Izhaja vsako drago soboto. Velja za celo leto 3 gold. za pol leta gold. 1,50. Vredništvo, opravnistvo: Krakovski nasip St. 10. Ljudski Glas. Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako so Škrat ali večkrat tiska 3 kr. Rokopisi ae ne vračajo. Na nofrankirana in pisma broz podpisa se no ozira. 22. številka. V Ljubljani dnč 1. decembra. n. leto 1883. Vabilo k naročbi. Z denašnjo številko vstopimo v zadnji mesec t. 1., in prosimo o tej priliki vse naše č. g. naročnike, naj nam svojo prijaznost še za naprej ohranijo in nas se svojo naročnino podpirajo. Naš list piše pošteno in uverjeni smo, da bodo tudi v prihodnje naši č.. g. čitatelji z listom zadovoljni, ker se bomo vedno le na težnje ljudstva ozirali. Ako se zadostno število naročnikov oglasi, prinašali bodemo tudi humoristično prilogo. Vabimo torej naše prijatelje k mnogo-brojni naročbi. List bo veljal za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 „ 50 „ YredništYO ,,Ljudskega Glasu“. Sebičnost sedaj nega veka. Boj za obstanek je dandanes ljudsko geslo vseh narodov, vsak hiti in dirja neumorno po svojem mu odkazauein potu, ne ozirajo se niti na desno niti na levo; človek gleda, dela, se muči in trudi, bodi si duševno ali telesno za svoj obstan ek. Najlepša čednost človečanska, ljubezen do bližnjega, umakniti se je morala slepi strasti, katero je zasejal peklenšček sam, kakor luliko med zdravo seme — sebičnost, kajti ona nadvlada vse stanove, od največjega bogatina do poslednjega siromaka. Časi, ko je še brat bratu, prijatelj prijatelju pomagal, so minoli in propali kulturni borbi v plen, ker so bili prisiljeni, napraviti prostor sramotni sebičnosti, samopašnosti in pustolovstvu, katere blagostanje ljudstva podirajo ter narode na svetu vznemirjajo. Oglejmo si bogataše, oni snujejo zmerom nova sredstva istim potom si svoje premoženje osigurati, svoj kapital vzmnožiti, ne gledč na to, so li isti drugim koristni ali škodljivi, ker to jih nič ne briga, če drugi gladu umirajo ali od pre-velicega siromaštva trpinčeni kakor od solnca osmojene rastline ginejo, kaj jih briga zavrženi proletarijat, ker njim je le za lastni obstanek. In ljudski vodje, ali takozvani prvaki, kateri se dostikrat le narodom vsiljujejo, mar oni v istini žrtvujejo brez vsake sebičnosti toliko truda, kakor ga časnikarske reklame mnogokrati opisujejo, v pravo korist ljudstva? Ne nadvladuje tudi te može čestokrat umazan egoizem ali sebičnost, da svoje sedeže obdržč; nimamo li v naši državi, dd. celo v našej ožjej domovini mnogo dokazov, kako hitro ti možje po vetru plašč obračajo, če jim kaka materijalna izguba preti; in od kod to izvira? Mar ne prouzročuje vse te grde maroge v značaji egoizem za lastni obstanek? Poglejmo še nižje, obrtnik, prodajalec, dostikrat na lastno kvar škodljivo konkurenco činita, ona dobro vesta, da mora tudi njujin sosed živeti, da vse to, kar nja boli, tudi drugemu ne ugaja, toda kaj vse to nja briga, nadvladuje ju egoizem (sebičnost), tu obema grč za — njujin obstanek. Tako se nahaja ta prej omenjena plevel pri vseh stanovih, pri višjih in nižjih, ker vsejal je sovražnik, ko je gospodar spal, luliko mej pšenico, prognal je ljubezen do bližnjega s zemlje ter zaplodil prokletstvo — egoizem. Da bi vsaj zopet zasijalo ono radostno, oživljajoče solnce bratovske sloge in ljubezni na našo od samopašnosti in samoljubja tako okuženo zemljo, ona bi vstala kakor „feniks'1 znova porojena iz ognja sedajne žalosti, tuge in siromaštva, postala bi človeku