EDA/frCP »G ORErfJSTCT TISK« • OBEJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZ M K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN • TEL. OBDNISTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BAffKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV K&KK1, SREDA, K. 1TOTA T%2 ST. 55 izhaja od OKTOBHAmTlCOT tednik • od 1. januarja 1956 kot poltednik - OD L JAnuarja 1960 trikrat TEdensko: ob ponedeljkih; sredah in sobotah - LETNA naročnina 1300 din, MESEČna naročnina 110 din, POsamezna stevtlka 10 DfN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D ELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Maloobmejna manifestacija gospodarstva Pretekli petek dopoldne so ob Bjjpjajnasti najvidnejših politic-•jb in gospodarskih predstavni-fcor Avstrije, Italije in Jugoslaviji odprli mednarodni sejem »Alpe AifcH v Ljubljani, ki bo odslej roprej vsako leto. Ze na prvem upai sodeluje 166 razstavljal-tf?. m sicer največ domačih, 35 fc Avstrije, 48 pa iz Italije. Prav tvrdi tega, ker so gospodarotve-fjri v Avstriji, Italiji in pri nas ff^ma\il da bo dal sejem močan ■HBpjirtr v blagovni izmenjavi med vsemi sodelujočimi, so se-jSb pripravili v vseh pro-genh gospodarskega razstavila, Na sejmu so razstavljeni v pgvnon izdelki, ki so značilni m vsa tri obmejna področja. Tudi nekatera gorenjska podjela to se predstavila na prvem r/oarodnem sejmu -Alpe->/ir.a~. Omeniti moramo Loško tovarno hladilnikov, ki ss je pred-savila s svojimi hladilnimi napravami. Iskra razstavlja 6voje ]mf t,—.trw> kinoprojektorje, te->,^>5ke :n radijsko sprejemnike, najrazličnejše gramofone in mt vrst avtomatske telefonske imtralrr in telefonske aparate v ta.-različnejših barvah, merilne Mprave in merilne instrumente. Mi jeseniška Železarna, kot Mjmočnejse gorenjsko podjetje nartavrja svoje izdelke. Omeniti je treba belo pločevino in najraz-Ksrjfte druge profile. 2e pred sejmom -AJpe-Adria-. | pt 00 podpisali sporazum in vse | potrebne listine za izmenjavo z »atrijskimi obmejnimi pokra j i-r>.~... V./t pred-/idevajo blagovno iMMBJsvo v vrednosti 24 milijo-vm listaju sporazum sklenjen u jaemenjavo z italijanskimi ob-■rjoiflii pokrajinami pa predvi-ts« vrednost izmenjave v višini ir.J.-jard lir — v vsako smer. M. 2. Rast krajevnih skupnosti -sestavni del skrbi za človeka SKROMNEJŠE IN CENEJŠE VARSTVENE USTANOVE — KOORDINACIJA PRI DELU NA OBMOČJU OBČINE KRANJ, 15. maja - Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori na območja Gorenjske so v dokaj različnem položaju. V nadaljnjem razvoju teh družbenih organov je treba več koordinacije, več zaupanja občinskih ljudskih odborov, zakaj razvijanje samoupravnega sistema v okviru krajevnih skupnosti pomeni sestavni del Taka je bila osnovna ugotovitev na današnji seji Okrajnega odbora SZDL v Kranju, ko so razpravljali o dosedanjih izkušnjah stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov na območju tega okraja. V razpravi so sodelovali tudi predsedniki občinskih ljudskih odborov, stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov ter naporov za izboljšanje življenj- drugi odborniki in gostje. V pri-skih razmer našega človeka. 1 poročilu, ki so ga ob koncu seje Pretirani izdatki -iz našega žepa FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V NOVEM ZAKONU Spremembe, ki so predvidene v novem zakonu o socialnem zavarovanju, bodo prav gotovo pritegnile zavarovance, da bodo bolj sodelovali pri upravljanju z denarjem kot doslej. Služba socialnega zavarovanja se bo prilagodila komunalnemu sistemu in tako ustvarila tudi večje možno ob morebitnih primanjkljajih dobijo denar od kod drugod. Ob takih primerih bo morala skupščina v soglasju z občinskim ljudskim odborom sprejemati sklepe o dodatnih prispevkih skladu zdravstvenega zavarovanja, ki jih bodo zavarovanci plačevali iz svojih osebnih dohod- sti za okrepitev in razširitev vio- I kov. Razumljivo, da po uvelja Za danes in prihodnost ge družbenih organov Medtem ko je v novem zakonu predvideno, naj bi imeli republiške sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bodo skladi zdravstvenega zavarovanja formirani za področja posameznih občin. Skupnosti zavarovancev bodo izvolile skupščine, ki bodo sklade samostojno upravljale. Povsem novo je, da bodo ti komunalni skladi sami odgovorni za svoja sredstva in tako ludi ne bodo imeli možnosti, da PRED OBČINSKIMI POSVETI O OBRTNI IN KOMUNALNI DEJAVNOSTI Na ekonomski osnovi TEŽNJA PO POVEČANJU DELOVNE STORILNOSTI Poročali smo že, da je upravni odbor Obrt no-komunal ne zbor-ajee za okraj Kranj na svoji zadnji seji sklenil sklicati občinske pSiid o razvoju obrtne in komunalne dejavnosti. TI občinski pameti, ki bodo nekako nadaljevanje februarskega okrajnega po-■nju, bodo nedvomno precej doprinesli k proučevanju mož-MMi in k uvajanju boljših organizacijskih oblik, delitve dela in Mehanizacije: skratka tistega, kar lahko poveča delovno storilnost. %% omenjenih občinskih posvetih naj bi proučili možnosti za for-aje večjih in modernejših obrtnih gospodarskih organizacij, iva na teh posvetih naj bi načela tudi nekatere predloge o ■Irsievaaju manjših obrtnih podjetij in o nekaterih drugih nače-tfe, ki naj bi ugodno vplivali na nadaljnji razvoj obrtne in komu-aaloe dejavnosti. Obrtno komunalna zbornica za sJncaj Kranj je že sestavila raz-občinskih posvetovanj. Ta — in sicer v petek, 18 maja - 1» posvetovanje v Radovljici j* na Jesenicah. V Kranju bo po-SMtavanje 24. maja, v Tržiču 23. fttj* in še ta mesec v Loki. Uvodoma smo že omenili, da fc*J* na teh posvetih razpravljali tsK o združevanju nekaterih mmjUh in sorodnih obrtnih podjetij. Za to točko dnevnega reda '/t Obrtno-komunalna zbornica pripravila za vsako občino tudi kMkretne predloge. Predvsem pa / a« tem mestu potrebno poudarili, da ti predlogi še niso sklepi, tsaveč samo okvirni načrt, po Jatefem aaj bi se razprava raz-ftjaU. Prav tako je namreč tudi SMStm logično, da bodo pri zdru-israojib imeli odi oč ino besedo delovni kolektivi sami. Razprava na finskih posvetih naj bi namreč vse predloge temeljito pro-oftla. Pri tem bodo upoštevali vse §Vt$fU ki podpirajo ali pa zani-fcijo morebitno združitev. Iz vse-ja tsga lahko sklepamo, da v obrtaj Si komunalni dejavnosti ne t/xno ili na neka prisiljena zdru-iMSBja, temveč na združevanja, ti bodo temeljila na zdravi demokratični in ekonomski osnovi. 