.20 1.45
TEDENSKI IZBOR UTRIP
ZRCALO TEDNA
TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 6/45 PETA HIŠA NA LEVI: KRIZA IDENTITETE, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NAN., 6/16 IZ POPOTNE TORBE: JEŽA PRVI OTROK NA LUNI, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE
AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAjA, 3/12 DVOJNE POČITNICE, MLADINSKA NADALJEVANKA, 2/3
PLEME, ANG. NAN., 26, ZADNJA EPIZODA PRIJATELJI, OSTANIMO PRI|ATELJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA WALK ON BY: ZGODBA O POPULARNI GLASBI, ANGELSKA GLASBENO-DOKUMENTARNASERIJA, l.DEL PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA
L|UD|E IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: ODER (VPS 16.50) OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 2/13 (VPS 17.00)
RESNIČNI KLUB GOLIH PESTI, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.30)
ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
ŠPORT, VREME, MAGNET
KLINIKA POD PALMAMI, NEMŠKA
NADALJEVANKA, 4/10 (VPS 20.00)
DUŠNI PASTIRJI, ANG. NAN, 1/10 (VPS 20.55)
PISAVE (VPS 21.25)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME
(VPS 22.00)
BELI UNO, ITALIJANSKA NAD, 1/2 (VPS 22,50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) RESNIČNI KLUB GOLIH PESTI, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA_
Slovenija 2
6.30 INFOKANAL 8.35 TV PRODAJA
9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-
CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENCI V ITALIJI 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NAN, 114/158 10.30 INFOKANAL
10.45 EP V NOGOMETU: FINALE, POSNETEK IZ
LIZBONE (VPS 10.45) 13.10 ZABAVNI INFOKANAL 13.55 TV PRODAJA 14.25 TEDENSKI IZBOR 14.25 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL 2004,
l.DEL, ODDAJA TV MARIBOR 15.25 ČARI ZAČIMB: SADNO ZELENJAVNA PLOŠČA 15.50 LAIBACH - WAT TOUR, KONCERT 17.15 AVTOPORTRET: IOHNNY YOUNG 18.05 SKOZI ČAS (VPS 18.10) 18.20 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA,
115/158 (VPS 18.25) 18.50 PREKLETSTVO LJUDI-MAČK, AMERIŠKI ČB
FILM, PONOVITEV (VPS 18.45) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 22.00 OLIMPIJSKI DUH, KOPRODUKCIJSKI
MAGAZIN, 1/5 (VPS 22.00) 22.30 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 INFOKANAL
PONEDELJEK,
5.7.2004
Slovenija 1_[]
Kanal A
9.15 TV prodaja
9.20 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev 19.
dela ameriške nanizanke 10.10 Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 12. dela
ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 20. del
ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 180. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 75. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja
16.00 Dosjeji X, 9. sezona, 13. del ameriške nan. 16.55 Hal: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 2. sezona, 1. del ameriške
humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 12. del ameriške
humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Super film: Barb Wire, ameriški film ^ 22.05 Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona,
18. del ameriške humoristične nanizanke 22.35 Radijska postaja, 19. del ameriške
humoristične nanizanke 23.05 Osbournovi, 1. sezona, 7. del dokumentarne serije
23.35 Karting Grand Prix 23.50 Moške zadeve, 1. sezona, 11. del ameriške nanizanke ^
Pop TV
POP
..TV
7.05 Dragonball Z, risana serija
7.30 Beyblade, risana serija
7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 115. dela
španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 59. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja
11.00 Moja Sofija, ponovitev 54. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 137. dela brazilske nadaljevanke
12.45 Diagnoza: umor, 6. sezona, ponovitev 2. del
ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi138. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 55. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 60. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme
18.00 Maščevanje ljubezni, 116. del španske nad. 19.00 24UR
20.00 Sedma nebesa, 7. sezona, zadnji del «t _ameriške nanizanke_//
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
$
tv program
21.00 Naša sodnica, 3. sezona, 21. del ameriške nanizanke
21.55 Samo za ženske, ameriška nadaljevanka, 3/3 23.00 XXL premiere 23.05 Urgenca, 8. sezona, 14. del ameriške nanizanke
0.00 Seks v mestu, 4. sezona, 7. del ameriške
nanizanke 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama
TevePika
E3
9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 11.00 A to je to!?, oddaja o kuhanju §da padeš dol',
vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 11.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 12.00 Zadnji problem človeške vrste, dokumentarna oddaja 3/4
12.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Trenja, POP TV, pon 15.00 Glasbeni mozaik
17.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon
18.00 Znani in zanimivi, Dora Plestenjak, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
19.00 jana, oddaja o sončni strani življenja,
Duhovna univerza, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Zadnji problem človeške vrste, dokumentarna oddaja 4
21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00 Festival Lent 2004 00.00 Pazi kamera, POP TV 00.30 Glasbeni mozaik
Kanal III
T73
06.00	Videostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
07.55	TV prodaja
08.25	Risanke
08.50	TV prodaja
09.10	Automobille
09.25	Risanke
10.10	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
10.55	Videalisti, glasbene lestvice
12.00	TV prodaja
12.25	SuperNov@ Multi Talents - zakulisje
13.15	TV prodaja
13.30	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
14.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
14.30	Videalisti, glasbene lestvice
14.45	SuperNov@ Multi Talents - pregled
17.15	TV prodaja
17.30	Sto izložb, sto strasti, 221. del italijanske
telenovele
18.00	llirika - turistična TV prodaja
18.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
19.00	Videalisti, glasbene lestvice
19.30	Star papir za boljše življenje, reportaža
20.00	Blaženi papež Janez XXIII, 1. del miniserije
21.00	Dežela tigrov, am. vojna drama, 2000 ^
23.50	KI, športni program
00.50	TV prodaja
01.20	Videostrani
TOREK,
9.10 9.35 10.00 10.10 10.30
11.20 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.35 15,05
15.55
16.30 16.50
17.10
17.45
18.15
18.40 18.55 19.00 19.35 20.00
20.55 22.00
22.50
23.45
2.20 2.20 3.10
3.30
4.05 4.25
5.15 6.10
Slovenija 1
OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 2/13 MARSUPILAMI, RISANA NANIZANKA, 23/26 ZLATKO ZAKLADKO: KRESNA NOČ MUDI VIRTUOZI
RESNIČNI KLUB GOLIH PESTI, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDA]A ČEZ PLANKE: HRVAŠKA SLOVENSKI MACAZIN - KRAS POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR PISAVE
INTERV|U: BORIS PAHOR DUŠNI PASTIRJI, ANG. NANIZANKA, 1/10 KLINIKA POD PALMAMI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 4/10, PONOVITEV DOBER DAN, EVROPA: BREZ MEJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 2/26 (VPS 16.50) SPREHODI V NARAVO: TRAVNIŠKE CVETLICE (VPS 17.10)
SONČNICA NA RAMI: ODPETE PESMI OTONA
ŽUPANČIČA (VPS 17.30)
KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI:
ŠKOFJELOŠKI GRAD • OŽIVLJANJE GLASBE IN
PLESA PRETEKLOSTI (VPS 17.45)
DUHOVNI UTRIP: SKUPNOST DAMANHUR
(VPS 18.15)
RISANKA (VPS 18.40)
VREME (VPS 18.55)
DNEVNIK
ŠPORT, VREME, MAGNET SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE JAM, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
OBSEDENOST, AMERIŠKA DOKUMENTARNA
ODDAJA (VPS 22.50)
CENA RESNICE, FRANCOSKA DRAMA
(VPS 23.45)
NOČNI IZBOR
DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.55) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: ŠKOFJELOŠKI GRAD - OŽIVLJANJE GLASBE IN PLESA PRETEKLOSTI
DUHOVNI UTRIP: SKUPNOST DAMANHUR SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE JAM, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA POD ŽAROMETOM INFOKANAL
Slovenija 2
6.7.2004
_a
6.30 8.35 9.05 9.35 9.35 10.05
10.30 11.00 11.30 15.55 16.30 16.30
17.00 18.00 18.30 18.45
19.10
20.00
20.25
22.00
23.50 0,20
INFOKANAL
VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^
GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05)
TEDENSKI IZBOR
DOBER DAN, KOROŠKA
DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA,
115/158
INFOKANAL
TV PRODAJA
ZABAVNI INFOKANAL
TV PRODAJA
TEDENSKI IZBOR
OLIMPIJSKI DUH, KOPRODUKCIJSKI MAGAZIN, 1/5 STUDIO CITY
VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.15) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 116/158 (VPS 18.30) THIBAULTOVI, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/8, PON. (VPS 19.00) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 15/24 (VPS 20.05) VSI MOJI NAJDRAŽJI, ČEŠKA DRAMA, PONOVITEV (VPS 20.25) PRENAGLJENO DEJANJE, JUŽNOAFRIŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM (VPS 21.50)
VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.35) ^ INFOKANAL
7.20	TEDENSKI IZBOR	
7.20	KULTURA	
7.30	ODMEVI	9.15
8.00	TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 7/45	9.20
8.25	PETA HIŠA NA LEVI: NIZKI RAČUNI, DOBRI	
	PRIJATELJI, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA	10,10
	NANIZANKA, 7/16	
8,55	RADOVEDNI TAČEK: ODER	11.00
9.05	RISANKA	12.30
Kanal A
TV prodaja
Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev 20.