drugi raj, ker iznebila bi se strašnega zmaja, ki blagostanje, zadovoljnost, z jedno besedo srečo njenih Adamovih sinov spod-kopuje in jih tira v brezdno obupa, krvavih bojev, samomorov, materijalnega in duševnega propada! Vi neumneži pa, ki se trudite in glavo vbi-jate, ki tolikanj vpijete na raznih taborih, shodih in skupščinah, ali celo snujete skrivne družbe ter pretite velikašem in bogatašem in se ne strašite nikakeršnih sredstev, da bi rešili soci-jalno vprašanje, odpravite s zemlje egoizem ali vsaj omejite ga po dobrih šolah in drugih koristnih zavodih; napeljujte vsi tisti, kojim je najdražji zaklad na tem svetu izročen, namreč — našo mladino na to, kar je nežnega, vzvišenega in duševno koristnega za njeni sedajni in tudi prihodnji blagor, gojite v nji blage čute do revščine in trpkosti svojega bližnjega, učite jo, vsakemu, povsodi in vselej pomagati, vcepite ljudstvu žlahtno mladiko ljubezni do Boga in bližnjega, bodi si tega ali onega naroda, stanu ali vere in gordiški vozel bode se sam razvozljal, to je: socijalno vprašanje bo na pravi, trdni podlagi za vselej rešeno, torej proč — z egoizmom! Shod volilcev v Mengšu. Dnž 18. novembra ob 4. uri popoldne so se zbrali v Mengšu pri županu Levou volilci deželnega poslanca g. Kersnika. Bil je tu zbran krep&k slovenski narod, zavedni gorenjski volilci od blizu in daleč. Bilo je nad 80 volilcev Kersnikovih. Opazili smo tudi č. g. župnika Pavliča in več učiteljev. Za predsednika zboru bil je izvoljen župan Ložar. Kot vladni komisar je bil navzoč vitez Kaltenegger. Bila sta tukaj tudi deželna poslanca Šuklje in dr. Samec, urednik „Slov. Naroda" g. Železnikar in več gospodov kot gostje, mej temi tudi g. prof. Levec. G. Kersnik je potem v jedrnatem govoru poročal o vsem, kar se je važnega ukrenilo za Kamniški okraj špecijalno in za Kranjsko sploh. Govoril je o davku, o eksekutorjih, o volilnej reformi i. t. d., ter omenil, da se je sprejem zadnje in druzih stvari pospešil s tem, da so se potrdile volitve poslancev v velikem posestvu, tudi je temeljito dokazal, da ni bilo postavnega vzroka, jih ovreči. Gromoviti živioklici so zadoneli, ko je Kersnik končal svoj izvrstni, čez uro trajajoč govor. Potem je govoril kot strokovnjak prof. Šuklje ter dokazal, da dovoljenje vsote 600 gld. za učenje druzega deželnega jezika je bila potreba, nij se bati, da se bode s tem germanizacija širila, temveč narodna večina deželnega šolskega svčta bode že primerno razdelila omenjeno vsoto ter da bode tudi za Kočevski okraj kaj prišlo. Sicer pa pravi govornik, se je s tem ustreglo tudi želji presvetlega našega cesarja, ki je po- vdarjal, naj se v deželi goji i drugi deželni jezik. Zakaj tedaj, vpraša govornik, kljubovati vladi, ktera nam je sedaj prijazna? Dalje pravi govornik, da on dobro \6, kako težavo dela tudi nadarjenim učencem pri vzprijemu v gimnazijo izpit iz nemščine, ktera se po postavi zahteva, tedaj je potrebno, da se vže v narodnej šoli goji nemški jezik. Vsi so temu pritrjevali, in dobro-in živioklici so se razlegali po dvorani. Potem se oglasi g. Cerar, poznati rodoljub slovenski, kteri je baš pri volitvi Kersnikovi s svojimi petimi tovariši pripomogel k težkej zmagi, ter pravi, da se zbrani volilci zahvaljujejo gosp. Kersniku za denašnje poročilo, ter predlaga, da se g. Kersniku in večini narodnih poslancev za njihovo izborno, vsega priznanj av red n o postopanje vdeželnem zboru izreče popolno zaupanje. Volilci vstanejo ter navdušeno pritrjujejo. Potem vpraša