3sJ*OBUW> pa bo moralo dobiti na SbfiflSkih posvetovanjih o razvoju obrtne in komunalne dejavnosti nSOO mesto tudi dejstvo, da vseh proMsmov ne bo mogoče rešiti «an*> z združevanjem, temveč da bo potrebno poseči tudi po drugih Mćriih oziroma sklepih. Ker bodo ta teden posvetovanja v Kadovljkri in na Jesenicah Je prav, da okvirno pregledamo pred-'>•#» o nadaljnjem razvoju obrtne in komunalne dejavnosti v teh dveh občinah. V skladu z osnovnimi smernicami o razvoju obrti obstaja predlog, da bi se na Jesenicah združila sorodna podjetja, ČL, P^^^a opravičljivo že ob«*'J&flLT^z hanmrano popravljalnih. Podjet- t ™jetJu Bnvmca in ^samica Jesemce. Temu podjetju loka^° P ^lŽati »»Jeninlno za rncah ustanovili dimnikansko pod-S&J katere*a bi vključili Vse dimnikarje - obrtnike. Stanovanjski servls Jesenice Pa naj bi po- podjetje »Sloga« Bohinjska Bistrica. Združili naj bi se tudi Podjetji ».Mesnina« Bohinjska Bistrica in Klavnica ter mesarija Bohinjska Bistrica. Smotrna bi bila združitev Komunale Bled, Grajskega kopališča in Krede Bled. Zasebne dimnikarske obrate pa naj bi priključili dimnikarskemu podjetju na Jesenicah. Dobro bi bilo tudi misliti na združitev Kovinske delavnice Bled in Vodovoda Bled, proučili pa naj bi tudi problematiko sobopleskar-6kih podjetij. — P. vitvi tega zakona ne bomo več tako neprizadeti do trošenja sredstev zdravstvenega zavarovanja, ker bomo vsako pretirano trošenje denarja plačevali dobesedno iz svojega žepa. 2e pri ustanavljanju skladov bo potrebno misliti na to, če bo ta ali oni sklad sam zmogel kriti vse po trebe, ali bi bilo morda bolje, da se ustanovi skupen Sklad dveh komun. Samo vprašanje je, če bodo gospodarsko močnejše občine za združitev s šibkejšimi. Odstotek prispevka za socialno zavarovanje (sedaj 22 odstotkov) se bo verjetno nekoliko spremenil, vendar bo zakon določal le najvišjo dovoljeno mejo, sicer pa bodo skupščino prispevek skladu same določale. Pričakovati je, da bodo prispevki vieji v občinah z razvitejšo zdravstveno službo, kar je tudi opravičljivo, saj so v njih zavarovanci deležni širših n boljših zdravstvenih uslug. Administrativno vlogo socialnega zavarovanja bosta na Gorenjskem opravljala dva medobčinska zavoda: v Kranju (za občine Kranj, Tržič, Skofja Loka) in na Jesenicah (za radovljiško in jeseniško občino), ki bosta izvajala določila skupščin s svojega območja. Po občinah bodo že naprej ostale podružnice, na katerih bodo zavarovanci lahko opravljali manjše zadeve. Sveti, ki jih bodo po podružnicah volili, bodo imeli le posvetovalno vlogo. (Nadaljevanje na 2. strani) sprejeli, poudarjajo, naj bi o tem vprašanju razpravljala še v krajevnih okvirih, kjer naj bi skušali najti različne in konkretne oblike dela teh organov in prispevati k njihovemu hitrejšemu razvjanju Predsednik komisije za družbeno upravljanje pri OO SZDL Ivo Majdič je v uvodnem poročilu prikazal dva problema v zvezi s stanovanjskimi skupnostmi; odnos občinskih ljudskih odborov do teh organov in potreba večjega sodelovanja podjetij s to samoupravo ljudi — delavcev na določenem območju. Več govornikov je razpravljalo tudi o raznih službah na območju stanovanjskih skupnosti. Precej so govorili o varstveni 6lužbi za otroke in menili, da bi kazalo pri tem iskati različne poljudne in skromnejše oblike in za nižjo —> staršem dostopnejšo — ceno prevzemati otroke v varstvo. V razpravi so prav tako govorili o potrebi sodelovanja hišnih svetov na območju stanovanjske skupnosti, o iskanju novih oblik za utrjevanje, zborov volivcev kot svobodnega ljudskega parlamenta, o politiki stanovanjske gradnje in o neizčrpni sili množice v okviru stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov pri reševanju komunalnih zadev in pri razvijanju ^orial'stične zavesti sploh. — k. M. Tokrat o odškodninski odgovornosti Klub gospodarstvenikov Kranj je spet pripravil zanimivo predavanje. Tokrat je na sporedu zanimiva tema O ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN DELAVCEV V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH. Predavanje bo v petek, 18. maja, ob 17. uri v Klubu gospodarstvenikov Kranj, Prešernova 11/I. Predaval bo dr. OMLADIC FRANJO, sodnik Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Predavanje oziroma razgovor bo zajel nekatera osrednja vprašanja glede odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti in zaradi ravnanja, ki ne predstavlja kršitev s pogodbo poprej ustanovljene pravice. Predavanje bo načelo tudi vprašanje subjektivne oziroma krivdne odgovornosti in objektivne oziroma nekrivdne odgovornosti. Razgovor bo zajel tudi problematiko, ki nastane tedaj, kadar gospodarska organizacija povzroči škodo drugim gospodarskim vejam (na primer poljedelstvu, ribištvu in drugim). in sicer Elektrotehnični servis in stal samostojno nodWi.» ■»--»*------«- t->____i_i__i_, t_.i_ Precej Radioservis. Prav tako bi bilo potrebno omogočiti povečanje proizvodnje Lesnogalanterijskemu obratu. Za stoodstotno povečanje svojih zmogljivosti bi namreč potrebovalo to podjetje približno 15 milijonov dinarjev kredita. Povečanje proizvodnje je opravičljivo zato, ker ima podjetje možnosti za izvoz. Bolj bi bilo treba skrbeti tudi za umetno in domačo obrt. Zato naj bi na Jesenicah ustanovili družbeno podjetje za umetno obrt lesnega strugarstva in odprli trgovino za domačo in J predlogov je tudi za raŽZvn komunal™> dejavnost v radov ljiAki občini. Tako naj bi Transtunst na Bledu razširil svojo dejavnost na vse vrste avtomeha-mcnih servisov in na službo vzdrževanja prevoznega parka za to Področje. Zaradi izvoznih možnosti naj bi omogočili povečanje "noglj,vo8ti tudi podjetju UKO *ropa, v .Okovju Kamna gorica Pa reorganizirali notranje poslovanje: to je uvedli pravilno delitev dela, kontrolo gotovih izdelkov itd. Podobno velja tudi za Tokrat v sliki % Tokrat v sliki # Tokrat v sliki * Tokrat v sliki <* Tokrat v sliki Velike prednosti samopostrežbe TODA LE, ČE SO PRODAJALNE PRAVILNO UREJENE IN ČE JE DELO DOBRO ORGANIZIRANO Samopostrežne trgovine uvajamo pri nas že nekaj let In v lanskem letu se Je njihovo število v Sloveniji povzpelo na 41. Na Gorenjskem smo imeli lansko leto 6 takih trgovin, letos pa smo dobUi še veliko samopostrežno trgovino v Stražišču. govin izboljšalo, je republiška trgovinska zbornica pred kratfcim pripravila posvetovanje vodilnih delavcev iz trgovskih podjetij, ki imajo samopostrežne trgovine in predstavnikov slovenskih trgovin-(Nadaljevanje na 2. strani) Iz letnih zaključnih obračunov teh trgovin je razvidno, da se poslovanje v posameznih prodajalnah med seboj zelo razlikuje in da marsikatere med njimi svojim nalogam niso najbolj kos. Da bi sc poslovanje samopostrežnih tr- mm? Pretekli petek dopoldne so v Ljubljani odprli prvi mednarodni sejem pod naslovom »Alpe_Adrl- ja«. Na njem sodelujejo razstavljavci lz 166 podjetij Avstrije, Italije In Jugoslavije. Med njimi so tudi gorenjska podjetja Loške tovarne hladilnikov, Železarna ln Iskra. Na sliki: razstavni prostor jeseniške železarne iv^ r> W r nn»T m Ta naj bi obrambni In notranji resor zaupali pristašem vietnamskega sekretar za zunanje za- režima v bodoči laoski koalicijski vladi. • O AS SE NE PREDAJ K • KOCA POPOVlC NA OBISKU V ClIJUU . Državn deve Koča Popović je predvčerajšnjim dopoioval na uradni obisk v Čile. Na letališču pri aritiago de Chile so ga pozdravili čilski zunanji minister in visoki voditelji. Med tridnevnim uradnim obiskom bo Koča vodil razgovore s čilskim zunanjim ministrom Sotomayorom. sprejel pa ga bo tudi čilski predsednic. Po poročilih v alžirskih mestih še vedno niso vzpostavili reda. , Puškarjenje, umort in ullćni ne-. ™I *e niso prennehali. Po daljšem odmoru so teroristi obnovili tudi svojo dejavnost v Parizu. Skupaj je v raznih delih mesta eksplodiralo 6 bomb. au»iRiiifltHBi«mmnHUiit«iii»«fiR«omHfttniiiim!Tnimi«i»uiii......intiiiMiiiitiuniiimiNiiinuiiiiiu 111111111111iii1111111111111t1t1iiii111u1.il........ * S ALAN PRED SODIŠČEM V pariški palači pravice so je [ Včeraj začel sodni proces proti' voditelju desničarske organizacije OAS generalu Salanu. Obtožnica ga bremeni dveh stvari: sodelovanje in vodilno vlogo pri državnem udaru lansko leto v Alžiriji in kot voditelja nasilnih dejanj teroristične organizacije OAS. • ZAPLET V LAOSU Predsednik zakonite laoske vlade Suvana Puma je izjavil, da nasprotuje sleherni tuji intervenciji v Laosu in da pomeni gibanje enot ameriškega ladjevja mikali informacije iz ameriških poroti Tajskemu zalivu »nesrečen korak«. V krogih desničarske vietnamsko vlade so včeraj odločno za- r, da Bun Um več ne zahteva, PRVI PRISPEVKI ZA DEBELI RTIC Skoraj vsi zdravstveni zavodi V kranjski občini so že izvedli akcijo za pobiranje prispevkov za mladinsko zdravilišče Debeli rtič. Po teh zavodih in njihovih izpostavah so zbrali okoli 170 tisoč dinarjev. Pri tem še nista upoštevana bolnica in inštitut na Golniku, kjer bodo prispevki po vsej verjetnosti skoraj dosegli omenjeno vsoto. Zdravstveni delavci z osebnimi dohodki do 30 tisoč dinarjev so odkupili bone za 300 dinarjev ,z osebnimi dohodki med 30 in 60 tisoč bone po 600 dinarjev in z osebnimi dohodki nad 60 tisoč dinarjev bone po 1000 dinarjev. V teh dneh bodo odbori RK prejeli propagandni material za Debeli rtič in tako še okrepili samo akcijo. Ta bo posebno v drugi polovici meseca, ko bodo imelo izplačilne dneve gospodarske organizacije, zavzela zelo širok obseg. Ze danes bodo obdajali svoje prispevke delavci v tovarni »Sava-, Vier so sklenili, da bodo za z 1,-nvili'če namenili 1 odstotek osebnih dohodkov - # NAPAD NA KUBANSKO PATROLNO LADJO Predvčerajšnjim so sporočili, da so napadli neko kubansko patrol-no ladjo v kubanskih teritorialnih vodah. Ladjo je napadla neka piratska ladja. Trije člani posadke kubanske ladje so bili ubiti, pet pa jih je bilo ranjenih. • STAVKA SE MORA KONČATI Po peročlllh iz Španije stavka še vedno okoli 100.000 delavcev. General Franeo je izdal ukaz pokrajinskim guvernerjom, da "»mora biti stavka končana-. V uknzu omenjajo tudi konce-.! ie stavkajočim, če so potrebne. Objavili so tudi podatke o škodi. Ljudje in dogodki' Stavka rudarjev, M je prejš-I nji teden opozorila avetovno 4 javnost na ne/.nosne socialne I razmere Španskega rudarja, je I prvi organiziran protest špan-| skega delavstva zoper nezaslišano nasilje in izkoriščanje po ustoličenju generala Franca v faAistlčnl Spanci. Široke razmere stavke in enotnost rudarjev treh severnih pokrajin, kjer .. so razmeščeni rudniki, dajo I slutiti, da v Španiji nagaja i razdobje odlo? — Tovarna čipk. Bled, PULOVER IN KAPO — Almha, Radovljica u. DRV — Jelka, Radovljica, 2m> DRV — GG Kranj, 4 LEŽALNE BLUivt — Sava, Kranj, VRTNO GARNITURO — Roleta, Kranj, TRODEIAO NICO — Tapetništvo, Kranj, 2 USNJENA SUKNJIČA — Gorenjska S čilnica, Kranj, 5 TON VELENJSKEGA PREMOGA — Kurivo, Kan Ju, GO ZA 2ENSKO OBLEKO — Zapuže, Begunje, ZABOJ STEKLENIC VT\i — Vino Kranj, SODČEK VINA — hotel Pošta, Jesenice, MIZO — $0n Medvode, 23 kg 2EBLJEV IN 2 GARNITURI VZMETI — 2elezarna. W niče, ODEJO — Odeja, Skofja Loka, HLEB SIRA — Mlekarna, Krajah DEKLIŠKI PLASC — Zavod za zaposlovanje invalidov, Kranj. Ob vsem tem še pojasnilo naročnikom, zakaj je letos žrebanje J^, junija (prejšnja leta je bilo žrebanje običajno v marcu). Letos je 15-letnica Glasa, zato bo žrebanje združeno z jubilejno proslavo, na bodo sodelovali nafti priznani umetniki, popularni humoristi ln izvajal^ zabavne glasbe. Da bi si prireditev lahko ogledalo Čimveč ljudi, Kx:» slavnostna prireditev in žrebanje v novi kino dvorani Center v Klasja In sicer v soboto, 9. Junija. Z razstave v Mestnem muzeju Kakšna preobleka se obeta Kranj Tokratna razstava v spodnjih prostorih Mestnega muzeja v Kranju — odprta je bila v soboto, 12. maja — bo prav gotovo vzbudila pri Kranjčanih posebno zamatanje. Naposled gre za preobleko r. .novega mesta ali določneje povedano — za novo mestno sredi-ide, ki se bo razprostiralo vzdolž Kffni^ra ceste od Jelenovega klanca do Pokojninskega zavoda. V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI V počastitev 25. maja — Dneva Mladosti — bodo dopoldne tega dne izročili namenu novi dom go-Ksjskih gasilcev in novo uprav-as poslopje zavarovalnice Kranj. Obe posiopji stojita ob cesti JLA t Kranju. Zgradbi, ki predstav hata celoto, sodita med najmodernejše tovrstne objekte v dr- tmt> 25. maja dopoldne bodo pred aarini poslopjem osnovne šole Staneta Žagarja na Planini odkrili doprsni kip narodnega he-Mja Staneta Žagarja, po kate-lesa Ima šola tudi ime. Spomenik - dek> akademskega kiparja Sta-aeU Keržiča — bo stal pred vho-•Vmb v solo. Svečanosti se bo ra-ies oeeneev in dijakov kranjskih M udeležilo tudi mnogo Kranj-{ansv. Ob tej priložnosti bodo izvedli tudi bogat kulturni pro- JRSJh POSEBNA OSNOVNA ŠOLA IH PROMETNA VARNOST Posebna osnovna šola v Kranju ima 76 učencev, ki prihajajo v kio z vsega območja kranjske •brine. Šola deluje v dveh izme-ath. Da bi bil prihod učencev v ' Joto kar najbolj varen, se je vedsko iole že februarja odločilo za flSanovitev prometno vzgojnega traflta. Tega so že osnovali in »kjjučuje 21 učencev. Krožek pa kdi ostali učenci so se že konec fctruarja vključili v tekmovanje <2A VARNOST PROMETA«. Obari imajo redna predavanja o prometu, gledajo filme o promet -Si vagoji, iadelujejo prometne znate m se pripravljajo na nastop v tekmovanju »KAJ VES IN KAJ ZNAS O PROMETU*. Učenci so organizirali tudd razstavo. Najboljše rezultate pa je zabeležila praktična vzgoja, saj •tražen pravilne vožnje z dvoko-keom in hoje po cestah učenci aananjajo tudd s celotno uredit-ifp prometa v občini. Učenci, ki m Hčer nekoliko teze učijo, ka-fcjo za pouk hi vzgojo izredno Sašmarrje. — C. KONFERENCA SZDL RAZOČARALA Pretekli torek (8. maja) zvečer Je bila v Dijaškem domu v Kranju izredna letna konferenca SZDL Zlato polje. 