dela ameriške nanizanke
Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 13. dela
ameriške nanizanke
Non Stop Music, ponovitev
TV prodaja_
13.00 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 21. del
ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 181. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 76. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja
16.00 Dosjeji X, 9. sezona, 14. del ameriške nan. 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 2. sezona, 2. del ameriške
humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 13. del ameriške
humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: Glasba smrti, ameriški film ^ 21.40 Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona,
19. del ameriške humoristične nanizanke 22.10 Radijska postaja, 20. del ameriške
humoristične nanizanke 22.40 Osbournovi, 1. sezona, 8. del dokumentarne serije
23.10 Moške zadeve, 1. sezona, 12. del ameriške nanizanke W
Pop TV
PCP
7.05 Dragonball Z, risana serija
7.30 Beyblade, risana serija
7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 116. dela
španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 60. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja
11.00 Moja Sofija, ponovitev 55. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 138. dela brazilske nadaljevanke
12.45 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev zadnjega
dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 139. del brazilske
nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 56. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 61. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme
18.00 Maščevanje ljubezni, 117. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Preverjeno
20.45 Življenjska zgodba: Predsednikov otrok,
ameriški film 22.30 XXL premiere
22.35 Urgenca, 8. sezona, 15. del ameriške nan. 23.30 Seks v mestu, 4. sezona, 8. del ameriške nan. 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama
TevePika
9.00
10.30 12.00
13.00 13.30 16.45 17.00
18.30
19.00 20.00
20.30 21.00
21.30 22.30
23.00 00.00
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič
The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon
Voda za vse 2004, s športom je življenje lepše,
okrogla miza, Sokolska zveza Slov., pon
Pazi kamera, POP TV
Glasbeni mozaik
Knjiga na muhi, oddaja o knjigi
BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja,
vodi: Rebeka Dremelj
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
Na piki, aktualna pogovorna oddaja A TO JE TO!?, nagradno žrebanje - Argeta, prvič
Avto šok, oddaja o avtomobilizmu
Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema:
alkoholizem, 1 del
24 UR, informativna oddaja
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja,
pon
Festival Lent 2004 Glasbeni mozaik
Kanal III
06.00	Videostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
07.55	TV prodaja
08.25	Risanke
08.50	TV prodaja
09.10 Enzo Ferrari, 4. del miniserije
10.10	TV prodaja_
10.25	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
11.00	Videalisti, glasbene lestvice
12.00	TV prodaja
12.25	Risanke
13.15	TV prodaja
13.30	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
14.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
14.30	Videalisti, glasbene lestvice
14.45	SuperNov@ Multi Talents - pregled
17.15	TV prodaja
17.30	Sto izložb, sto strasti, 222. del italijanske
telenovele
18.00	llirika - turistična TV prodaja
18.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
19.00	Ekskluzivni magazin, ponovitev
19.30	Štiri tačke, ponovitev
20.00	Krog smrti, am. kriminalna drama, 2001 ^
21.50	Na poti v Katango, jugoslovanski film, 1987
23.40	Automobille
00.00	TV prodaja
00.30	Videostrani
SREDA,
7.7.2004
Slovenija 1
a
EE
7.20 7.20 7.30 8.00 8.25
8.50 9.00 9.10 9.35 10.00 10.15
10.45
10.50 11.05
11.35 12.00
13.00 13.15 13.15 13.40
14.05
15.00 15.55
16.30 16.50 17.25
17.50
18.40 18.55 19.00 19.35 20.00
22.00
22.55
0.15 0.15 1.05 1.25
TEDENSKI IZBOR
KULTURA
ODMEVI
TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 8/45 PETA HIŠA NA LEVI: KAR BO PA BO, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NAN., 8/16 ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA RISANKA
PIPSI, RISANA NANIZANKA, 21/26 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 20/26 SPREHODI V NARAVO: TRAVNIŠKE CVETLICE S. PREGL: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLADINSKA TV NADALJEVANKA, 2/6 SONČNICA NA RAMI: ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA MLADI VIRTUOZI
KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: ŠKOFJELOŠKI GRAD - OŽIVL|AN)E GLASBE IN PLESA PRETEKLOSTI
DUHOVNI UTRIP: SKUPNOST DAMANHUR SVETO IN SVET: TEOLOGIJA MED CERKVIJO IN DRUŽBO
POROČILA, ŠPORT, VREME
TEDENSKI IZBOR
NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR
DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 13, ZADNJI DEL
SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE JAM, AMERIŠKA
DOKUMENTARNA ODDAJA
POD ŽAROMETOM, PONOVITEV
MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA
... - VEND...GEM ... (VPS 15.55)
POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30)
POD KLOBUKOM (VPS 16.50)
VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA
NANIZANKA, 21/39 (VPS 17.25)
POT V |UTROVO DEŽELO, DOKUMENTARNA
ODDAJA (VPS 17.45)
RISANKA (VPS 18.40)
VREME (VPS 18.55)
DNEVNIK
ŠPORT, VREME, MAGNET SEDMI PEČAT: ZNAMENJA IN ČUDEŽI, FRANCOSKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
VIDA ZEI: RECEPCIJA, IZVIRNA TV IGRA (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.05)
POT V JUTROVO DEŽELO, DOKUMENTARNA
ODDAJA
GOSFORD PARK, AMERIŠKO-ANGLEŠKI FILM (VPS 02.15)
VIDA ZEI: RECEPCIJA, IZVIRNA TV IGRA INFOKANAL
Slovenija 2
6.30 INFOKANAL 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VIDEOSPOTNICE: MONO v? 9.35 DOBER DAN, EVROPA: BREZ MEJA, _ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA
©	Demokracija • 27/2004
tv program
10.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA,
116/158 10.25 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAl 17.10 TV PRODAJA
17.45 VIDEOSPOTNtCE: MONO, PONOVITEV ^
18.15 SKOZI ¿AS (VPS 18.15)
18.30 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA,
117/1S8 (VPS 18.30) 19.00 KONČNICA, PONOVITEV 20.00 EVRO PO EVRU (VPS 20.05) 22.00 VIDEOSPOTNICE: STEREO (VPS 23.00) ^ 22.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, PONOVITEV
(VPS 23.30) 0.00 INFOKANAL
Kanal A
Pop TV
PCP
7.05	Dragonball Z, risana serija
7.30	Beyblade, risana serija
7.55	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8.45	Maščevanje ljubezni, ponovitev 117. dela
španske nadaljevanke
9.40	Klon, ponovitev 61. dela brazilske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Moja Sofija, ponovitev 56. dela španske nadaljevanke
11.50	Družinske vezi, ponovitev 139. dela brazilske
nadaljevanke
12.45	Preverjeno, ponovitev
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Družinske vezi, 140. del brazilske nad.
15.55	Moja Sofija, 57. del španske nadaljevanke
16.55	Klon, 62. del brazilske nadaljevanke
17.55	24UR- vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, 118. del španske nad.
19.00	24UR
20.00	TV kriminalka: Vprašanje izbire, ameriški film
21.45	Na kraju zločina, 3. sezona, ameriška
nanizanka
22.45	XXL premiere
22.50	Urgenca, 8. sezona, 16. del ameriške nan.
23.45	Seks v mestu, 4. sezona, 9. del ameriške nan.
0.25	24UR, ponovitev
1.25	Nočna panorama
13.00 Avto šok, oddaja o avtomobilizmu, pon
13.30 NSM KANAL A
15.00 Glasbeni mozaik
16.00 Sanjska poroka, finalna oddaja, pon
18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje
življensko obdobje 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema:
alkoholizem, 1 del 20.00 Odbojka na mivki, Maribor - Lent 20.30 V harmoniji z naravo, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00 Festival Lent 2004 00.00 Preverjeno, POP TV, prvič 01.00 Glasbeni mozaik
9.15 TV prodaja
9.20 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev 21.
dela ameriške nanizanke 10.10 Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 14. dela
ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, zadnji del
ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 182. del ameriške nadaljevanke
14.40 Vsi moji otroci, 77. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja
16.00 Dosjeji X, 9. sezona, 15. del ameriške nan. 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 2. sezona, 3. del ameriške
humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 14. del ameriške
humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Poročna manija, zabavna oddaja 20.55 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli,
zabavna oddaja 21.45 Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona,
20. del ameriške humoristične nanizanke 22.15 Radijska postaja, 21. del ameriške humoristične nanizanke 45 Osbournovi, 1. sezona, 9. del dokumentarne serije
15 Moške zadeve, 1. sezona, 13. del ameriške nanizanke W
TevePika
9.00
9.30
10.00 10.30
12.00 12.30
Kanal III
T73
EE
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
Zadnji problem človeške vrste, dokumentarna oddaja 4, pon
Znani in zanimivi, Dora Plestenjak, pon Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon Klepet z jasnovidko Maručo, pon A TO JE TO!?, nagradno žrebanje - Argeta, pon_
06.00	Videostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
07.55	TV prodaja
08.25	Risanke
08.50	TV prodaja
09.10	Agencija, 15. del ameriške nanizanke
10.10	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
10.55	Videalisti, glasbene lestvice
11.15	Ekskluzivni magazin, ponovitev
11.45	Automobille
12.00	TV prodaja
12.25	Risanke
13.15	TV prodaja
13.30	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
14.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
14.30	Videalisti, glasbene lestvice
15,30	Fanny in Elvis, angleška komedija, 1999
17.15	TV prodaja
17.30	Sto izložb, sto strasti, 223. del italijanske
telenovele
18.00	llirika - turistična TV prodaja
18.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
19.00	Videalisti, glasbene lestvice
19.30	Odbojka na mivki Siemens Mobile Masters
2004, reportaža
20.00	Vroči veter, 1. del jugoslovanske serije
21.00	Sijaj
21.30	Reporter X
22.00	Spogledljivka, jugoslovanska komedija, 1961
23.40	Rock Otočec, dokumentarni film
00.30	TV prodaja
01.00	Videostrani
ČETRTEK,
8.7.2004
Slovenija 1_[]
7.20 TEDENSKI IZBOR 7.20 KULTURA 7.30 ODMEVI
8.00 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 9/45 8.25 PETA HIŠA NA LEVI: GREMO NA MORJE, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NAN., 9/16 8.50 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI,
RISANA NANIZANKA, 21/39 9.00 VRNITEV DOMOV, KRATKI DOKUMENTARNI
FILM 9.15 RISANKA 9.25 POD KLOBUKOM 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.40 POT V JUTROVO DEŽELO,
DOKUMENTARNA ODDAJA 11.25 SVET DIVJIH ŽIVALI, ANGLEŠKA
POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 6/10 12.00 MESTO NA ROBU, DOKUMENTARNA ODDAJA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 DVOJE SRC PROTI KRONI, NEMŠKA
NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL, PONOVITEV 15.00 OBSEDENOST, AMERIŠKA DOKUMENTARNA
ODDAJA, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA -
BARANGOLjSOK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 NA UNIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) 17.25 JASNO IN GLASNO: KAKO ADAM VIDI EVO, KONTAKTNA ODDAJA, PON. (VPS 17.25)
18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30
22.00
22.50 22.50
23.20
23.55 23.55 0.45 1.05
1.45
2.15 3.10 3.40
4.25 5.25
HUMANISTI KA (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
ŠPORT, VREME, MAGNET TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA ■ NICCOLO MACHIAVELLI: POLITIKA IN MORALA, PONOVITEV (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN ARVID ENGEGARD (VPS 22.50) TRIO PSALTERIA: S CITRAMI OD RENESANČNE GLASBE DO JAZZA, 3. DEL (VPS 23.20) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50)
JASNO IN GLASNO: KAKO ADAM VIDI EVO,
KONTAKTNA ODDAJA
HUMANISTI KA
TEDNIK
OSMI DAN
PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA ORLEK, KONCERT INFOKANAL
Slovenija 2
6.30 8.35 9.05
9.35 9.35
10.05 10.30 11.00 11.30 16.35 17.15
18.00
21.45
0.35 1.05
Kanal A
Pop TV
7.05 Dragonball Z, risana serija 7.30 Beyblade, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 118. dela španske nadaljevanke
9.40 Klon, ponovitev 62. dela brazilske
nadaljevanke 10.30 TV prodaja
11.00 Moja Sofija, ponovitev 57. dela španske nadaljevanke
11.50 Družinske vezi, ponovitev 140. dela brazilske
nadaljevanke 12.45 Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev
ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 141. del brazilske
nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 58. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 63. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme
18.00 Maščevanje ljubezni, 119. del španske nad. 19.00 24UR
20.00 Naravnost iz srca, ameriški film
21.35 Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 23. del
ameriške nanizanke 22.30 Pravi seks v pravem mestu, 1. del ameriške
- dokumentarne serije 23.25 XXL premiere
23.30 Seks v mestu, 4. sezona, 10. del ameriške
nanizanke 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama
TevePika
EE
INFOKANAL
VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV ^ EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR
MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA ... - VEND...GEM ...
DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NAN., 117/158
INFOKANAL
TV PRODAJA
ZABAVNI INFOKANAL
TV PRODAJA
VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV ^ 17.45 SKOZI ČAS (VPS 17.45) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 118/158 (VPS 18.00) MALI NAVIHANEC, BRAZILSKI FILM, 2. DEL, PONOVITEV (VPS 18.30) OPERNO POLETJE - G. PUCCINI: LA BOHEME, POSNETEK OPERE S FESTIVALA V BREGENZU (VPS 20.05)
POSEBEN POGLED: SREČNEŽ, ANGLEŠKI FILM (VPS 21.50)
VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 00.40) INFOKANAL
9.15 TV prodaja
9.20 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev
zadnjega dela ameriške nanizanke 10.10 Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 15. dela
ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Odvetnik z ulice, 2. sezona, 1. del am. nan. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 183. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 78. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja
16.00 Dosjeji X, 9. sezona, 16. del ameriške nan. 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 2. sezona, 4. del ameriške
humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 15. del ameriške
humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Umor po naročilu, ameriški film 21.40 Uganke inšpektorja Lynleya, angleška
nadaljevanka, 1/3 22.40 Samo bedaki in konji, 4. sezona, 1. del
angleške humoristične nanizanke 23.20 Moške zadeve, 1. sezona, 14. del ameriške nanizanke W
9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30 Odbojka na mivki, Maribor - Lent, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja,
vodi: Rebeka Dremelj, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija
Klariča, pon 13.00 Z glavo na zabavo, pon 13.15 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 16.00 A TO JE TO!?, nagradno žrebanje - Argeta, pon
16.30 Pod Židano Omarelo, oddaja z narodno
zabavnimi ansambli, prvič 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
19.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje
življensko obdobje, pon 19.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 20.00 Koncert ansambla Magazin 20.45 Koncert Tereze Kesovije 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00 Festival Lent 2004
00.00 Ekstra magazin, Kanal A, prvič
01.00 Glasbeni mozaik
Kanal III
v3
PCP
06.00	Videostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
07.55	TV prodaja
08.25	Risanke
08.50	TV prodaja
09.10	Kako preživeti, 15. del ameriške serije
10.10	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
10.55	Star papir za boljše življenje, reportaža
11.25	Videalisti, glasbene lestvice
12.00	TV prodaja
12.25	Risanke
13.15	TV prodaja
13.30	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
14.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
14.30	Videalisti, glasbene lestvice
15.30	Pozabi me, ameriška komedija, 2001
17.15	TV prodaja
17.30	Sto izložb, sto strasti, 224. del italijanske
telenovele
18.00	llirika - turistična TV prodaja
18.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
19,00	Videalisti, glasbene lestvice
19.30	Popotovanja z Janinom
20.00	Nevidna mama, ameriška komedija, 1995
21.40	Originali, 1. del jugoslovanske serije
22.50	Črna Marija, jugoslovanska urbana drama, 1986
00.20	Automobille
00.35	TV prodaja
01.00	Videostrani
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004	$
radijski program
m>
RADIO OGNJIŠČE
PETEK
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duio
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	jezikovni brevlr
08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, Vaša pesem
11.15	Knjižne minute (presoje)
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duio
12.15	Voščilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar tedna
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
17.00	Ob petkih pospravljamo podstrešje
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	2. in 4. Skriti zaklad
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Iz Mohorjeve skrinje
21.15	Ponovitev Komentarja tedna
21.30	Mozaik dneva
22.00	Klasična glasba
Ponovitve:
23.00	Doživetja gora in narave
24.00	Srečno na poti
04.40	Radio Vatikan
SOBOTA
15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15
22.00 23.00 24.00 04.40
INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi
Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila
Sejalec seje besedo (ponov.)