predsednik, če želi še kdo govoriti. Ko se nobeden ne oglasi, vpraša še predsednik, če so volilci zadovoljni s postopanjem svojega poslanca vdeželnem zboru? „Popolnera, da“ — se je jedno-glasno čulo. — In zbor je bil tedaj zaključen, pri kterem je vladal najlepši red. Z največjo pozornostjo so volilci poslušali govora dveh odličnih poslancev, in volilci Kersnikovi so še rekli: „To je mož, ponosni smo, da smo njegovi volilci!" Bogme, za Kersnika je bil to zares lep dan, poln zmage, videl je SVOje nasprotnike zdrobljene, kajti ogromna večina njegovih volilcev je govorila. Živi narod je tedaj govoril, govoril drugače, kakor lažnjivi ljubljanski papir-„Narod“ in njega predsednik Zarnik, ki je vedno kričal: Kaj bo rekel narod, če se verificirajo volitve? Sedaj je govoril, glasno dovolj. Le odprite svoja kosmata ušesa in čujte! Narod slovenski je vže davno sit kozolcev, praznih frae in neslanih predpustnih burk v deželnej dvorani, ktere je uganjal trebušnati dohtar. Vprašamo tudi, kedaj je Zarnik svojim vo-lilcem kaj poročal, on si je menda mislil, kmet je ničla, kaj mu bom poročal, saj me morajo itak voliti. Ali: „Zora puca, bit’ če danal" Papir-„Narod“ nij sveto pismo in Tine nij slovenski bog. Če pa kak nesrečen študent od Filipov ali iz devete dežele, naj bo že Mihel ali Jurček, v „Narodu“ Zarniku kadi in mu slavo poje, naše poslance pa z blatom ometuje in nesramno obrekuje — kdo se pač briga za take izrodke „des hoheren Trottelthums", in če tudi graški rodoljubi (?) Zarniku pošiljajo zaupnice, vprašamo le, nij li to velika arogantnost, če se tujec ineža v naše domače zadeve, so li oni volilci njegovi? Zarnik naj stopi mej svoje volilce, vrle Notranjce, če ima korajžo, ti imajo besedo, ne pak graška gospSda. Sicer bi pak bilo dosti bolje, da mladina malo več študira ter manj politizira. Gospod urednik in. vi čest. bralci ste gotovo vže radovedni, zvedeti- kako se je kaj godilo in dopalo tukaj uredn'&u »Narodovemu11. No, pri zboru je sedel prftv možko pri zelenej mizi in včasih na papi^ek notiral, kedar sta Kersnik ali Šuklje kako brco dala „Narodu“. Tudi smehljal se je nekaj časa. A postajalo mu je vedno bolj neprijetno in jel je mrdati in vihati nos, ko so se razlegali glasni živioklici ter občna navdušenost trajala cel večer. In hodil je potem potrt po krčmi gor in dol, pipal je blizu vrat cviček in premišljeval svojo in svojih šefov blamažo. Pozneje pride vender Kamniški prijatelj, fpelje ga k velikej mizi in tu se vsede naš junak. Bil je tih, poslušal je razne napitnice. Sedaj se oglasi tudi njegov prijatelj, nastane tišina in govornik udriha po kužnem »Narodu11, daje bilo joj. Urednik je sedel kakor na trnji, bil je kakti od mrtvuda zadet. Dolgo je bil tih, potem se ojači in govori tiho, ter pravi, da bi kaj povedal, pa ne sme, sicer ga v Ljubljani lasajo; še nekaj čveka, potem pak napije vsem, ki delajo na korist slovenske domovine. No, ta napitnica gotovo nij zadevala Zarnika in tovariše. Urednik jo je potem popihal domov in peval je mej potjo: „Ich weiss nicht, was soli es be-deuten, dass ich so traurig bin“. In drugi dan je zopet sedel pri »Valvasorji11, ves otožen in skesan, imel je oj čudno „inačkovino“ in ko ga prijatelj vpraša, kaj ti je danes, da si tak, odgovori tako otožno milo: „ Cisto za nič sem, bil sem včeraj na deželi". O kraji in svojej misiji je pak molčal, molčal tako skrivnostno. Gospod urednik, želel sem, da bi tudi Vi nasprotnika svojega, ki Vam je s tako peklenskim veseljem