2e takoj na »četku lahko zapišemo, da ni najbolje uspela. Udeležba je bila sek> skromna, pa tudi razprava « problemih, ki so jih načela po-ttefie. Je bila zelo mlačna. - Podoba je, da na Zlatem polju nekaj ni v redu. Ali so politične in 4wiBwue organizacije nemočne sli pa ne znajo pritegniti stanovalcev na sestanke. Morda imajo ilsaosaaci tudi občutek, da nj inate iniciative ne upoštevajo. — Podobno kot sestanki političnih iS družbenih organizacij so tudi Jborl vouvoev na Zlatem polju le dabo otsslrri.nl. Vsiljuje se vtis, dt se za delo in razvoj tega presna stanovalci ne brigajo. Pripišemo naj, da so pred konferenco razdelili stanovalcem flstega polja tretjo Številko glasat SZDL -Zlatopoljčan". - R. PROMETNE NESREČE V ŠTEVILKAH Da bi končno uredili ta del mesta, je ObLO Kranj kot investitor novembra 1961 razpisal natečaj za zazidalni načrt in idejni osnutek objektov novega mestnega središča. Rok za oddajo projektov je bil do 15. marca letos. Natečaj je zabeležil pet projektov, ki jih razstavljajo v Mestnem muzeju. V zazidalni načrt mestnega središča je bilo treba prilagoditi trgovsko hišo, sejemsko dvorano in hotel, razen tega pa še objekte za male trgovine, kjer bodo našli svoj prostor urar, zlatar, optik, trafika, potovalne agencije, drogerija, lekarna, prodajalna časopisov in revij in ženski ter moški modni salon. Upoštevati je bilo treba še prostor za novo avtobusno postajo, parkirne prostore in javno stranišče. Posebno skrb pa je bilo treba posvetiti ureditvi prometa v novem mestnem sodišču, zlasti kar zadeva tranzitni promet. — Sejemska dvorana naj bi služila potrebam Gorenjskega sejma, dalje za zborovanja, koncerte, plese in športne prireditve. Trgovska hiša pa naj bi služila potrebam trgovine na drobno, seveda ob upoštevanju sodobne tehnike prodaje. V strokovni žiriji, ki je pregledala predložene projekte, so bili: ing. arh. Svotozar Križaj, ing. arh. Braco Mušič, ing. arh. Savin Sever, ing. arh. Oton Jugovic in poročevalec ing. arh. Marjan Lešnik — vsi iz Ljubljane; v imenu investiorja pa sta bila predsednik sveta za urbanizem Jaka Kolenc in ing. arh. Viktor Kregar iz Kranja. Med petimi projekti, ki jih je obravnavala žirija, je bil najbolje ocenjen projekt pod geslom K-714 avtorjev prof. ing. arh. Edvarda Ravnikarja in študentov arhitekture M. Prevca, E. Ravnikarja mL in M. Sevška. - Projekt je bil nagrajen z milijon dinarji, razen tega pa bodo odkupljeni tudi ostali štirje projekti. Strokovna žirija je mišljenja, da projekt s svojo funkcionalnostjo in oblikovnimi kvalitetami in ne nazadnje z arhitektonskimi m urbanističnimi rešitvami ter z izrazito težnjo po ekonomičnosti celotne izvedbe, presega ostale predložene projekte. Maketa nagrajenega projekta pod geslom K-714. — Stolpnica na levi strani makete Je hotel z malimi trgovinami. Kupola na desni predstavlja sejemsko dvorano, celotni prostor okrog nje pa sejemski kompleks. Desno zgoraj je trgovska hiša z dodatnimi objekti. (Za orientacijo: stavba v obliki podkve v sredini makete Je poslopje gimnazije) Zdaj pa si na kratko oglejmo, kako si nagrajeni projekt zamišlja novo središče Kranja. — Na lokaciji med vrhom Jelenovega klanca in hišo št. 11 na Koroški cesti predvidevajo sejemsko dvorano, na zemljišču med Delavskim domom in Maistrovim trgom trgovsko hišo in na lokaciji med gimnazijo in hišo dr. Bežka pa hotel z malimi trgovinami. Projekt zelo spretno in ekonomično rešuje tranzitni promet, ki postaja v Kranju iz dneva v dan bolj pereč. Cesto I. reda bi v Jelenovem klancu poglobili in jo ob restavraciji »Jelen« speljali v cestni podvoz. Cesta bi se prebila na piano nekaj pred gimnazijskim poslopjem. Zgovornejša od pojasnjevanja pa je maketa nagrajenega projekta. Ta tudi nazorno prikazuje podobo novega mestnega središča. Vprašanje pa je, kdaj bo celotni projekt uspelo uresničiti. Vsekakor pa je s to zasnovo podana dokončna podoba novega mestnega središča in je mimo tega projekta v prihodnje ne bo mogoče spreminjati. Vsekakor kaže poudariti, da nudi razstava - razstavljeni so vsi projekti, ki jih je obravnavala strokovna žirija — najzgovornejšo sliko. Da bi bili razstavljeni projekti kar najbolj razumljivi, bodo v prihodnjih dneh organizirali tudi strokovno vodstvo po razstavi. Projekte bo tolmačil ing. arh. Marjan Lešnik iz Ljubljane! - Razstava bo odprta do ponedeljka, 21. maja. - S. S. Osebni dohodki niso v skladu z delom ZBOR PROIZVAJALCEV TRŽIŠKE OBČINE IN KOMISIJA ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA BOSTA NAJTESNEJE SODELOVALA Tržič, 15. maja - Ze v začetku letošnjega leto so v Tržiču temeljito pregledali nove pravilnike o delitvi CD in OD, ki so jih izdelali kolektivi v industriji, včeraj T R Ž I Š K STNI ■ a Tovarna Iskra Je ob Vodopivčevi cesti v Kranju pred kratkim odprla sodoben servis za popravilo radijskih ln televizijskih sprejemnikov ter drugih električnih aparatov pa je zbor proizvajalcev ObLO Tržič razpravljal o pravilnikih vseh ostalih gospodarskih organizacij in samostojnih ustanovah (obrti, trgovini, gostinstvu in komunali). O problemih, ki se pojavljajo glede novih pravilnikov jo nedavno razpravljalo tudi predsedstvo ObSS, zadevo pa je temeljito obravnaval tudi svet za delo. Najpomembnejša ugotovitev vseh dosedanjih razrpav in včerajšnjega zasedanja zbora proizvajalcev je, da so zgornje meje osebnih dohodkov v vseh panogah previsoke v primerjavi z osebnimi dohodki, ki jih dovoljujejo pravilniki v industriji. Zbor proizvajalcev je sprejel več sološnih sklepov, ki jil bo •>* oval gospodarskim organ i-. sebno sprehajalno pot ob potoku. # V Lescah pripravljajo načrt za ureditev kanalizacije; gre predvsem za preusmeritev iztoka odplak in obnovitev zamotane kanalrzacijske mrežo. »BRIVNICA IN ĆESALNICA« Z JESENIC V LIKVIDACIJI Slaba organizacija in slabi odnosi v kolektivu O nepravilnostih v obrtnem podjetju »Brivnica in česalnlca« na Jesenicah smo v našem listu že precej poročali. Za vso stvar pa se Je zavzel tudi svet za Industrijo ln obrt pri ObLO Jesenice ln na zadnji seji tudi Občinski ljudski odbor Jesenice. Zaradi nepravilnega poslovanja omenjenega podjetja so sklenili, da obrtno podjetje »Brivnica in česalnlca« preneha delovati. Obrtno podjetje »Brivnica in česalnlca«, ki zaposluje 16 ljudi, Je lani ln v prvem tromesečju letos delalo z Izgubo, ln sicer lani za 526.179 dinarjev, v prvem tromesečju letos pa za 454.138 dinarjev. Skupaj znese izguba 980.317 dinarjev. Zakaj Je prišlo do tega? Prvič zaradi slabe organizacije dela, drujrič zaradi nizke storilnosti, tretjič zaradi neizkoriščene zmogljivosti lokalov ln končno zaradi izredno slabih odnosov. bi podjetje pravilno poslovalo, bi morali dobiti člani kolektiva po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov izplačanih še za lani 659.041 dinarjev bruto dohodkov fl ESENlŠXf STROŠKI SO STALNO NARAŠČALI Hitreje od prometa so v tem podjetju naraščali stroški. Zlasti so se povečali stroški za osnovni material (kozmotika in kemikali- je), stroški za pranje perila, električno energijo itd. Uslužbenke podjetja prejemajo že pet mesecev minimalne osebne dohodke, ki se gibljejo od 8 do 10 tisoč dinarjev mesečno. Ce Pozabljeni Tavčar Nedolgo tega smo v našem listu ugotovili, da bi največji slovenski pesnik dr. France Prešeren zaslužil več pozornosti in da bi kazalo že ob glavni cesti opozoriti na vas oziroma hišo, v kateri se jo rodil. Nekaj podobnega je s pisateljem dr. Ivanom Tavčarjem Zaman sem .v Poljanah nad Skofjo Loko iskal kažipot k njegovi rojstni hiši. Zgolj slučaj je na nesel, da sem za 6 vet povprašal tamkajšnjega turističnega delavca, s katerim sva se potem družno napotila v breg do Tavčarjevega prvega doma. Tam sem bil še bolj neprijetno presenečen. Pred hišo stoji namreč spomenik, ki so ga v čast slavnemu možu iz Poljanske doline postavili člani Slovenske Matice. Vklesane črke naj bi povedalo, da se je v hiši nasproti 1851. leta rodil pisatelj in politik Ivan