Radio Vatikan
Kaj bo jutri na R.O.?
Radijska molitev
Škofov govor pred nedeljo
1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3.
Jezus živi
Ponovitve:
Za življenje
Obala neznanega
Slovene' Slovenca vabi
Radio Vatikan
NEDELJA
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za dušo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Škofov govor za nedeljo (ponov.)
07.00	Zvonjenje
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	jezikovni brevir
08.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Prenos sv. maše
10.00	Oznanila
10.15	Graditelji slovenskega doma
11.00	Poročila, osmrtnice, obvestila
11.15	Kmetijska oddaja
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za dušo
1115	Voščilo PRO-jevcem
1130	Glasbena voščila
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
17.00	Slovencem po svetu in domovini
18.30	Sakralna glasba
19.30	Za otroke
19.45	Škofov govor za nedeljo
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Obala neznanega - izzivi vere
21.30	Radijski roman
	Ponovitve:
22.00	Naš gost
23.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
23.30	Sobota ob 21.15
00.30	Graditelji
04.40	Radio Vatikan
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duio
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.30	Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	jezikovni brevlr
08.00	Naravoslovne zanimivosti
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Sobotna iskrica
10.30	Poročila, VaSa pesem
11.00	Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duio
12.15	VoSčllo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Glasbena voščila
PONEDELJEK
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za dušo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Blm-bam-bom
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	jezikovni brevir
08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, Vaša pesem
11.15	Iz založbe TDO
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za dušo
12.15	Voščilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Mali oglasi_
13.30	Stare, ma lepe
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
17.00	1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne
zagate 4. Za streho nad glavo
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	Glasovanje za Vašo pesem
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Prijatelji radia Ognjišče
21.30	Mozaik dneva
22.00	1. Zanimivosti nočnega neba
Ponovitve:
23.00	Sakralna glasba
24.00	Slovencem po svetu in domovini
04.40	Radio Vatikan
TOREK
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 1105 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30
21.30 22.00
23.00 24.00 04.40
Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila
Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Blm-bam-bom
Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
jezikovni brevlr
Kmetijski nasvet
Koledar prireditev
Spominjamo se
Poročila
Napovednik
Poročila
Kratke novice, Vaša pesem
Zvonjenje
Biser za dušo
Voščilo PRO-jevcem
Poročila, osmrtnice, obvestila
Mali oglasi
Kratke novice
Napovednik
GV v etru
Kulturni utrinki
INFO oddaja
Osmrtnice, obvestila
Koledar prireditev
Glasbena voščila
Šport na Radiju Ognjišče I.
Poročila, Vaša pesem
Šport na Radiju Ognjišče II.
Glas Amerike
Kratke novice
Napovednik
Za otroke
Sejalec seje besedo (ponov.)
Radio Vatikan
Kaj bo jutri na R.O.?
1. Luč v temi, 3. Vstanl In hodi
2.4. In 5. juretov večer
Mozaik dneva
1. In 3. Sončna pesem, 2.4. In 5. Svetloba
In sence
Ponovitve:
Ponedeljek ob 17.00
Prijatelji radia Ognjišče
Radio Vatikan
SREDA
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za dušo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)_
07.00	Zvonjenje
07.15	Blm-bam-bom
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	|ezikovni brevir
08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	Srečno na poti
11.00	Kratke novice. Vaša pesem
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za dušo
12.15	Voščilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Zlati zvoki
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
16.00	Mali oglasi
17.00	Pogovor o
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	Aktualna tema
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza)
21.30 Mozaik dneva
22.00 Glasba z znamko
Ponovitve:
23.00	Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan
ČETRTEK
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za dušo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
	besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Blm-bam-bom
07.30	Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	Jezikovni brevir
08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
09.30	Založba Družina
10.00	Poročila
10.15	Doživetja gora in narave
11.00	Kratke novice, Vaša pesem
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za dušo
12.15	Voščilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar Družine
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
16.00	Glasbena voščila
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Karavana prijateljstva 1.
21.30	Mozaik dneva
22.00	Karavana prijateljstva II.
	Ponovitve:
23.00	Pogovor o
24.00	Sveta vera bodi vam luč
04.40	Radio Vatikan
Demokracija • 27/2004
športna kolumna
Esad Babačič
Letošnje evropsko prvenstvo je v znamenju presenečenj, ki se vrstijo drugo za drugim. Potem ko so se v predtekmovanju opekle Italija, Španija in Nemčija, sta se v četrtfinalu poslovili še Anglija in Francija. Teorija o izpraznjenosti in utrujenosti največjih zvezdnikov svetovnega nogometa očitno drži.
Kako brez Angležev
Verjetno ni naključje, da so odpovedala prav največja imena na čelu z Zidanom in Beckha-mom. Slednji je celo obtožil Re-al, da ga ni dovolj dobro pripravil. Kar težko verjamemo, da kraljevski klub ni dovolj skrbel za fizično vzdržljivost svojih velikanov. Pa vendarle je tudi to mogoče, še posebej če vemo, kakšen nogomet se igra v Španiji in kje je bil na koncu Real. Seveda bi se dalo razpravljati tudi o razvajenosti velikega Davida, ki se je zadnje čase bolj kot z nogometom ukvarjal s svojim zunanjim videzom. Svoje je dodala tudi žena Viktoria, ki mu očitno ni odpustila divjih avantur z različnimi ženskami. Navsezadnje pa je še najbolj kriv selektor Eriksson, ki je svojemu kapetanu verjel tudi po zastreljani enajstmetrovki proti Franciji. Sicer pa so bili selektorji tisti, ki so najbolj pogosto nagnili tehtnico na stran svojega moštva. Vzemimo Felipeja Scolarija, ki je zamenjal največja zvezdnika svojega moštva, ker nista izpolnila njegovih zamisli. Najprej je letel Rui Costa, ki se je vrnil prav proti Angliji, na isti tekmi pa se je usedel tudi nedotakljivi Figo, ki je na Portugalskem pravo božanstvo. Big Phil je imel jajca in kapetana zamenjal z veliko mlajšim igralcem, ta pa je nato dosegel zadetek za izenačenje in preobrat. Pri nekaterih se pač ve, kdo je šef na klopi. Precej manj jajc je imel denimo Francoz San-tini, ki je na koncu obžaloval, ker
je bil preveč dober. Kaj takšnega se ne more zgoditi velikemu Ot-tu Rehhaglu, ki je iz lenih Grkov naredil pridne Nemce in postal strah in trepet favoritov. Kljub temu sem prepričan, da so Cehi premočni za odlično organiziranega Nemca. Najbolj so me prepričali prav proti Dancem, ko niso brezglavo napadali, ampak so igro celo prepustili nevarnim Skandinavcem. Kaj takšnega si lahko privošči samo moštvo, ki ima vse pod nadzorom. In res se je v drugem polčasu zgodilo tisto, kar smo vsi pričakovali. Posamezne kvalitete, združene v kolektivnega duha, so odločile v prid najboljšemu moštvu tega prvenstva. Takšno superiornost je
mogoče, da se bo nekdo, ki ni spadal med popolne favorite, preprosto sprehodil do naslova. Za zdaj že kaže tako, čeprav bodo svoje dodali tudi domačini. Če pa še oni izpadejo, potem res ne vem, ali bom sploh še gledal, čeprav mi je všeč, da so se Nizozemci končno otresli prekletstva penalov in prišli skoraj do konca. Toda njihovi navijači niso niti približno podobni angleškim, ki so sami držali prvenstvo pokonci. Zato bi bil boljši finale med gostitelji in Čehi. Evropsko prvenstvo je več kot tekmovanje in brez pravega ozračja ni več smotra. Navsezadnje štejejo v dresu z državnim grbom neke druge vrednote, ki niso povezane samo
Sicer pa se je moja bojazen, da brez velikih ni pravega prvenstva, uresničila. Izpad Anglije je prinesel popolno zatišje na stadionih in zunaj njih. Kot da je bila tekma med Angleži in Portugalci zadnja na tem Euru.
na svetovnih prvenstvih demonstrirala le še Brazilija. Sicer pa se je moja bojazen, da brez velikih ni pravega prvenstva, uresničila. Izpad Anglije je prinesel popolno zatišje na stadionih in zunaj njih. Kot da je bila tekma med Angleži in Portugalci zadnja na tem Euru. Tisto, kar smo videli na srečanju med Švedsko in Nizozemsko, je bil čisti antikli-maks, nič kaj bolje pa nista igrali niti Danska in Češka. Kot da bi se v igralce zavlekla neka melanholija, ki ji noče biti konca. Čehi so zmagah s takšno lahkoto, da me je kar zmrazilo. Saj ni
z denarjem in s slavo. Igrati za reprezentanco je strast, tako kot je strast navijati za svojo državo. Zato je tu tudi več drame kot v klubskem tekmovanju. Čustva so tista, ki ločijo reprezentančni nogomet od klubskega. Morda se s tem ne bodo strinjali ognjeviti klubski navijači, ki pa so v tej zgodbi vendarle v manjšini. Evropsko prvenstvo pač mobilizira tudi tiste, ki niso tako vneti navijači domačih klubov. Res morda na škodo kritične mase, toda danes se tako ali tako že vsak spozna na najpomembnejšo postransko stvar na svetu.
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
O
šport
Dalmatinec je navduševal tudi s svojimi močnimi servisi.
Edini, ki je bil v teh dneh vsaj za nekaj trenutkov močnejši od nogometa, je bil Goran Ivaniševič. ki se je minuli teden poslovil od aktivnega igranja tenisa. Natančneje: v petek, 25. junija, ob 17. uri in 18 minut, ko je izgubil proti Hevvittu. Avstralec je bil bolj kot zmage vesel dejstva, da ga je lahko pospremil v pokoj.
Velika čast za slehernega mladega igralca. Kako dober scenarist je bil Goran, pove tudi dejstvo, da mu je uspelo priti do tretjega kroga, vka-terem je bil spet na osrednjem igrišču. Če bi izgubil dan prej, bi bilo slovo premalo slovesno. Tako pa so bile fanfare tam v pravem trenutku.
Izvirnost in humor
Verjetno ni teniškega navdu-
šenca, ki se ne bi strinjal z ugotovitvijo, da je tenis izgubil najzanimivejšo osebnost. Poslovil seje tako, kot si je vedno želel, v nogometnem dresu, na osrednjem igrišču edinstvenega Wimbledona. Gorana smo imeli radi, pa ne samo zato, ker je bil nekaj časa naš. Ne. Tudi ko je vse skupaj razpadlo in je ljubezen zamenjalo sovraštvo, je ostal naša lastnina. Ker nam
Poleg tenisa so bili njegova največja strast hitri avtomobili in lepa dekleta.
ni teniških igralcev. Goran je imel to, kar so imeli pred njim le redki: Connors, Nastase, McEnroe ... Kasneje jih bilo bolj malo. Dolgčas. Največji je bil Sampras. Po rezultatih in dolgočasnosti. Zmage brez čustvenega naboja, stroj, ki melje. Goran je bil odprt in ranjen. Največkrat v Wimble-
donu, ki ga je posebej oboževal.
■
rJ
ni
je bil bolj podoben kot hladni Skandinavci, preračunljivi Nemci, dolgočasni Angleži, oddaljeni Američani in Avstralci, ker je kazal čustva in imel smisel za humor. Saj ne da bi ga imeli tudi sami. Toda njegovega smo razumeli ali se vsaj delali, da ga razumemo. Z njim smo bili privilegirani, saj smo imeli vstop v eksklu-zivo, izvirnost, ki je manjka veči-
Tako kot je Wimbledon oboževal njega. Edini, ki so ga leta 2000 povabili na parado šampionov, čeprav do takrat še ni osvojil turnirja. Zato pa je bil že trikrat v finalu in prav tolikokrat izgubil.
Tragični junak
Najbolj boleče je bilo leta 1992, ko je na poti do finala razbil Sam-prasa, da bi na koncu še enkrat pre-
Slovo najbolj karizmatičnega teniškega igralca nove dobe.
Ivaniševica si bomo zapomnili po preklinjanju in metanju loparjev, kadar mu ni šlo.
Demokracija • 27/2004
šport
^rtšitmma,
fSj	j
"wnmm*^
50
let
SfejewJoi iud,
RADIO ŠTAJERSKI VAL, D.0.0., ¿AMRJS PRI JiLŠAH AŠKERČEV TRG 21, 32*0 ŠMARJE PRI JELŠAH I/TRAVA: (03) 117 12 10, STUDIO: (03) II 71230 WWW. RADIO- STAJ ERSKI- V A L SI
Če bi mu leta 1992, ko je imel samo 20 let, v finalu VVimbledona uspelo premagati Agassija, zagotovo ne bi bil eden najbolj tragičnih junakov belega športa.
magal samega sebe. Tako kot je samo on znal. Agassi je bil na tleh, toda Goran se je očitno ustrašil trenutka. Bilo mu je 20 let, in če bi takrat osvojil naslov, zagotovo ne bi bil eden najbolj tragičnih junakov belega športa. Tako pa seje vse skupaj sprevrglo v dramo, ki je trajala vse do leta 2001, ko se je kot povabljeni prebil v finale in tam premagal žilavega Avstralca Patricka Rafterja. Verjetno ena največjih športnih bitk v zgodovini' športa. Marsikdo v Sloveniji je takrat spus-
na kratko
Grška vlada bogato
nagradila reprezentante
Grška vlada se je odločila, da bo domače nogometaše za uvrstitev v četrtfinale letošnjega evropskega prvenstva v nogometu, s katero so Grki prijetno presenetili, nagradila z milijonom evrov. Namestnik grškega športnega ministra Giorgos Or-fanos je velikodušno denarno nagrado utemeljil s tem, da so varovanci selektorja Otta Rehhagla z dobrimi igrami na Portugalskem v ponos vsem Grkom. Triindvajset grških igralcev na EP se bo tako v domovino vrnilo bogatejših za tri milijone evrov, saj bodo poleg vladne nagrade dobili še dva milijona premij krovne grške nogometne organizacije.
Rooney: Naslednik Peleja?
Prvo ime letošnjega evropskega prvenstva v nogometu je zagotovo mladi angleški reprezentant Wayne Rooney, ki s svojo igro, predvsem pa številnimi zadetki navdušuje svetovno nogometno javnost. Nad osemnajstletnim igralcem se
očitno navdušuje tudi legendarni brazilski nogometni zvezdnik Pele. Slednji je na večeru, ki ga je pretekli teden na Portugalskem pripravila Mednarodna nogometna zveza, dejal: "Wayne je že zdaj eden najboljših nogometašev na evropskem prvenstvu. Je izreden talent in prvi kandidat za seznam najboljših nogometašev na svetu." Nad Rooneyjem je razumljivo navdušen tudi angleški selektor Sven Goran Eriksson: "Ne morem se spomniti, da bi še kateri nogometaš doslej na velikem
VA t
Rooney je navdušil tudi samega Peleja.
turnirju igral tako pomembno vlogo, kot jo je Pele na svetovnem prvenstvu leta 1958 na Švedskem."
Sicer pa je osemnajstletni zvezdnik v Veliki Britaniji v zadnjih dneh iz časopisnih stolpcev popolnoma izrinil superzvezdnika Davida Beckhama, ki se v zadnjem času, če sklepamo po britanskem rumenem tisku, bolj kot nogometu posveča svojim ljubicam.
Sodnik zavrnil Armstrongovo prošnjo
Sodišče v Parizu je pretekli teden zavrglo prošnjo večkratnega zmagovalca kolesarske Dirke po Franciji Lancea Armstronga, naj založnik knjige L. A. zaupno, Skrivnosti Lancea Armstronga, ki je menda polna navedb o Armstrongovih domnevnih dopinških aferah, prekliče vse obtožbe. Thibalt de Montbrial, odvetnik založnika in piscev knjige, je odločitev komentiral: "Sodnik je ravnal pravilno. Armstrong bi lahko ovrgel vse navedbe že v času pisanja knjige, saj sta ga pisca večkrat prosila za intervju, pa jih je vsako-
Fotografiji: Reuters
Armstorong trdi. da so navedbe v knjigi izmišljene.
krat zavrnil." Armstrongov odvetnik Christian Charriere-Bourna-zel pa je obtožil avtorja, da načrtno diskreditirata športnika, in to le nekaj tednov pred začetkom Dirke po Franciji. Obtožbe v knjigi se večinoma nanašajo na obtožbe Armstrongove nekdanje asistentke Emme 0'Reilly, ki naj bi jo bil nekoč Armstrong prosil, naj odstrani uporabljene injekcije in naj mu prekrije sledi pikov na rokah.
tu smo bili v prednosti, saj smo lahko razumeli, kaj je govoril, v nasprotju z drugimi, ki so lahko samo ugibali, kaj si momlja neukrodjivi Dalmatinec. Poleg gledalcev po svetu ga bodo še najbolj pogrešali njegovi teniški sotrpini, ki se bojujejo s kilometri in dolgočasjem. Goran je bil najboljše zdravilo proti dolgočasju in s tem so se strinjali vsi. Tudi tisti, ki ga sprva niso marali, so na koncu priznali, da ga preprosto moraš imeti rad. Takšen je bil "naš" Goran. Esad Babačič
til solzo za Gorana, ki si je to najbolj zaslužil. Verjetno ne bo več igralca, za katerega bi bili celo nasprotnikovi navijači. Angleži deni-
mo, ki niso zadovoljni s svojim herojem Henmanom. Preveč miren in angleški. Morda tega niti ne bi opazili, če ne bi vedeli za Gorana, ki si je tudi v Wimble-donu upal stvari, ki si jih ni privoščil nihče drug. Razbijanje loparjev, preklinjanje in nenehno govorjenje s samim seboj, da o slačenju do pasu niti ne govorimo. Vse to ga je delalo še večjega, kot je v resnici bil. Tudi
Demokracija • Četrtek. 1. julija 2004
©
popkultura
Bono kaznovan v lastnem hotelu
Bono je dobil kazen zaradi kajenja v svojem lastnem hotelu. Pevec zasedbe U2 je, menda precej okajen, zabaval svoje prijatelje iz skupine Red Hot Chili Peppers v hotelu Clarence v Dublinu. Osebje in prijatelji so ga prosili, da cigareto ugasne - čeprav so pevec in drugi člani zasedbe U2 lastniki hotela. Bono: "Bil sem v družbi lj udi, ki niso od tod in niso poznali prepovedi o kajenju. In za trenutek sem na to prepoved tudi sam pozabil. Osebje in nekaj prijateljev me je na to prijazno opomnilo. Opravičil sem se in se opraviču-
jem še enkrat." Irska je v začetku tega leta prepovedala kajenje ' na katerem koli javnem kraju. JI
Najpomembnejša oseba v roku
Sharon Osbourne, žena in menedžerka Ozzyja Osbourna, je dobila naziv najpomembnejše osebe v roku. Lestvico je izdala revija Kerrang!. Zapisali so: "Sharon je prava sila za človekom, ki se ponaša kot 'Prince of Darkness'. Celo rak ve, da je Sharon bolje pustiti pri miru." In če smo že pri zdravju: Sharon se je, potem ko je premagala raka, spopadla z nesrečo, ki jo je z motorjem imel njen mož, poleg tega pa je svojima otrokoma
V Afriki malarija vsakih 30 sekund vzame enega otroka. Pri takem tempu bi vse naše mulčke pobrala v pičlih šestnajstih dneh. Si predstavljate?
Za vsakega otroka
Zdravje, Izobrazba, Enakost. Zaščita
NAPREDUJMO V ČLOVEČNOSTI
Pošljite SMS
UNICEFna1919
in podarite 230 SIT za nakup zaščitnih mrež'-
V /uondrs&sro okop Lzklv? soddupT» tu njncčnJa Mobad GSM m .Vk^s uporiitniJu
Več informacij lahko dobite na telefonski številki 01 583 8080 ali soJetni strani www.unicef.si Vaša vprašanja lahko posredujete preko elektronske poŠte na naslov info@unicef.si
Brezplačno objavo so omogočili:
Demokracija

PUBLIC1S•STUDIO PET
unicef#
Q idejo oška ordinacija
dušana grobovška
pomagala prebroditi težave z mamili. Premagala je Satana, ki je pristal na 2. mestu, na 3. pa je pristal Brian Becker iz CEO of Clear Channel Entertainment, podjetje, ki ima v lasti večino ameriških ro-kovskih postaj. Sicer je na lestvico vstopil tudi Justin Hawkins ("človek, ki je v rokenrol vnesel zabavo") in prav tako Michael Moore in Avril Lavigne ("ker sta novo generacijo fanov popa spreobrnila v oboževalce vsega glasnega in spornega").
Beyoncein parfum
Beyonce Rnowles je nova ikona parfuma znake Tommy Hilfiger. Imenuje se True Star. Opisan je kot obvladujoč kontrast med cvedicami in žitom. Slednje doda mehkobo in toplino. Sicer še vedno ni v prodaji (v trgovinah ga pričakujemo oktobra). V predstavitveni kampanji ga bo tako predstavljala lepa Beyonce s petjem a cap-pella Wishing on a Star. Zvezdnica pravi, da bo to doslej njen najelitnejši projekt "Počutim se čudovito! Zelo se veselim tega projekta. Zame so reklame ena od najboljših stvari, pri katerih sem sodelovala. Zato sem zelo ponosna in komaj že čakam, da bodo vsi lahko to videli." Cela kampanja temelji na klasičnem, brezčasnem, lepoti. V tem času je veliko temnopoltih žensk, ki imajo svoje parfume.
Roža sredi Sahare
Jan Plestenjak se tokrat vrača na glasbeno sceno z novim singlom Roža sredi Sahare. V izvirni različici lahko skladbo najdete na njegovem zadnjem albumu Solo, za katerega je pred kratkim prejel zlato ploščo. Vendar pa ob omenjeni skladbi Jan na
		• •• »
e 'i- P	m " ' 1 S^/j.	i ■ ^r r ■ -i • - ■ ■ ¿0 i t '
slovenske radijske postaje pošilja tudi remiks. Zanj je odgovoren Darko Juranovič alias D'Knock, ki je v preteklosti poskrbel že za remikse skladb Ivane Banfič, skupine Divas in mnogih drugih.