Tavčar; pa še to, da so spomenik 85 let kasneje postavili častilci njegovega spomina. Tega pa črke žal ne povedo dovolj dobro, zakaj v črkah nI niti malo barve, ki bi poudarila napis. Zvedel sem, da je spomenik v oskrbi Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka ... — J. Zontar in za prvo tromesečje letos še 252.392 dinarjev bruto OD, skupaj torej 911.433 dinarjev. Osnovni problem v podjetju je tudi nizka delovna storilnost. Po povprečnih normah brivsko-frizerskih uslug je delovni čas uslužbenk izkoriščen manj kot 40 odstotno. Z dnevnim iztržkom ravnajo uslužbenke brez učinkovitega (lahko bi rekli popolnoma brez) nadzorstva, zato jim je bolj ali manj svobodno prepuščeno, kolikšen iztržek odvedejo blagajni podjetja. Gotovo gre v škodo podjetja tudi razporeditev, ker na primer v ponedeljkih dopoldne dela prav toliko uslužbenk kot v soboto popoldne. Zato bi moralo podjetje na osnovi izkušenj rasporediti delovni čas tako, da bi se ta kar najbolj približal nihanju prometa. Delo v dveh izmenah bi moralo biti ekonomsko, ne pa samo želja zaposlenih. Na primer v ženskem salonu, ki ima 8 stolov, delata v dveh izmenah le po dve frizerki, zato je šest 6tolov vedno praznih in lokal neizkoriščen. Zaradi pogostih bolezen** i h dopustov, se je dogajalo ,da je delala v lokalu samo ena frizerka. NOBENIH PRIZADEVANJ ZA IZBOLJŠANJE DELA Kolektiv ni prav nič ukrenil, da bi Izboljšal frizerske usluge. ' podjetje ni sposobno plačati na-Tečaja, ki ga je organizirala j jemntee. Obrtno-komunalna zbornica za kvalitetne ženske frizure, se ni udeležila nobena od zaposlenih frizerk. Podjetje ni sodelovalo na okrajni reviji frizur v hotelu »Pošta«, čeprav bi se s sodclova- Za uslužbence in delavce klimatskega zdravilišča v Gozdu-Martuljku so pred nedavnim začeli z gre* nlo stanovanjskega bloka. Tako bodo vsaj delno rešili problem stanovanj za zdravstvene delavce v \ predelu Foto: Franiek ženski stroki tudi ustrezna reklama, ureditev izložb, nabava strokovnih revij itd. NEUREJENI MEDSEBOJNI ODNOSI Problem zase so neurejeni m< isebojni odnosi. Nasprotja v kolektivu so se prenašala na stranke, ki Jim prav gotovo ni do tega, da bi poslušale medsebojne obtožbe uslužbenk. Zaradi nepravilnega odnosa do strank je podjetje izgubilo delo v bolnišnici. Le z razumevanjem uprave doma ►►Franca Berglja« je vpod-jetje začasno obdržalo brivske usluge v tem domu itd. Med drugim doseže podjetje v ženskem salonu v poslovni stavbi mesečno le 250.000 do 350.00 dinarjev prometa, samo mesečna najemnina za lokal pa znaša 94.006 dinarjev. Razumljivo je, da pri tako majhnem prometu Prav na osnovi teh ugotovitev in sestanka kolektiva se je svet za industrijo in obrt prepričal, da nI nobenih izgledov, da bi se razmere v podjetju izboljšale. Likvidacija podjetja pa je nujna. DREVI »MISS NARCIS« Turistično društvo z Jesenic že od leta 1950 organizira v maju tradicionalni »TEDEN NARCIS«. Za to prireditev se je letos odločilo od 13. do 20. maja. V zvezi s tem so pripravili tudj zelo obširen in poster program. — Tako so nameravali v nedeljo organizirati izlet na Planino pod Golico na narcisna polja, a je na žalost slabo vreme (ves dan je namreč deževalo) vse pokvarilo in izlet je odpadel. No, kljub temu, da začetek ni bil dober, bodo gotovo druge prireditve toliko bolj uspele. V ponedeljek zvečer je bila v dvorani »Pri Jeleni'« v okviru »TEDNA NARCIS-« prva javna tribuna pod naslovom ►►Jesenice in turizem-., kjer so znani je- seniški turistični delavci odgovarjali na številna vprmia-nja poslušalcev. Drevi je v hotelu »Korotan-napovedan velik elitni ples. kjer bodo prvič izvolili kraljico narcis z naslovom -MlSS NARCIS 1962«. Ker bo prireditev izredno zanimiva in tu* ristično vsekakor privlačna, je ne kaže zamuditi. Posebna komisija bo ocenjevala uredi* tev izložb po trgovinah. Najboljše — kot vedno — bodo tudi tokrat nagrajene. V soboto zvečer bo plesna prireditev » hotelu »Pošta«, kjer bo ob spremljavi domačega pletB» ga ansambla pela Jelka Cvete« Žar. V nedeljo, 20. maja. pa bt> zaključna prireditev na Pie» nini pod Golico, kjer bo v Domu na Planini -RAJANJt MED NARCISAMI«. Tu bo nastopila tudi folklorna skupina jeseniške Svobode ia drugi. — M. Z. ___- njem na takšnih revijah lahko saj »guba narašča mo.sečno za uveljavilo. Precej pomeni v tri- okoli 150.000 dinarjev. - M. 2. S SEJE PREDSEDSTVA ObSS SKOFJA LOKA Vskladiti uvoz z izvozom Skofja Loka, 15. maja - Na včerajšnji seji predsedstva občinskega trind i kalnega sveta Skofja Loka so največ govorili o problemih gospodarjenja v obči« glede na situacijo, kakršna je S gospodarstvu v okviru republias. Prav zato so se člani predsedstva nadrobno seznanili z materialom, ki ga je republiški svet sindikatov poslal okrajnim in občinskim sindikalnim svetom v obliki poročila o gibanju gospodarstva v Sloveniji za I. tromesečje letošnjega leta oziroma priporočil, kako »a j vse subjektivne 6ile — zlasti pa sindikati — vplivajo na posamezne pojave, ki zavirajo gospodarski razvoj ali ustvarjajo druge probleme. Posebno so poudarili, da morajo gospodarske organizacije nekako kriti uvoz reprodukcijskega mater iaU z lastnim ttvozom. sploh pa da morajo več pozorno ali nepotrebnega uvoza in tudi službenih potovanj v tujino. Na sestanku so potem proučili analiao zaključnih računov gospo-darsldh organizacij za lani, doseganje proizvodnega plana v I. letošnjem tromesečju za vse panoge gospodarstva, najdlje pa 60 se zadržali pri analizi gibanja osebnih dohodkov v januarju, februarju in marcu letos. V tej anallal (o njej emo v našem listu že poročali), pa je, kot so ugotovili na včerajšnjem sestanku, prišlo da nekaterih nejasnosti, ker so nekja mesečni prejemki z nagradami vzeti kot povprečja za najvišje osebne dohodke v treh me- sti posvetiti vprašanju pogrebnega secih, — J. Zontar NA JESENIŠKEM TRGU SOLATA PO 250 DINARJEV Letos je bila solata (posebno radič in regrat) zelo draga. Sedaj je solate vedno več. V teh dneh jo na Jesenice pripeljejo dat**' več sto kilogramov, in to naj**' iz Sem petra pri Gorici. Solat« t izredno dobra in jo dobite ta 0* dinarjev kilogram. To je edina zgodnja po vrtnin*, f zdaj prodajajo na Jeseničan. " M. 2. KOMISIJA ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI CD V ŠKOFJI LOKI JE PRIČELA Z DELOM Kolektivi naj sami odpravijo napake Doslej se je komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka, ki jo je za škofjeloško občino formiraj tamkajšnji občinski ljudski odbor, sešla dvakrat — prvič sama, drugič s direktorji in predsedniki delavskih svetov gospodarskih organizacij s področja mesta. Ta dva sestanka sta bila predvsem informativnega značaja pred konkretnim delom. Tako je komisija v vseh podjetjih naročila, naj izdelajo analize o delitvi čistega dohodka po odredbi i/ lanskega leta * Jih bodo člani komisije «•*«** posebnih podkomisij («e JU ** pri obilici dela in kratke« Izvedbe treba formirati) prt*** Jali in pregledovali ,kje ss »*ir ni zakoni. V Loki se zavedajo, d« k K misija le tisti organ, kl as f magal pri ugotavljanju ivepf»,r nosti, samoupravni organi k*S*r tlvov pa morajo sami eer*** večino dela. — J. Z. -—-- Socialno varstvo in varstvo družino v škofjeloški občini Vsako leto več sredstev za socialno varstvo »Skrb za človeka je temeljna družbena naloga, ki jo rešujemo na vseh področjih našega družbenega življenja in postaja sestavni del vsake družbene aktivnosti. Z razvojem delavskega in družbenega samoupravljanja, z razvojem stanovanjskih in krajevnih skupnosti, z uveljavljanjem komunalnega sistema ln zlasti s krepitvijo družbene materialne podlage so ustvarjeni ugodni pogoji za uspešnejše izvrševanje te temeljne naloge socialistične družbe.