Ročk Otočec letos okrnjen
Največji festival rokovske glasbe v Sloveniji Ročk Otočec bo svoje poslanstvo v svoji osmi izdaji nadaljeval v idiličnem okolju za gradom Oto-
©
Demokracija • 27/2004
oglasi
čec ob reki Krki, kjer bo v organizaciji festivala Novo mesto potekal od 9. do 11. julija. Kljub tradiciji bo letošnja izvedba korak nazaj, kar se tiče izvajalcev, saj med nastopajočimi ne bo zvenečih imen iz tujine, s katerimi se je festival lahko pohvalil v minulih letih. Ročk Otočec, na katerem je doslej nastopilo kar nekaj svetovno znanih skupin, med drugim Fun Lovin' Criminals, Living Colour, Asian Dub Foundation, Dog Eat Dog,
Apocalyptica in Primal Fear, se bo tako vrnil na slovensko raven, skromno bo pogostil tudi nekdanjo Jugoslavijo. Velika večina nastopajočih bo domačih izvajalcev, med njimi Miss.Bee, D-Fact, Zaklonišče prepeva, Zablujena generacija, Moveknovv-ledgement, Zoran Predin, Big foot mama, Sank ročk, Res Nullius, Ka-talena, Zmelkoovv in Elvis Jackson. Nastopila bodo tudi nekatere skupine z območja nekdanje Jugoslavije.
horosko
	k	(71/J ELEKTROPROM
EVJ		♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij
ELEKTROPROM d.0.0.		in geodetske storitve
Loke 22		♦ bar sedmica
1412 KIS0VEC		♦ lokalna televizija ETV
tel.: 03 16 17 150		♦ trgovina EVJ Center
fax: 03 S6 71 488		♦ elektroinstalacije
		♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
www.elektroprom.si		♦ kabelsko komunikacijski sistemi
		♦ grafitne ščetke
		♦ tiskana vezja
		♦ delovni stroji in nizke gradnje
Napeta avtobiografska pripoved Dušana Lajovca, v kateri je slednji doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. V knjigi je zajet čas med obema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna in nastop komunističnega režima.
Čas, ko je bil avtor ilegalec Kraljeve vojske v domovini, obveščevalec za potrebe zaveznikov in še marsikaj. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe.
PfOBODO
IN v
RDEČO ZVEZDO
ud;:MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO

KNJIGA, KI OBSEGA 347 STRANI, STANE 6.200 TOLARJEV (V CENO NI VKLJUČENA POŠTNINA).
Naročite jo ha številki 01/434 54 63 ali prek elektronske pošte: obzorja.narocnine@siol.net.
i
Rak (22. - junij - 21. julij)
Zdelo se vam bo, da je prav posojilo najboljša in edina mogoča rešitev vašega problema. Vendar raje pomislite na vse, kar se vam utegne zgoditi, če ga ne boste mogli odplačati. Sonce bo zagotovo spet posijalo tudi brez njega.
Lev (22. julij - 21. avgust)
Po mesecih, ko niste naredili nobenega mogočega napredka, se vam je zdaj končno znova odprlo. Vse, kar potrebujete, je nekaj več poguma kot običajno in veliko odločnosti, da boste zares izvedli svoj načrt.
Devica (22. avgust - 21. september)
Vso pravico imate do svojega mnenja, lahko bi se reklo, da tudi dolžnost, ki jo morate izpolniti, če se spoštujete. Zaradi tega bodo seveda nastopile nekatere težave, vendar veliko manjše, kot če se ne bi uprli. Verjemite, da bo tako zares bolje za vas.
Tehtnica (22. september - 22. oktober)
Skupina vaših kolegov bo skušala nekatere stvari urediti tudi brez vas, vendar se ne bo najbolje končalo. Malce razočarani boste. Neopravičeno vam bodo očitali tečnobo, zato se nikar ne dajte zmotiti v svojem prepričanju.
Škorpijon (23. oktober - 21. november)
Vedno ste se na vso moč trudili, da bi si ohranili ugled kot pošten človek, vendar se vam zdi, da zadnje čase na vaša ušesa prihajajo čudne govorice, češ da ste nekaj poneverili. Stvar se bo polegla, vendar vam bo precej hudo.
Strelec (22. november - 20. december)
Zalotili se boste, da ste močno radovedni. Kar ne boste se mogli zadrževati in vam ne bo nič pretežko vprašati. Pri tem ne pozabite na obzirnost, da ne boste koga po nepotrebnem prizadeli. Izognili se boste neprijetnemu pripetljaju.
Kozorog (21. december - 19. januar)
Pazite se skrivnega rivalstva na delovnem mestu, doma pa se boste jezili zaradi najbližjih. Imeli boste močan občutek, da vas ovirajo in motijo. Konec tedna se bo stanje izboljšalo in uspelo vam bo narediti malo več, kot ste načrtovali.
Vodnar (20. januar - 18. februar)
Prepričanje, da ste opravili s težavami, bo izpuhtelo, ker se ne boste znali zadržati in narediti tistega, kar morate. Namesto tega boste nekomu rekli nekaj, česar ne bi smeli. Možnosti za uspeh so premajhne, da bi se trudili.
Ribi (19. februar - 20. marec)
Potrudite se in naredite kaj tudi zase, ni nobene potrebe, da bi vsem vse ustregli. Tisti, ki ste v partnerskem odnosu, si vzemite nekaj časa zase. Če ne gre drugače, si ta čas izsilite, sicer vas bo stalo preveč živcev.
Oven (21. marec - 20. april)
Ta teden bo vaša energija podobna počasnemu ognju, nikoli ne bo ugasnila pa tudi premočna ne bo. Skušnjave vas bodo ves čas morile, še najbolj pa v ponedeljek. Zelo boste veseli, če se boste lahko odpočili.
Bik (21. april-21. maj)
Boj z vašo voljo se lahko sprevrže v strašen boj proti skušnjavam lenobe. Poskusite zadevo vendarle izpeljati, sicer se ne boste mogli več prilagoditi vsem zahtevam delodajalca. Bilo bi najbolje, da bi preživeli miren konec tedna nekje zunaj mestnega hrupa.
Dvojčka (22. maj - 21. junij)
Pogovor o političnih in gospodarskih zadevah, ki ga boste imeli sredi tedna, se bo obrnil v vašo korist, če ne boste pustili, da bi vam nekatera mnenja prišla do živega. Resno pa se lahko zamislite nad svojim odnosom do domačih.
Demokracija • Četrtek. 1. julija 2004
knjigarna
DEMOKRACIJA
Í\l AHrllVO^LOVcNjKE i füUflCM&üüLICIJn ■
Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net
C.I-.NI: VSKBUIKIO 1)DV, ¡'Oš I NINO Pl Af.AH- H »F.BHJ.
Janez Janša
■HH I			
	Janez Janša		
1			
IZ ARHIVOV
SLOVENSKE
POLITIČNE POLICIJE
TONE KUNTNER
Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do
leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT
OíítA
JAN F. TRISKA
POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE
Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in 1'iavi. 240 strani, 5.500 SIT
MISLITI BIBLIJO
ANDRE LAC0CQUE IN PAUL RICOEUR
MISLITI BIBLIJO
Dialoška zbirka razlagalnih razpravo izbranih besedilih hebrejske Biblije uveljavljenega strokovnjaka za hebrejsko Biblijo. 516 strani, 10.500 SIT
Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT
Porodita treh
ii množičnega
v Kočevskem Rogu

MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK
UŠLI SO SMRTI
Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT
MILAN ZVER
DEMOKRACIJA
Avtorje razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT
GERSHOM SCH0LEM
POGLAVITNI TOKOVI V JUDOVSKI MISTIKI
MALINA SCHMIDT-SNOJ
JOSIP VOŠNJAK
\........,
I! .( - •■	-JJ »J Jf •;
BŠ * -p 3? " -t RT -■* "" ; ■ --;51fij ■ * * %
Pot slovenske države 1991-1994
; t.....,..t|j .;/,>• (
zaledba mlndfrvtfc« fcnftgn	|
JANEZ JANŠA
JANEZ JANŠA
PREMIKI	OKOPI
Knjiga, ki je bila prodana že	Politični razvoj slovenske
v več kot 61.000 izvodih.	države do leta 1994. Nastajanje in obramba
slovenske države 1988-1992.	kot 17.000 izvod i h.
363 strani, cena2.200 SIT	309 strani, 2.200 SIT
100 LIT
*
MILAN ZVER
STO LET
SOCIALDEMOKRAUIt.
Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdcmokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT
PREDEL 1809
Avtorje šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT
SOCA
SV LIA KL KA
Bohinj od marčne revolucije naprej, v Času graditve proge in od odprtja proge naprej. 231 strani, 5.500 SIT
S E M E N A K A Z D O R A
PETRA SV0UŠAK
SOČA, SVETA REKA
Predmet Scholemovega	Monografija slovenskej
zgodovinopisja, s katerim	Zdravnik, politik in književnik,	Posočja, ki na podlagi c
je revidiral razumevanje	predvsem pa rodoljub, kije bil	sežnega arhivskega grac
judovske zgodovine, je ju-	za svoj narod po potrebi tudi	raziskuje razmere med
dovska mistika.	ognjevit taborski govornik	lijansko okupacijo.
670 strani, 12.260 SIT	292 strani, 1 L400 SIT	428 strani, 10.980 SIr Knjige v spodnji vrsti lahko kupite tudi na obroki:. Najnižji obrok je 3.000 SIT.
Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT
VIKTOR BLAZIC
SEMENA RAZDORA
Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT
V:i,i<rKI»v
VASJA KLAV0RA
•t*' „ toubí BuiíHovií vzpon Bomm
paeDHiTOnonnvmo-OGiuKE %
mr'-*t>i- -—»'
TOMAŽ BUDK0VIČ
VZPON BOHINJA
PRI-I) ZATONOM A VSI RO-OGRSKi:
POGLAVITNI
TOKOVI V JUDOVSKI MISTIKI
nagradna križanka
KNJIŽNI KLUB SAMOROG
Dalmatinova 1,1000 Ljubljana £ n
ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU
CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH

POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50%
I
littst?
telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com
SESTAVIL: MIRAN ERCEG
SLOVENSKI IGRALEC BENEDIČIČ
RUSKI BIOKEMIK (ALEKSANDER)
KAR SE PRIDELA V ENEM LETU
ZALO OBLEČEN MOŠKI
OSKRBA
GESLO
STAROGRŠKI SLIKAR
NATEGNITEV, NATEGOVANJE
IZPIRALNIK ZA RANE
OKNU PODOBNA MANJŠA ODPRTINA
TROPSKA PAPIGA
OSEBA IZ BIBLIJE (IZ ČRK NONA)
TERMIN
BAJESLOVNI OTOK V ANTIKI
IGRANA SREČO
OČE V MEŠČANSKEM OKOLJU
IGRALKA MIRANDA
ROBERT TAYLOR
NAZORJEVA PESNIŠKA ZBIRKA
JANEZ STRAJNAR
SL. NOGOMETAŠ (RUDI)
KRAJ PRI POREČU
ŽENSKA KI PASE. ČUVA ŽIVINO
ZNAČILNO STRASTNEGA
DESNI PRITOK REKE PAD
MAKEDONSKO KOLO
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI
OBLIKA MOŠKEGA IMENA ILIJA
VINORODNA RASTLINA
VLADARJEVO BIVALIŠČE
KRAJŠE POTOVANJE
POLIESTRNO VLAKNO
REPUBLIKA NA INDIJSKI PODCELIN!
DEL
CERKVE ZA ORGLE IN PEVCE
RUSKA IGRALKA SAVINA
BREZNOG PLAZILEC
RASNA SKUPINA
DALMATINSKO ŽENSKO IME
REKA V MONGOLIJI
VERA MENCIK
SL. IGRALKA (ŠPELA)
AFR. ANTIČNO MESTO
ZELENICA V PUŠČAVI
MESTO V S. ITALIJI
UMETNI JEZIK
RAJKO LOTRIČ
ČLAN PIONIRSKE ORGANIZACIJE
RIMSKI CESAR
ANTON ČEHOV
FUNKCIJA DOBLJENA Z ODVAJANJEM
ZEVSOVA REDNICA
V GR. MITOLOGIJI
KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL
KEMIJSKI ZNAK ZA NOBELIJ
NEOMEJENO TRAJANJE
LOJZE ROZMAN
KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ
I
ALFI NIP1Č
rešitev oreišnie križanke II naaraienci 25. številke
IDILIK, ROMERO, ALEKAN, NE, ČJ, KNUTA, TAJVAN, OM, MANAS, AO, KO, BALINAR, ERDMAN, STAROSELJANI, ER, KUT,
ZAVIHEK, VISOKO, KAKADU, AKA, PARUN, IM, NUMAN, GOL, SANI, ELITIS, SARACEN, CARINA, STOPICA
1.	nagrada: DRAGA JERIČ,
Trubarjeva 14, 1290 Grosuplje
2.	nagrada: BREDA PERKO,
Pod vrbami 55, 1000 Lj.
3.	nagrada: MARIJA VELIKONJA,
Kajuhova 13, 4260 Bled
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.
nagrade
bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog
2.	nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup
knjige iz knjižnega kluba Samorog
3.	nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup
knjige iz knjižnega kluba Samorog
r — .— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — t
i	Nagradno križanko izrežite in najpozneje do	i
i	8. 7. 2004 pošljite na naš naslov:	i
i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana,	i
1	s pripisom "Nagradna križanka".	1
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004	O

kronika časa
včeraj, danes, jutri...
•	28.6.1867 se je rodil italijanski dramatik Luigi Pirandello. Rekel je: "Če priznamo, da se je motiti človeško, je pravica nadčloveška okrutnost."
•	28. 6.1914 je Gavrilo Princip izvršil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika. To je bil povod za 1. svetovno vojno.
•	28.6.1921 je bila sprejeta prva ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V njej je bilo zapisano, daje uradni jezik srbsko-hrvaško-slovenski.
•	29.6.1886 seje rodil francoski politik in pravnik Robert Schuman. Leta 1950 je predlagal načrt za Evropsko skupnost za premog in jeklo. Štejejo ga za začetnika Evropske unije.
•	30.6.1749 se je rodil slovenski slikar Lovro Janša, eden od članov slovite slikarske družine z Breznice blizu Radovljice. Njegov najstarejši brat Anton je ob slikarstvu postal svetovno-znan čebelar. Njegov brat Valentin je končal dunajsko akademijo in živel od slikarstva na Dunaju, Valentinov sin Franc pa se je že rodil na Dunaju in tudi postal priznan slikar.
•	30. 6.1934 so v "noči dolgih nožev" v Miinch-nu elitni nacistični Hitlerjevi oddelki SS pobili Ernsta Rohma in vse vodstvo SA. Hitler je tako dobil trdno oblast v nacistični stranki.
•	1. 7. 776 p. Kr. so se v stari Grčiji začele prve olimpijske igre.
•	1. 7.1924 so v ZDA sprejeli priseljenski zakon, s katerim so dokončno omejili priseljevanje.
•	2. 7. 1703 so uršulinke v Ljubljani ustanovile prvo dekliško javno šolo, ki je ostala 170 let edina javna šola za dekleta. Zanimivo je, daje bil učni jezik slovenščina.
•	2. 7.1961 je svet presenetila novica, daje naredil samomor pisatelj Ernest Hemingway. Rekel je: "Mladost imamo, da delamo neumnosti, starost pa, da jih obžalujemo."
•	2. 7. 1990 so na skupni seji vseh treh zborov skupščine Slovenije sprejeli Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije. Med drugim so zapisali, da delegati Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ na sejah tega zveznega telesa ne bodo več sodelovali.
•	3. 7. 1883 se je v Pragi rodil avstrijski pisatelj judovskega rodu Franz Kafka.
•	3.7. 1919 je nemška skupščina izbrala za državno zastavo črno, rdečo in zlato barvo.
•	4. 7.1776 so sprejeli deklaracijo o neodvisnosti severnoameriških britanskih kolonij. V njej so se Američani uradno odrekli matični državi Veliki Britaniji.
•	4.7.1807 se je rodil italijanski revolucionar Giuseppe Garibaldi, borec za osvoboditev in združitev Italije. Ko je bil star že več kot 70 let, je na slavnostnem sprejemu neka grofica izrekla več poklonovna račun njegove večne mladosti. Garibaldi ji je odgovoril: "Gospa grofica, dovolj sem mlad, da ugotovim, da ste mikavni, toda prestar, da bi vam to tudi dokazal."
Kosovska bitka
Na Vidov dan (po julijanskem koledarju 15. junija) je 28. junija 1389 turška armada v bitki na Kosovem polju premagala srbsko fevdalno vojsko. Po bitki so Kosovo postopoma zavzeli Turki in ga priključili turškemu cesarstvu, kjer je bilo do leta 1913. Po tem je bilo priključeno Srbiji in s tem pozneje tudi Jugoslaviji.
Turki so prvič vdrli v Srbijo leta 1381. Sultan Murat I. je osvojil Niš in zasedel Toplico, vendar ga je vojska kneza Lazarja leta 1386 premagala pri Pločniku. Murat I. je nato zbral azijske in balkanske vazalne oddelke in se z vojsko pomaknil proti Kosovu. Miloš Obilic je zabodel sultana v njegovem šotoru, vendar je po očetovi smrti njegov sin Bajazid odločno prevzel poveljstvo in premagal srbsko vojsko. Knez Lazarje padel v turško ujetništvo. Na Bajazidovukaz so ga ubili. Srbija je postala turška vazalna država.
Izumitelj poštne znamke
Eden naših izrednih prednikov je bil tudi izumitelj poštne znamke Lovrenc Košir. Rodil se je 29, junija 1804 v Spodnji Luši pri Škofji Loki. Filatelistični svet ima sicer za očeta poštne znamke direktorja britanske pošte Rowlanda Hilla. Prve poštne znamke so res začeli uporabljati v Veliki Britaniji po njegovi zaslugi, vendar ideja frankirnega sistema z vinjetami oziroma znamkami pripada Slovencu Lovrencu Koširju.
Košir je konec leta 1835 pri cesarsko-kra-ljevi dvorni blagajni na Dunaju vložil predlog, po katerem naj bi obračunavanje poštnine poenostavili z uporabo znamk v različnih barvah, ki naj bi bile odvisne od višine pristojbine. Predlog so odklonili kot neuporaben.
Kako leto zatem se je Košir v Ljubljani srečal s trgovskim potnikom Gallawayem iz Velike Britanije in mu zaupal svoje načrte o reformi plačevanja poštnine. Domnevajo, da je Galla-way posredno ali neposredno - ustno ali pisno - to zamisel posredoval Rowlandu Hillu.
Ko se je začelo postopno uvajanje znamk, so Koširja popolnoma odrinili. Leta 1858 je napisal javno spomenico o zgodovini znamke, poudaril njeno veliko praktično vrednost in neizračunljiv prihranek pri upravnih stroških. Odgovor je naš izumitelj dobil le od saškega predstavnika na Dunaju, ki mu je zasluge priznal in hkrati v Leipzigu sprožil upravni postopek, da bi zadevo preučila saška višja poštna direkcija. Anketa se je končala s popolno Koširjevo zmago - toda žal samo s
"tihim" priznanjem. Nadaljnja Koširjeva prizadevanja za priznanje njegovih avtorskih pravic so bila neuspešna. Njegove zahteve so ignorirali tudi na prvem svetovnem kongresu pošte v Bernu leta 1874.
Mihajlo Rostohar
V Bregeh se je 30. junija 1878 rodil slovenski psiholog Mihajlo Rostohar, začetnik empirične psihologije in mnogih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji. Poučeval je na gimnaziji v Beljaku in v Pragi in se ukvarjal z znanstvenim delom ter pisanjem. Ko je prišel leta 1918 v Ljubljano, je postal glavni pobudnik za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Zaradi politične usmerjenosti oblasti ni bil po volji. Bil je namreč zaveden Slovenec, ki je dejal: "Sem najprej Slovenec in le kot Slovenec hočem biti Jugoslovan." Ko so leta 1919 ustanovili slovensko univerzo, zato med imenovanimi profesorji ni bilo Rostoharja.
Zaradi spletk se je vrnil v Prago in se v začet-
8 * i •.
ku 2. svetovne vojne pridružil odporniškemu gibanju. Ko se leta 1948 ob resoluciji Informbi-roja ni hotel izreči proti Jugoslaviji, so ga izgnali. Leta 1949 se je vrnil v Ljubljano in postal redni profesor na univerzi. Rostohar je zavračal špekulacije in zahteval, da mora psiholog razvijati svoj sistem na podlagi izkustvenih podatkov.
Demokracija • 27/2004
poštni predal 4315
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- DEMOh Ijamo v skladu z	jKjfcr,«
načelom profesi-onalne novinarske	^
etike, katere namen je služiti inte- ^^ resom javnosti ne	-
glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli | * drugo prepričanje.
Demokracija lf
Za podjetja, ki so prešla na SRD na podlagi prvega odstavka 13. člena ZZLPPO, je postopek privatizacije potekal na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejetega na nadzornem svetu SRD in objavljenega v Uradnem listu RS ter dnevnem
Bo Rop Rupla odstavil?
3 f bk^aJft*
Lastninjenje Iskre Avtoelektrike (1)
17. junija je bil v časniku Demokracija na 20. strani objavljen prispevek novinarke Vide Kocjan z naslovom "Lastninjenje Iskre Avtoelektrike".
V uvodnem odstavku o me-nedžerskih odkupih podjetij v državi novinarka predstavlja primer Iskre Avtoelektrike iz Šempetra pri Novi Gorici in med drugim navaja: "Po naših informacijah je delež SRD prodal Marjan Rekar, takratni direktor SRD, vse skupaj pa je bilo izvedeno na nepregleden način in brez javnega razpisa." V nadaljevanju je zato prikazano delovanje SRD pri prodajah deležev in delnic in postopek prodaje Iskre Avtoelektrike. Vse je podrobneje predstavljeno v periodičnih poročilih državnemu zboru o izvajanju zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD ter revidiranem letnem poročilu za leto 2001.
SRD je v okviru svoje redne dejavnosti prodajala delnice oz. deleže podjetij v svoji lasti. Pri tem je sledila določilom Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD (ZZLPPO), Uredbe o načinu javne prodaje delnic in poslovnih deležev v lasti SRD in Navodil za prodajo delnic, deležev in drugih sredstev v lasti SRD. Določila se delno razlikujejo glede na temelj prehoda lastništva družbenega kapitala na SRD.
časopisju, in sicer na podlagi določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ko je sklep postal pravnomočen, se je lahko objavil javni razpis, po končanih pogajanjih pa je posebej imenovana komisija ocenila ponudbe in predlagala upravi SRD izbor najugodnejšega ponudnika. V primeru drugih podjetij je bil postopek preprostejši, saj ni bilo treba upoštevati določil ZUP. V teh primerih je sklep o prodaji sprejela uprava SRD. Sklepu (1) o postopku prodaje je sledil javni razpis (2), postopek prodaje pa se je nato nadaljeval na enak način. Po sprejetju sklepa o prodaji (3) se je postopek končal s sklenitvijo pogodbe z izbranim ponudnikom. Vse prodaje so potekale na podlagi cenitev, ki so jih opravili pooblaščeni cenilci z licenco.
Na podlagi Zakona o zaključku lastninjenja je SRD iz naslova prenosa naložb ASBH postala lastnica 157.857 delnic družbe Iskra Av-toelektrika, d. d., kar je predstavljalo 9,815 odstotka v osnovnem kapitalu družbe. Postopke v zvezi s prodajo je SRD začela v letu 2000,
G
pridobljene so bile tri ponudbe za vrednotenje družbe. Aktivnosti glede prodaje so bile ustavljene zaradi sprejetja sklepa vlade RS o prenosu nekaterih naložb SRD na Prvi pokojninski sklad.
Vnovično vrednotenje družbe Iskra Avtoelektrika, d. d., je bilo opravljeno februarja 2001. Sklep (1) o začetku prodaje 9,815-od-stotnega deleža z javnim zbiranjem ponudb je SRD sprejela 9. 5. 2001 in imenovala komisijo za izbor najugodnejšega ponudnika. Sledil je javni razpis (2), objavljen v časniku Delo 17. 5.2001.
V razpisnem rokuje SRD prejela tri popolne ponudbe. Kot najugodnejši ponudnik za nakup celotnega svežnja delnic je bila izbrana družba FAE, d. o. o., Šempeter pri Novi Gorici. Sklep o prodaji (3) je SRD sprejela 10. 7.2001 in 25. 7. 2001 s kupcem podpisala pogodbo o prodaji in nakupu delnic.
Nika Zalaznik, tiskovna predstavnica SRD, d. d., v likvidaciji Likvidacijski upravitelj D.S.U., d. o. o.
Slovenija in njene "čiste roke"
Pred kratkim so nas javna občila seznanila, da je državni svet izglasoval imuniteto za svetnika Branka Kodriča, vidnega člana LDS in nekdanjega podžupana MO Ko-
'^rciic
umni?, radiodur.fi
Tlismo riajpečji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbol j trapasti. 01 / 520 5000	__
per, z utemeljitvijo, da bi morebitna uvedba sodnega postopka zoper njega ogrozila delo državnega sveta. Kodrič je bil namreč obtožen za kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in navajanja k zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic. Na ta način se je ognil sodnemu postopku za kaznivi dejanji, saj naj bi do konca mandata zastarali.