« -Tako pravi poseben odstavek v resoluciji o nalogah komune na področja socialnega varstva, ki jo je lani sprejela ljudska skupščina L RS. Veogu tega aa Je avet za socialno varstvo in varstvo družine pri občinskem ljudskem odboru Skofja Loka dobro zavedal, saj je stalno spremljal razmah dejavnosti socialnega varstva, obenem pa je s svojimi ukrepi in priporočili aktivno posegel v to, da se jc ta služba izboljšala tudi v škofjeloški komuni. Svet je težil za tem, da je socialna služba vse bolj prehajala od kurativnih oblik nuđenja- pomoči v organizirano delo — predvsem v odstranjevanje vzrokov negativnih socialnih pojavov. Da bi svet vsestransko lahko deloval, je bil tudi njegov kadrovski sestav temu primerno prilagojen. V svetu so bili namreč predstavniki kadrovsko-socialnega sektorja (2), občinskega odbora RK (2), zavoda za zaposlovanje delavcev (1), patronažna sestra in trije delavci drugih strokovnih služb. Tako sestavljen svet se v svojem delu ni več ukvarjal z administrativnimi zadevami, am- pak Je deloval le pri reševanju splošne socialne problematiko. Sam ali preko upravnega organa je skrbel za pomoč družinam, otrokom padlih borcev, žrtvam fašističnega nasilja, otrokom, ki so v rejništvu, nepopolnim družinam itd. Seveda ob upoštevanju skrbi za posameznike in celotno družbo svot pri ObLO ni zanemarjal gospodarskih možnosti občine, pri tem pa je računal na manjfio gospodarsko razvitost Poljanske in Sel ;ke doline, zlasti glede njunih hribovitih predelov. SREDSTVA ZA SOCIALNO VARSTVO V 6 LETIH V/•.poredno z ostalim razvojem .socialnih služb je bilo za socialno varstvo iz leta v leto izdanega — bolje rečeno — vloženega več denarja. Izjema je le leto 1958, koje bilo za socialno varstvo porabljenih za okrog milijon d > na rje v manj kot leto prej. Leta, lt 7 je bilo v namene socialnega varstva vloženih 8 milijonov 610 tisoč din, leta 1958 pa '►le* 7 milijonov 545 tisoč dinarjev .Takoj naslednje leto Je gla Številka že preko 12 milijonov dinarjev, medtem ko jc leta 1960 dosegla 13 in poj milijona dinarjev. Lani se je število kor:-'črncev teh srurlstrv povečalo za 121, vrednost sredstev pa j« narasla na 21,118.000 dinarjev, kar je v primerjavi z letom pred tem skoraj 7 niUijonsko povečanje. Za več kol 7 milijonov dinarjev povečanja sredstev v te namene pričakujejo letos, ko proračun predvideva 28,378.000 dinarjev za socialno varstvo, medtem ko menijo, da se bo število koriščencev povečalo za 41: torej bodo (ob povi.šanju i en življenjskim potrebščinam) obroki veo jI. Precej več sredstev kot lani (z* 62%) bodo letos namenili za oskrbnine odraslim, za rejništva (15%) in za oskrbnine mladoletnikom (i2 %). Manj sredstev kot lani so tokrat namenili enkratnim podporam, saj bodo v le namene po predvidevanjih izplačali le 75% lanskoletne vrpd nosti. Sooialno-varstvene pomoči so v loški občini izplačevali v Đ oblikah. V nadaljevanju bomo o vsaki tej oblaki zapisali nekaj vrstic, ki bodo povedale, a kakšnimi problemi se srečujejo člam sveta za socialno varstvo in varstvo družine, ko določajo finančna sredstva v obliki podpor socialnega varstva. PODPORE ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V proračunu so bila lani sredstva planirana po številu prejemnikov te pomoči v letu 1900. Ker pa se je lani pojavila še ena oseba, ki je bila upravičena do pomoči, je nastal primanjkljaj 51.800 dinarjev. Da se to letos ne bi zgodilo, so proračunska sredstva povečali za 25%. PODPORE DRUŽINAM KADROVCEV Družinski člani hranilcev, ki služijo vojaški rok oziroma so v kaki drugi obvezni vojaški službi, imajo pravico do denarne pomoči in zdravstvenega zavarovanja. Denarna sredstva za to kategorijo ljudi zagotavlja občinski ljudski odbor. Težavno pri tem je le planiranje sredstev, ker ni moč vnaprej predvidevati, koliko kad-rovcev bo v določenem času služilo vojaški rok. Lani so bila na primer sredstva za podpore družinam kadroveev planirana za 250.000 dinarjev previsoko, zato so lotos za G0.000 dinarjev manj kot lani. STALNE SOCIALNE PODPORE Velika večina prejemikov socialnih podpor živi v pasivnejšlh krajih, ki so oddaljeni od mesta. To pove tudi podatek, da med ■'-lii odraslimi podpiranci živi na področju Škofje Loke in bližnje oklice le 36 takih s stalnimi socialnimi podporami (odraslim in mladoletnikom). Povprečna mesečna pomoč na enega podpiran- ca znaša 8.000 dinarjev, delni socialni podpiranci pa prejemajo pomoč v znesku od 2.500 do 4.500 dinarjev, kar je v skladu z republiškim povprečjem. — Število mladoletnih upravičenčev do socialne podpore, ki je občasnega značaja, se je lani gibalo od 23 do 43. Te podpore prejemajo učenci in dijaki, če je njihova Šola močno oddaljena od kraja stalnega bivališča in če imajo za to še posebne pogoje. ENKRATNE SOCIALNE PODPORE Te dobijo osebe, ki so trenutno socialno-ekonomsko ogrožene. — Ker so te podpore preventivnega značaja, menijo, naj bo pomoč tolikšna, da odpravi vzrok, ki je povzročil ogroženost. Lani so bile enkratne podpore povprečno v višini 7.525 dnarjev. Moramo pa povedati, da to povprečje močno znižujejo enkratne pomoči v obliki povrnjenih potnih stroškov. OSKRBNINE ZA ODRASLE Ker so v zadnjem letu izboljšali oskrbo za odrasle po domovih in vsestransko pričeli skrbeti za ugodno duševno in telesno počutje starega človeka, so se oskrbnine v nekaterih domovih povišale tudi za 100 odstotkov, ^ tako da je za to vrsto podpor nastal primanjkljaj 1,300.700 dinarjev, kljub temu, da se je število oskrbovancev celo zmanjšalo. OSKRBNINE ZA MLADOLETNE Tudi v tem primeru so bila sredstva prenizko planirana, ker Je prišlo do ve*Bdh povišanj stroškov oskrbnih dnt. Te pa**' či uživajo mladoletniki v i«s** domovih, vzgojnih zavodka ! vzgajalisčih. S škofjeloškega tL ročja je takih mladoletni*«* * REJNIŠTVO Oblika oddajanja otrok in raslih oseb v rejo se je isfca** kot zelo primerna, tako da je * svet pri ObLO skušal Se sašf neje razvijati. Po proračuna ^ denarna sredstva v te na**** letos povečali za 45 odatodnjr- POCITNISKE KOLONIJE Povprečni letni prispevat * otroka, ki Je bil na letov«** znaša 7.900 dinarjev. Loto* ti stroški nekoliko večji. >a glede na povišanje stroške* * tovanj. Lani je iz občine Sl»»^ Loka letovalo 100 otrok. lete* jih bo po predvidevanj»n S Svet za socialno varstvo je ej** lagal, naj se pri izbiri otrok * letovanje v prvi vrsti upos»r* kandidate iz obeh dolin, kjer * opaziti tudi večji odstotek etveno ogroženih o t pek, mejr ko na drugi strani obstaja a«**' ša možnost, da bi ti otroci a**! vali v sklopu drugih —liiiisT*" ali s starši, Za to je letos tr_ videnih 950.000 dinarjev PRIZN \V Al NINE Podeljevanje priznavalnin t bilo decembra lani prenesene okrajne v občinsko pristaja*^ Dotlej je iz loške občine pt«£ malo te pomoči 20 oseb, sedaj je komisija za zadeve iassJtr in borcev NOB odobrila *. 