Mimo cinične utemeljitve za priznanje imunitete, ki spreminja državni svet v zatočišče nesojenih obtožencev za kazniva dejanja, sproža primer še vrsto drugih zastrašujočih ugotovitev.
Prvič, daje nam odgovor na vprašanje, zakaj seje LDS tako zelo mudilo kandidirati Kodriča med svetnike takoj po njegovi izpustitvi iz preiskovalnega pripora, ko je bil na njem nerazčiščen sum storitve hudega kaznivega dejanja. Očitno je šlo za načrtovan manever, kako ga zavarovati pred kazenskim pregonom, kar se je s podelitvijo imunitete tudi zgodilo. Drugič, pri manevru so morali sodelovati močni botri, daje lahko stvar stekla tako gladko kljub njeni prozorni koruptivnosti in domnevnim notranjim odporom v LDS. Tretjič, to se je zgodilo v času, ko ugotavljamo, da postaja korupcija v Sloveniji resen družbeni problem in ko vlada na čelu s predsednikom Ropom, ki je hkrati predsednik LDS, napoveduje križarsko vojno proti korupciji. S tem namenom je bil pred časom v državnem zboru sprejet protikorupcij-ski zakon, nedavno protikorupcij-ska resolucija, v kratkem pa se nam obeta še obsežen seznam posebnih protikorupcijskih ukrepov.
Vendar Kodričev primer daje slutiti, da vsi ti ukrepi niso bili mišljeni toliko za preganjanje korupcije v vladnih in eldeesovih vrstah, ampak bolj kje drugje. Kajti ko je bilo treba začeti čistiti gnoj z last-
»
Demokracija • Četrtek, 1. julija 2004
©
poštni predal 4315
nega dvorišča, je te protikorupcij-ske zagnanosti LDS nenadoma zmanjkalo. Se več, v želji, da bi zavarovala eno svojih malih svetih krav, je bila stranka sposobna mimogrede poteptati vsa svoja visoko doneča moralna načela, na katera se je do včeraj zaklinjala. S tem nam tako sporoča, da je močnim vse dovoljeno, da se z načeli lahko tudi mešetari in daje lahko politika ena velika laž. Zato naj oblast veselo gnije naprej do točke, ko bo ljudem prekipelo in se bodo tako ali drugače otresli tega nagnitega jarma. Kajti tudi Slovenija se bo prej ali slej morala srečati s svojim trenutkom "čistih rok".
Milan Gregorič, Koper
Zakaj se jim krivica ne popravi?
V Mostecu so se pred štirinajstimi dnevi zbrale žrtve nacistov in fašistov druge svetovne vojne iz vse Slovenije, ki zahtevajo pred zakonom enakost za vse. Okupator je v Sloveniji požgal ogromno domačij, veliko moških so postrelili, druge pa poslali v kruta taborišča smrti. Mnoge so poslali na prisilno delo, od Ptuja do Brežic; iz Krškega z okolico so prisilno izselili vse družine. Na njihove kmetije so naselili nemške družine. Vodstvo boljševistične NOB ni ukazalo ubiti niti enega Nemca ne pokrasti hrane, tako kot so to počeli s slovenskimi kmeti. Na tem zborovanju je o nasilju okupatorjev govoril tudi zelo znan politik iz nekdanje SFRJ. Navzočih je bilo tudi več poslancev skupaj z znanim borcem za človekove pravice "izbrisancev", ki
RADI O, J.	
■ 96,4 MHz ■	uri" qdOGW ° ° irdfe 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz
Slovence gorice is OMtaiM 5,2230 Imut, Iti: 02/729 02 20,720 73 24, fec 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® rodioiSB.», INTERNET STRAN: www.radlixs8.si	
niso vzeli slovenskega državljanstva ob osamosvojitvi Slovenije.
Zborovalci v Mostecu so od govornika in borca (za izbrisane) zahtevali, da se slovenskim "iz-brisancem" opravičita, zakaj jim nista poskusila popraviti krivic, pa bi jih lahko. Že več kot petdeset let so "izbrisani". Zdaj so odločeni, da gredo do konca, kajti zakon mora biti enak za vse. "Izbrisane" iz drugih jugoslovanskih republik pa sodišče nenehno zavrača, ker meni, naj bi obravnavali vsakega posebej, kajti med njimi je veliko špekulantov. Tega vladajoči ne storijo, saj je to en sam boj za volilce. Zahtevajo ogromne odškodnine in zborovalci v Mostecu se jim bodo priključili - človekove pravice so enake za vse! Navajam primer izgnancev iz vasi Ravni pri Krškem, ko so morali starši kmetje s šestimi otroki (najmlajši je bil star eno leto) v nekaj urah zbrati stvari, kolikor jih je lahko vsak vzel s seboj. Naložili so jih na tovornjak in jih z drugimi domačini odpeljali v neki grad v Nemčiji. Upravnik gradu je bil vojak s kljukastim križem na rokavu. Poskušal je prevzga-jati otroke in jih za božič celo obdaroval. Mati iz Ravni je tam povila še sedmega otroka. Pri kmetih je prosila za mleko. Oče je delal v rudniku, in čeprav vajen de-
la, seje počutil kot zajec, ki v ujetništvu le malokrat preživi.
Po koncu vojne so se srečno vrnili domov na izropano domačijo. Teta jim je podarila kravo, redili so ovce. Ko so zredili prvega prašiča, je prišla Udba in vse pobrala, zanje ni ostalo nič. Takrat so otroci prvikrat videli jokati očeta. Spoznal je, da se je rešil tuje diktature, domača pa je postala še veliko hujša. Po tej izkušnji so prašiča redili globoko v gozdu, krompir pa zakopavali kar sredi njiv. Oblast jih ni niti malo spoštovala. Šele po osamosvojitvi so združeni dosegli skromno odškodnino za nazaj, za umrle pa nič. Šlo je seveda za volilno propagando v vseh medijih, zato da je takratni predsednik dobil veliko število glasov. Ljudje so nasedli, vendar to ni bila njegova zasluga, ker jih je petdeset let imel za izbrisane.
Nekateri zahtevajo odstop varuha človekovih pravic, saj ni ničesar storil za popravo kruto kršenih pravic. Enako se je vedel prejšnji, ki je osem let "dremuc-kal" ob lepi plači, slovenskih od-rinjencev pa ni videl. Od borca za človekove pravice "izbrisanih" seveda ničesar ne pričakujemo, saj je sam izjavil, da naši sodniki in tožilci nimajo pojma o pravu. Odtod tudi zahteve zbranih v Mostecu, ki ne nasedajo več pisanju v časnikih, saj enkrat pišejo tako,
RADIO/BREZICE
na 88,9 in 95,9 MHz
drugič drugače. Vendar bi bil čas, da se krivice po petdesetih letih zares izbrisanim popravijo!
Tone Sebenik, Ljubljana
Manipulacije s TIGR-om
V	Rodoljubu št. 10 (glasilo društva TIGR) seje oglasil Simon Vičič s pripombami na moj članek "Molk tožilcev, zločini nekaznovani". Pravi, da dobro pozna zgodovino TIGR-a in njenih borcev. Čudno se mi potem zdi, da se je zdrznil nad mojimi "ne-objektivnostmi in izmišljotinami". Trudim se namreč, da ne ponavljam znane resnice o tig-rovcih glede prvega protifašističnega nastopa v Evropi in prvega oboroženega napada na okupatorje naše zemlje, to je italijanske uradne kraljeve vojske, ki je delovala v sozvočju s fašistično ideologijo. V tistem času so bili Stalinovi boljševiki še zavezniki s Hitlerjem in posledično tudi slovenski komunisti niso pripravljali nobenega odpora proti nacifašiz-mu, saj so vsi trije izšli iz levičarske "socialistične" staje. Pripravljali pa so PIF z revolucijo in vsemi pritiklinami "razrednega boja" in pri tem uporabili lažno zasnovo "narodne osvoboditve". Te namere tigrovci zanesljivo niso podpirali. Še vedeli niso za take načrte "politkomisarjev". To je danes razvidno iz Kardeljeve pisne zapuščine. Da sta bila komunistom narodnost in rodo-ljubje neznana, se lahko vsak prepriča po danes dosegljivi dokumentaciji, ki obravnava prav odnos povojne Titove diktature do tigrovskega gibanja. Da so tigrovci upali v pomoč komunistov, je tudi res, a so se krepko ušteli.
V	Rodoljubu je bilo napisano
Demokracija • 27/2004
poštni predal 4315
tako mislim
protirevoluciji. Nobenega slovenskega protirevolucionarnega ujetnika niso poslali domov.
Kar pa se tiče števila pobitih Slovencev, naj se Vičič bolje informira. Danes je mogoče skoraj do pike točno preveriti število žrtev komunistične revolucije, ki krepko presega žrtve okupatorja. Slovenski holokavst terja pravico. In prav društvo TIGR bi moralo storiti prvi korak k resnici dogajanja na Slovenskem.
Vičič končuje, da TIGR ni bil ustanovljen, da bi nekateri "po 76 letih ustanovitve" sejali mržnjo med Slovenci. Slab sklep!!! Društvo TIGR ni bilo ustanovljeno pred 76 leti, ampak po osamosvojitvi, in to z namenom, da rehabilitira ZZB (ki še danes podpira zločinsko ideologijo) na račun nacionalizma (narodnjaštva) pravih tigrovcev. V društvu danes prevladujejo elementi komunistične preteklosti, ki uzurpirajo mučeništvo tigrovcev z namenom ohranjanja "vrednot revolucije", za katere se pravi tigrovci ne bi smeli potegovali. Se pred kratkim je baje vodilni društva TIGR izjavil, da se mora to društvo vtopiti v ZZB. Kot sem že nekje napisal, sem danes prepričan, da je društvo TIGR v resnici MAČEK ZZB, ki nima legitimnosti, da se kiti z (lažno) rodoljubnostjo.
Končujem z ugotovitvijo, da so strpnost, rodoljubje, ljubezen do resnice, spoštovanje človekovih pravic, demokratičnost in vse vrednote krščanske omike popolnoma neznane ljudem povojne totalitaristične miselnosti, med katere spadajo nedvomno člani ZZB in podrepniki v društvu TIGR, čeprav hočejo danes prikazovati te vrednote kot svoj revolucionarni "dosežek". Brez resnice ne bo nikoli pravice.
Pavel Ferluga, Komen
RADILi ZELEIMI VAL
93.1 s. 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 1G, 1290 Grosuplje
zajetno gradivo o odnosih do TIGR-a, ki jih je imela KP in njen CK. Do osamosvojitve so bili tigrovci ne samo zamolčani, ampak tudi preganjani kot "nacionalisti", ki jim je bilo treba odvzeti status borcev. Ta dejstva izhajajo iz dokumentacije, zato sem se "zdrznil", ko sem videl, da omenjeni "poznavalec tigrovske zgodovine" te plati ne pozna ali je namenoma ne omenja. Anahronizem je prav dejstvo, daje ZZB vsaj do osamosvojitve zagovarjala stališče CK KPS in ni priznavala statusa borcev ne pokojnim ne še živečim tig-rovcem. Zato naj Vičiča ne vznemirja dejstvo, da mi je nerazumljiva "poroka ZZB z društvom TIGR". Ta ljubezen me ne prepriča. Pa tudi klicanje na pomoč "velike zavezniške koalicije proti na-cifašizmu" je domala otročje, saj dobro vemo, da je bilo to prijateljevanje oportunistično pogojeno do konca vojne, potem pa se je dvignila železna zavesa med svobodnim svetom in komunističnimi diktaturami, v katere je spadala tudi Titova Jugoslavija.
Vičič tudi vprašuje, odkod informacije o nemoteni vrnitvi fašistične vojske v Italijo. To sem večkrat bral v publikacijah. Celo general Ambrožič-Novljan mi je to osebno povedal (4.000 ujetnikom je dovolil, da so šli domov). Takega velikodušnega dejanja pripadniki slovenske in jugoslovanske vojske niso bili deležni, ampak so doživeli partizanski masaker s pomočjo fašističnih topničarskih oficirjev (Grčarice, Turjak), ki so za to priložnost zamenjali črne srajce z rdečimi (tu je bil eklatanten primer kolabo-racije z okupatorjem). Orožje so Italijani dali partizanom, ne pa
Računi za stare grehe
Številne komisije ameriške administracije, ki poleg aktualnih dogodkov v Iraku raziskujejo vzroke in posledice terorističnega napada islamskih fundamentalistov 11. septembra 2001 na New York, prihajajo počasi do pomembnih ugotovitev. Odstop večletnega direktorja CLA Georgea Teneta je ne le upravičen, temveč nujen, odstopiti bi moral takoj po napadu 11. septembra 2001! Da največja ameriška obveščevalna agencija že nekaj let ni imela pojma, kaj se dogaja v svetovnem, predvsem islamskem zakulisju, je neod-pustljivo. Glavni krivec za tako malomarnost pa je osemletna Clintonova liberalno permisivna politika. Septembra leta 2000 sem odpotovala v ZDA. To ni bilo moje edino potovanje v to državo, vendar prvo v Clintonovi eri. Prepričana, da bodo postopki nadzora na chicaškem letališču enaki kot v prejšnjih letih, sem bila presenečena, da nadzora tako rekoč ni bilo. Vse je potekalo hitro, po pregledu potnega lista nas je v drugem prostoru že čakala prtljaga. Nobenega znaka, da je bila kakor koli pregledana, čeprav je bilo "tujcev" raznovrstnih ras mnogo več kot Američanov. Da CIA ni imela pojma, da se v njihovi državi učijo pilotiranja njeni največji in dolgoletni sovražniki, je nepopravljiv greh, ki je sprožil vse, kar se dogaja danes v svetovnem merilu ne le v škodo ZDA, temveč tudi drugega demokratičnega sveta. S čim seje CIA zadnja leta sploh ukvarjala, če ni vedela za jedrske poskuse Indije in Pakistana? Cia ni zaznala, zato tudi ni mogla preprečiti terorističnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji in tistega v New Yorku! Kdaj šele je CLA ugotovila čedalje večjo in skoraj neovirano dejavnost Al Kaide? Vsekakor prepozno. Tudi evropske obveščevalne službe so zaspale in so sokrive, da danes islamski terorizem obvladuje ves svet, vključno z Rusijo, čeprav se o tem manj govori. Skrajni svetovni liberalizem, ki deluje po načelu, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, je prepustil izpraznjeni prostor neusmiljenim morilcem, ki nimajo nobenih ovir, uživajo pa javno ali tiho podporo skoraj vseh slojev, vsaj dokler se počutijo "varovane".
Slovenski liberalci pa so še slabši, ker so "produkt" vzgoje učiteljev, ki so morali biti vojaki revolucije. Zakaj jim nekateri, tudi akademiki, tako zlahka nasedejo? Mar samo zato, ker hočejo narediti videz, da so sodobni naprednjaki? Večinsko mišljenje je, da če hočeš veljati za sodobnega, moraš pripadati levim. Pred leti jim je nasedel tudi dr. Ljubo Sire, ki je na njihovi listi kandidiral za predsednika države, vsi liberalci pa so volili kandidata združene liste Milana Kučana. Take prevare se še ponavljajo in jim še premnogi nasedajo. Nepoučeni in nerazgledani državljani so njihova volilna baza ob nerazumljivi asistenci nekaterih "visoko" izobraženih. Brez dvoma slednji to delajo zaradi lastnih koristi, ne zavedajoč se, da jih bodo, če bo tako kazalo, zavrgli kot staro šaro. Liberalno-komunistična oblast na odgovorna mesta imenuje izključno svoje ljudi ne glede na njihovo sposobnost. Zato so na pravosodje ustoličili preizkušeno Zdenko Cerar, zato je varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Zato tudi lahko brez kančka sramu o žgočih socialnih krivicah v Sloveniji govori dolgoletna, povsod navzoča funkcionarka združene liste Metka Tekavčič, ki skupaj s svojim možem, ministrom za delo in SOCLALO, Vladom Dimovskim "zasluži" letno več milijonov. Ni dvoma, da dobro ve, kako je družinam, kjer sta oba roditelja brez službe ali pa za svoje delo plačana z zamudo več mesecev! To je nesramno norčevanje iz stisk ljudi, ki so odvisni od take vlade in takih funkcionarjev. Bodo tudi oni kdaj plačali račune za svoje
grehe? O tem lahko odločijo samo volivci!	, ,
Marija Vodišek
Demokracija • Četrtek. 8. julija 2004	<D
ekskluzivno
Padec bunkerja
12. del	*
Pri partijskem delu v zunanjem ljubljanskem okrožju sem uporabljal različne Ilegalne poti, v pomoč pa so ml bili zlasti bunkerji, v katere sem se zatekel, kadar koli je bilo potrebno. Poleg vodenja odborov OF sem skrbel predvsem za zvezo med mestom in okolico. Ker sem moral paziti na konsplra-cijo, sem takrat dobil tudi ilegalno Ime Erno, na katerega sem prejemal tudi vso pošto. Še sam ne vem, odkod je bilo. Vsak aktivist je pač nekaj imel.
Nekateri bunkerji, ki sem jih uporabljal, so bili najprej od CK. S svojimi zanesljivimi ljudmi sta jih gradila Les-
vsem okrožju. Italijanski vojaki so takrat pregledovali celotno območje med Savo In zaprtim obročem Ljubljane.
Ker sem v okrožju poznal ljudi, bi takrat sicer lahko preživel tudi brez bunkerjev, vendar bi bilo zelo težko. Imel sem zaupne ljudi, h katerim sem se v nevarnosti prav tako zatekal. Spominjam se gostilne Avšič v Savljah, kjer je bil rojen znan partizanski poveljnik in general Jaka Avšič. Poznal sem ga že leta 1941, ko smo delavci iz Vidmar-jeve tovarne hodili na kosilo v gostilno, ki sta jo vodili njegova mati In sestra.
Bunkerje v zunanjem ljubljanskem
V tako imenovanih bunkerjih (skritih sobah) so se skrivali partijski aktivisti.
košek In Maček. Ko jih člani CK niso več uporabljali, so me samo obvestili, da so mi na razpolago za moje politično delo. Ker prej zanje nisem niti vedel, jih zato niti uporabljati nisem mogel. Poleg bunkerja pri mizarju na Ježicl sem uporabljal bunkerje v Savljah, pri Devici Mariji v Polju in v Dravljah. Ko je bila v bližini italijanska hajka ali je pretila nevarnost In ni bilo druge rešitve, sem se zatekel v najbližji bunker. Med veliko italijansko ofenzivo poleti 1942 smo morali vsi partijski aktivisti v bunkerje. Italijanske vojske, ki je prišla od Pugleda in Golovca, je bilo polno po
okrožju so za prehode v Ljubljano uporabljali številni aktivisti. Ker za kon-spiracijo niso vedno dovolj poskrbeli, je bilo večkrat zelo nevarno, da bi jih odkrili. Nazadnje je v jeseni 1942 bunker pri Petaču, ki je bil na poti med Jezico In Devico Marijo v Polju, eden naj-prehodnejših, tudi zares padel. Čeprav sem bil v njem zadnjega pol leta najpogosteje, so njegovo razkritje povzročili aktivisti, ki so prišli s podeželja In so v njem čakali na zvezo za Ljubljano. V ta namen so bunker zgradili in za to so ga tudi uporabljali, dokler nI padel. Belogardisti, ki so bunker pri Petaču odkrili,
so v njem zajeli Leskoškovo ženo Hedo, njeno hčerko in aktivista Ceneta Štupar-ja. Zaradi njihove nepazljivosti in pomanjkanja konsplracije je Petač plačal z glavo, kompromitirali pa so tudi vse tiste, za katerimi je v bunkerju ostala sled.
Nedaleč od bunkerja pri Petaču so Italijani le nekaj dni pred odkritjem zajeli tudi Borisa Kraigherja. Ker je hotel, da bi prej prišel v mesto, je bunker zapustil že večer pred odhodom. Srečati bi se moral z zaupnikom Vosa, od katerega bi dobil navodila. Ko je prenočeval na sosednjem kozolcu, so ga med preiskavo zajeli Italijanski vojaki.
Bunker pri Petaču je bil dobro zavarovan, v njem pa je bil celo pisalni stroj. Skrit je bil pod kozami In kozjim gnojem. V bunker sem prihajal samo ponoči. Približal sem se mu ob Savi, po grmovju in koruzi. Ob Petačevl hiši je bil iz letev napravljen prostor za kokoši. Tam sem šel skozi manjša vrata in prišel v prostor, kjer je bil pes, zraven pa so bile na eni strani koze, na drugi pa druga vrata, ki so vodila v bunker. Bilo je zelo ozko. Če je bilo nevarno, je prišla gospodinja, pred vrata nametala gnoj, zasukala jasli in prevezala koze.
Lastnik hiše, v kateri je bil bunker,
je bil star in vdan član partije. Njegova žena je delala v tovarni lepila v Mostah. Vseskozi je bila v vodi in si pri tem nakopala tako revmo, da seje morala tudi poleti toplo oblačiti In si posebej zavijati roke, ker jih drugače ni mogla uporabljati. Bila sta revna upokojenca. Živela sta skromno in taka je bila tudi njuna prehrana. Kuhala sta samo buče in fižol. To je bilo vse za njuno preživetje. Ker sem pogosto prihajal v bunker v njuno hišo, sem jima večkrat prinesel nekaj hrane. Od denarja, ki sem ga lahko kot partijski sekretar in funkcionar OF zadržal zase, sem jima včasih prav tako malo primaknil, da je gospodinja lahko kaj kupila. In presrečna sta bila, da sta si to lahko skuhala. Čeprav sem imel vse, kar sem pri svojem političnem delu potreboval, sem moral imeti za vsak svoj Izdatek dovoljenje "Pepce", s katero sem bil Ilegalno povezan. Kakor sem na njen naslov po ilegalni poti pošiljal vse, kar sem zbral od odborov OF v okrožju, tako sem z njenega naslova prejemal tudi vsa navodila in dovoljenja. Dokler bunkerja v njuni hiši niso odkrili, sem jima tako z denarjem vsaj malo pomagal.
Ko so belogardisti odkrili bunker pri Petaču, sem bil v bunkerju pri mizarju na Ježici. Poslej sem bil v veliki nevarnosti, kajti v bunkerju pri Petaču so bili tudi dokumenti, ki so izkazovali mojo politično dejavnost. Ker so me zaradi odkritja iskali, sem se Iz okrožja umaknil in odšel v Podutik in nato v Dolomite, kjer so se takrat zadrževali GŠ, CK KP In IO OF. Za politično delo z odbori OF v zunanjem ljubljanskem okrožju sem poslej nekaj časa skrbel iz Dolomitov.
Partijska organizacija v zunanjem ljubljanskem okrožju je po padcu bunkerja pri Petaču v glavnem razpadla, razširila pa se je bela garda. Nalog partijskega sekretarja v okrožju nisem mogel več opravljati. K partijskim zaupnikom in odborom OF v okrožju sem nekajkrat odšel ponoči, vendar je bilo vedno zelo nevarno. V bližini je bila na eni strani nemško-italljanska meja, na drugI zapora okrog Ljubljane, po vaseh pa je bila bela garda. V Zadobrovo sem se odpravil celo čez Krim in Mokre. Organizacija OF je tudi tam razpadla. Položaje med prebivalstvom je v svoje roke prevzela bela garda. O odborih OF ni bilo nobenega sledu več. Nekaj aktivistov je bilo poskritih in niso politično delovali. Vsi so bili preplašeni in so se bali.
Albert Svetina
P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo konec poletja izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov.
Demokracija • 27/2004
OD
OSVOBODILNEGA
BOJA DO BANDITIZMA -
PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE
Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja.
Ko sem sredi maja 1945 iz Po-
stojne prišel v Slavijo, me je ta
koj poklical Maček in mi dejal: "Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega. Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Pojdi in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti...
Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani.
■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, ki jih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS. obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno. kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz, ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku, Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono. nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne seje vpisal na srednjo tehniško šolo. nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič. ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali ! vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti.
Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA -
PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE
podpis naročnika:
Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina.
Kako hitro je življenje?
Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij.
Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki
združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia.
Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij.
Mobitel UMTS
Nova generacljn mobilnih telekomunikacij