1873 Prodam železne palice in dvojna vrata za ograjo, obdelano kamenje as htio m vodne črpalko. - Kranj, vrtopivčeva cesta 1 (pr: Vodovodnem stolpu) 1942 Prodam dobre kravo po izbiri. m Poijeica 4, Pod na rt 1948 Prodam kravo, 9 mesecev brejo. -OBevek II, Preddvor 1949 Prodam »eno in slamo. — Na-kjn 44 1950 Prodani lelico. 7 mesecev brejo. » imi, Z*. Brnik i 56 , 1951 Predam 290 k« Jedilnega krompirja. - S- Bitnje 46 1952 Prodam dobro ohranjen moped •Cetfbri« s prevoženimi 1500 km. - Šenčur 164 1953 Prodam emajliran štedilnik in paf na rraiea. - Mlaka 44 1994 ftasjevanjeko poslopje, primer- sesa dograditev stanovanjske hi- ie v blržinj Tržiča, prodam ali za- asnjasa za ček. — Ulica heroja Crajeefja 7, Tržič 1955 e Prodam slamo. — Marjan Pravst, ftabseevo M 1956 Prodam bukove ;n smrekove bu-■jjre, — Naslov v oglasnem oddelka 1957 rVedssa posestvo v Dražgofiah. - Povsve se -Pri Jaki« 1958 Prodam kravo,, ki bo v kratkem Mrtst teletila. — Franc Stupar, 14, Brnfki 60 1939 fredi u i fisbok otročki voziček. Jjsaidir, TMOV trg 24 19C0 Predam psičke — nemške ovčarji - l rodovniki. — Poizvc se: lsjda KokadJ, FJektroservis Bled 1964 Predam kombinirano omaro z ■sle komodo. - Les jak, C. 1. mapi 1. 1969 Predam 300 kg korenja. - Luže M Šenčur 1966 Štedilnik. Anqcla PeCi KokrSkega odreda blok WB 1967 Prodam skoraj nov moped »Goli bri«. — Peter Pangersk", Prole- tanska št. 6, Tržič 1968 Prodam seme lucerne Jn črne detelje. - Voglje 44. 1969 Prodam veneoianko na električni pogon, v dobrem stanju. — Uršula Krajnik, Broznica 5, Sk. Loka 1970 kupim Nudim hrano kn stanovanje to~ vamlžkemu delaven za pomoč na kmetiji. — Naslov v oglasnem oddelku 1J75 Čevljar dobi honorarno zaposlitev. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek l»ye objave Kupimo srednje velik ročni voziček (dirco) z gumijastimi kolesi. — Ponudbe pošljite na Stanovanjsko skupnost Skofja Loka 1925 Kupim ..F i al-600« - po možnosti delno tudi na čel:. - Ponudbe oddati v oglasni Oddelek. 1972 Obveščam .•»vinjerejoe, da bom f.Av: 1 spuščati lepega plemenskega merjasca. - Zg. Brnikl 27 1 961 Otroški vrtec Bled razpisuje delovni mesti snažilke in kuharice mlečne kuhinje. — Prijave pošljite na upravo vrtca do 20. maja 1962. Nastop službe s 1. junijem 1992 Hocm 200.000 din posojila za dobo 1 leta t 20"o obrestmi pod visoko garancijo. — Naslov v podružnici "Glasa- na Jesenicah 1963 Avto-moto društvo Skofja Loka organizira tečaj za *oferje-ama-terje In moped iste. Prijave sprejema do 20. maja tov. Jesenovec v trgovini Peko, Skofja Loka. 1892 Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje v novem bloku na Zlatem polju za trosobno stanovanje. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1073 Delavcu, ki bi po delu pomagal na kmetiji, nudim hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku. 1974 »ŠPIK« tovarna perila In pletenin Kranj cenjene člane sindikalnih podružnic, da razpro-svoje proizvode po globoko znižanih cenah v svoji p SSJ111 11 nI r i »MICA« nasproti pošte, poleg hotela EVROPA t Kranju. Bogata izbira raznovrstnih volnenih pletenin najnovejši vzorcev, moške srajce, spodnje hlače, pidžame, letne ■Meke More, ženske spalne srajce itd. Cene konkurenčne! Prepričajte se in zadovoljni boste! za priporoča kolektiv tovarne SPIK Kranj. OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar nas jc za vedno zapustil na* prezlati mož in oče JAKOB NOVAK V naiih srcih bo živci većno. Ohranili ga bomo v trajnem spominu 2alujoea žena, hčerki Marica in Slavka z možema, sinovi: Slavko, Jakob, Ivan in Andrej NOVA ELEKTRO-RADIO DELAVNICA V SK. LOKI 1. Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli v Skofji Loki na Mestnem trgu (bivSa mlekarn« — poleg Alpine) elektro-radlo delavnico. Sprejemamo v popravilo vse vrste električnih motorjev, električnih gospodinjskih aparatov in radio aparatov. Izvršujemo vsakovrstna elektro-instalacijska dela. Naročilo Izvršimo hitro in poceni. - Stanovanjska skupnost Skofja Loka. OBJAVA PREVZEM OTROK V REJO Oddelek za družbene službe Občinskega ljudskega odbora J esenci e išče rejni&ke družine, ki bi bile pripravljene sprejeti otroke različnih starosta v rejo. V poštev pridejo interesenti iz območja občine Jesenice, ki naj se zgiase na naslovu. tržni pregled V KRANJU Fižol 100 do 160 din, »jdova moka 120 din. koruzna moka 55 dinarjev, koruzni zdrob 55 din. jeaprenj 100 do 140 din. kaša 130 do 150 din, krma M kokos 49 din, koruza 50 din. oves 30 din, proso 50 din. krhlji 70 do 100 din z« liter; korenček 06 din, sir skuta llo do 190 din. surovo maslo 880 do 720 din, Čebulfl 190 do 200 ddn. krompir 39 do 50 din, Ipinača 15o do 200 din. ko zelje 100 do 120 dinarjev, solata 250 do 300 din, jabclka 70 do 130 din, suhe slive 200 do 220 din, koleraba 40 din, suho meso 600 din za kg; smeita-na 18 din, motovileč 40 din. re<_>nv, 50 din za merico; redkvica 20 din. peterlUj 10 do 30 din ze šopek: česen 5 do 20 din. jajca 24 do 25 dinarjev, klobase 120 din za kos. prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Štefan Balažič, natakar in Ana Dolhar, natakarica; Janez Pinstar. strojni tehnik in Marija Perenič, knjigovodki-nja; Matevž Cuk, strojni stavec in Marija Lauter, tiskarska Vla-galka; Bojan Trobec, avtomeha-n,k in Terezija Zabkar, delavka: Franc M i kol j, tovarniški delavec m Antonija Lunar, tkalka; Janez Stefe, tovarniški delavec in Doroteja HudobivnJk. tkalka: Ivah Zerovnik, elektromohnnik in Ana Cvelbar. tovarniška delavka: Janez Valjavee. strojni ključavničar m Ana Marinko, nameščen k a; Slavko Kastigar, tovarniški delavec m Terezija Suban, tkalka: Tomaž Kos, strojni ključavničar in Ana Crnivc, nameSčenka; Mihael Jenko, kmetovalec in Ivana Sodnik, kmečka delavk«! Anton Kuralt. mizar in Jul-jana Collja. strojepiska; Peler Hribar, mizar fn Marija Preskar, natakaric«; Frane WHthnu*cr. rezkalrc in An«onij„ JmO.ič. tovamiflkn delavka; Vinko BrenkuS. delavec In Dragica Koprive, delavka: Matevž Pozm.iv,, .^of^. |„ ATln Vi_ ■fc,"! die. frizerka; Frnnc Vetemik. zlatar Ln Darinka Kmetic, admi-ndstratorka; Ivan Jane*, pekovski pomočnik ln Marija Hru<»1x>l, kuhinjska pomočnica; Štefan Mo-har, strojni tehnik in Amalija Lavtar, tkalka; Miroslav St<»gn;n. elektrotehnik ln Marija Vilfan, tovarniška delavka; Vladislav Pire, krojač in Brorrislava Ora-žem, delavka; Janez Pavilč, tov. delavec ln Tatjana Muhič, name-ftčenka; Ivan Jamtrik ,Šofer in Ana Perdan, gospodinja; Frane Petrič, zidar ln Pavla Kerč, kuharica; »levček Ha+n, kemigraf in Marta Mmončič, tipkarska vLa-galkn: Dusko Haln, strojni stavec in Ljudmila Vrbe«', gospodinja: Leopold Hobič, logar in Kristina Bajt. kmetovalka; Vincenc Grilc poki/leni gasilec ln Danijela Ke-belj, delavka; Peter Hacin, Šofer in Marija ZfimSek, bolničarka. Rodile so! Marija Bohinc - dečka; Marija Eržen - dečka; Viljema Fojkar - deklico; Olga Demšar - deklico; Štefanija Gor-jan — dečka; Jurislava Prevc — dečka; Vera Demšar — dečka; Cecilija Pipan - dečka; Miroslava Studn - deklico; Marija Kriselj -dečka; Kristina Ribnikar - dečka; Frančiška Benedičič - deklico; Cecilija Rekar — deklico; Marija Stern - dečka; Terezija Likar — deklico; Gizela Svogelj - deklico; Francka Starman — deklico; Danijela Lom bar — dečka; Frančiška ReberrMk - dečka; Marija Benedik — deklico; Angela Rozman - deklico; Frančiška Uršsič - deklico; Erika Vtikaj - deklico: Dušana Vukojovič — deklico; Rozalija Cvek — dečka; Ivanka Križaj — dec-kd; Frančiška Klemene deklico; Ana Cufar — dečka; Stanislav« Mei«»§e - dečka. Četrtek - 17. maja »Center« — nemški barvni film TI SI MOJA PKflFM ob 1«, 18. in 20. uri (samo danes) »Storžič« — francoski film LAŽNE NAIVKE ob 18. ln 20.30 url Letni kino »Partizan« — ameriški film GRANIČARU TEKSASA ob 20. url Petek - 18. maja »Cenfer« - francoski br.rv. film HELHNA IN MOZTE ob 16, 18. in 20. uri (samo da nos) ..Storžič« — francoski film LAŽNE NAIVKE ob 16. in 20. uri Letni kino -Partizan« - premiera italijanskega filma MORALIST ob 20. uri Med dvema ognjema Minulo nedeljo je bilo v domu 1 tekmovanja udef ežBo le 9^ nosdjjo Partizana v Stražišču in na Jesenicah okrajno pol finalno tekmovanje v pionirskih igrah »mod dvema ognjema*. V StražiSču so nastopili pionirji iz Gorenje vasi, Selc, Podbrezij, Nakla, Kranja in ŠtražIsČa, na Jesenicah pa iz Goni j, Lubnega ln Javomika. — V obeh telovadnicah jo tekmovanje potekalo zelo živahno, borbeno in disciplinirano. Udeležba na tem tekmovanju pa je graje vredna. Tako se na Jesenicah tekmovanja med drugimi ni udeležilo tudi domačo društvo. Krivdo, da se je od 29 društev polfmalnega vodstva Partizanov, ki se za tekmovanje niso resno zavzela. Verjetno so pozabili, da je tekmovanje organizirano v počastitev Dneva mladosti za prehodni pokal občinskega komiteja LMS Jesenice, za katerega se bodo to nedeljo potegovalo najboljše vrsto v finaki (kraj za zdaj še ni določen). V Stra*iAču so bul najboljši pionirji iz Selc, na Jesenicah pa GorjanL Ekipi se bosta zato pomerili med sabo, zmagovalna pa Ima pravico nastopa na ropubHskrem "tekmovanju, ki bo 27. maja v t/hibljani. - R. C. Ondan me je mtMjučje zaneslo v Škof jo Loko. Postavil sem se na srsdo Mettnega trga in začel pasti znala. Po pravici in resnici povedano — Loka je hudo zanimivo mestece, zlasti se za tujca, ki prvič zaide med postarane hiše. Prav gotovo pa mu nc bo u'slo> da sredine mesta ni takšno, da bi ga razstavljal pa obešal na veliki zvon. Našel sem namreč stvari, ki mestecu niso v ponos, še manj pa v prid tstfizmu. In pfav o turizmu f.očani le nekaj časa na VSi pretepat tazmišlja-jo. Radi bi get obu- 0 Obiskovalcu najbrž ne bo ušlo, da jc Mestni trg hudo zanemarjen. Poleg spomenika se razkazujeta dua val jas ta kamna. Če bi bil jaz Ločan, bi ju že zdavnaj postavil na prejšnje mesto — na podstavek spomenika, kamor spadata. Investicija res ni taka, da bi ji gledal na yy.be. Malo dobre volje — pa bo šlo! # Kota.ijasto cestišč« na Mestnem trgu ludi nc vzbuja navdušenja, še man] parkirni prostor na levi in desn: strani spomenika. Ta je še posebno zanemarjen. Če bi hoteli urediti asfaltno prevleko na cesti, bi res morali seči v žep, parkirni prostor pa ne zahteva drugega kot metlo. ©To pot mi je še prišlo na misel, da nekateri Lnčani nimajo posebnega smisla za čistočo ulic. Odpadke — od papirja pa do bananinih olupkov — odmetavajo, kjerkoli jim pride na misel. Veste, še posebno imenitni SO bananini olupki, posebno te, če leže na asfaltu. Ste le kdaj stopili na tak olupek? Jaz sem ie. Takoj sem pomolit vse štiri od sefre... To pot sem si vroče želel, da bi kakšnega Lofana spodneslo. Az ga ni. Cele pol ure sem stal pršd samopostrežno trgovino pa zi\il v šope olupkov na tleh in se taman veselil. .. Tako spretno so fih prestopali, da j« bilo kaj. NESREČE AVTOMOBIL.* STA TRClI.A V ponedeljek, 14. maja, ob 6.25 uri je prišlo na cesti III. reda pri Preddvoru do huJAo prometne nesreče. — Drago Humer, začasno stanujoč v Nemčiji, je na nepreglednem ovinku trčil z avtomobilom v nasproti prihajajoči avtomobil, ki ga je upravljal Mirko Vrtač z Visokega. Voznika avtomobilov se pri trčenju nista poškodovala, pač pa so bili sopotniki Marjan Roblek, Franjo Zagore in Ivan Bevk huje ali lažje poškodovani. Marjana Robleka so prepeljali v bolnišnico. Materialna Skoda na obeh avtomobilih znaša 450.000 dinarjev. HUDOURNIK OGROŽA CESTO Zaradi močnega deževja v dneh od 12. do J 4. maja je hudo narasel tudi hudournik v Podijubelju. Narasla voda je začela odnašati nasip in ogrožati cesto. Skoda znaša približno 1 milijon dinarjev. NEPRK VIDNA KOLESARKA V ponedeljek, 14. maja, ob 5.50 uri je prišlo na križi&ču med Iskro in železniško postajo v Kranju do prometne nesreče. Ko je kolesarka Marija Hafnerjeva pripeljala s stranske cosle v križišče, se ni prepričal«, če je cesta prosta. Medtem pa je v križišče pripeljal tudi mopedist Matija Go-gala in trčil ob kolesarko. Ta je pri padcu dobila hude poškodbe. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. TOKRAT KOLESAR Ko je kolesar Benedik Vencelj 14. maja ob 14.30 uri pripeljal na križišče Ljubljanske in Kolodvorske ulice v Kranju, so ni prepričal, Če je križišče prosio. Trčil je v motorista Filipa Rozmana. Pri padcu se je kolesar precej hudo poškodoval, zaradi česar so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. • Vidite, kn sem se tako spogledovat s tistimi olupki, mi jc padlo na rrtiitl, d?* samopostrežna trgovina sploh ni pa nobenega napisa. Pa sem povprfsal v trgovini, kako je s to stvarj*. »Veste,* me je poučila blagajni-čarka, »napis bomo že postavili nad vhod v trgovino, pa moramo najti nekaj primernega, kar bo v stilu z okolico. Nekaj starinskega mora hiti.* Vrabca, kdo bi si mislil, da so postali Ločani na vsem lepem tako tenkočutni za napise »v stilu*. Najbolj zabavno jc bilo pa to, da so mi, ko sem stopil spet na trg, napisi na drugih trgovinah hudo moderno pa spogledljivo mežikaii. Navsezadnje jc pa tako: naj bo napi* moderen ali starinski — v*ak velja svoje denarce. Kaj bi podej čakali. Krstimo že tisto loško samopostrežbo/ # Pa jc menda z loškim kinematografom ista viža. Pol ure sem obračal glavo pa oči, da bi zapazil napis, pa ga nisem. Strela skr-točena, saj nismo v dobi ilegale, da bi morali skrivati svoje firme! © Pa dovolj o loškU) spodrsljajih. Zdaj se pa še na Jeseničane ' skopljimo, da ne bodo mislili, kako imenitne ceste imajo. Kar Cesto Franceta Prešerna naj si vzamejo za zgled. Primojdunaj, več kotanj ima tista cesta kot pa ravnega cestišča. Pred tednom, ko sem si lomil noge po njej, ni pr.;v nič kazalo, da jo namerava 10 »poflikati*. % Ločani menda tožijo, da jim