vže pisal „partezetlel“, gledali toli pobitega in zdrobljenega. Smilil bi se Vam bil, saj poznam usmiljeno Vaše srce. Slava in mogočnost prvaška je tedaj v Mengšu dobila smrtni udarec, zvon je zapel prvakom smrtno pesen, ki so dolgo dosti slepili narod slovenski, in „Liraši“ Kamniški, ki so nas se svojim lepim in vbranim petjem laskavo zabavali, zapeli so jim baje tudi vže bilje. Zakaj trgovski stan peša? ii. Eden največjih uzrokov, da trgovci tako rakovo napredujejo, je tudi vedno rastoča nesolidna konkurenca. Kamor se le oko ozre, zagledamo trgovske in kramarske prodajalnice, koje so take osobe ustanovile, ki za trgovino niti potrebnega kapitala, niti pojma in zmožnosti nimajo. Taki ljudje si vedo (časih tudi z goljufivim namenom) kredit pridobiti, kjer koli je mogoče. Potem pa prodajajo blago v nič, ker ne znajo kupčevati, ali pa, ker sami ne vedo, koliko jih blago stane, ali da k denarji pridejo, zapadle menjice poplačajo, ali pa si prazne žepe napolnijo in jo potem popihajo. K temu pridružijo se pa še takozvane plavajoče, z imenom „sleparija“ najboljše označene firme, katerih lastniki ,so večjidel Židi. Taki trgovci nabirajo po vsih kotih sveta svoje slabo blago ter je prodajajo po gostilnah in kavarnah, ker le-ti nobenih ali pa prav majhne davke plačujejo, stalnemu, visoko zadavkanemu trgovcu pa popačijo kupčijo časih za celo leto. Da take dvomljive eksistence poštenega in solidnega trgovca jako oškodujejo, večkrat tudi popolnem uničijo, je jasno, toda tudi kupovajo-čemu občinstvu niso nikakor v korist, ker ga na podlagi svojih nepoštenih nazorov sleparijo, kar le možno; slednjič so pa tudi večkrat uzrok propada veletrgovca, pri katerem so vedeli pridobiti si kredit. Naloga na&ih ljudskih zastopnikov je torej bila, o priliki izdelovanja nove obrtne postave tudi na naše trgovce 8e ozirati in da bi bili tudi trgovinske postave tako prenaredili, da bi moral vsak trgovski začetnik se izkazati ne le s spričevalom zmožnosti za kupčijo, temuč tudi dokazati, da ima potrebno denarno gotovino za tako podjetje. Izvirna dopisa. j. p. — Iz Ljubljane. Dn<5 18. t. m. imeli so tukajšnji krojaški mojstri svoj shod, pri katerem so imeli razgovarjati se o ustanovitvi krojaške zadruge in o volitvi predstojnika. Sicer je bil za predstojnika proglasil »SI. Narod11 (jako M. Kunca, in glej! v resnici nij bil izvoljen, ker je en sam glas dobil. Izvoljeni so bili: gg. Maršalek za predstojnika, Franc Sark za namestnika, za odbornike pa: gg. Železnikar, Jo s. Reich man n, Benda, Puš in J. W i 11. Itad bi omenil še nekaj o surovem obnašanji necega tukajšnjega ženskega krojača K., toda bom rajše drugi pot o tem nekaj spregovoril. Iz Kamniškega okraja. (Dobrohotna beseda Zarnikovim volilcem.) — Poročilo „Slov. Naroda" o volilnem shodu v Mengšu je dokaz, da je „Narod“ sedaj stisnil rep mej noge. Koliko hrupa in vrišča je delal, a mlatil je le prazno slamo. Če v tem poročilu kouečno toži, da ni bila opozicija zastopana, vprašam, zakaj pa ni prišla, saj je bila vabljena ona in Mengiška gospoda; toda čemu skrivate, le odkrito povejte vi opozicijonalci, sram vas je bilo, zato ste puško vrgli v koruzo. Pri prvem tem volilnem shodu je pač odklenkalo prvaškim mogotcem in nadejamo se, da bodo politično zavedni Notranjci nekdanjemu svojemu zastopniku, „ljubljanskemu Napoleonu", če bi imel zopet veselje, kandidirati, odločen in jasen odgovor dali. Dragi sosednji Notranjci! posnemajte nas, volite v prihodnje iz svoje srede moža, ki bode zastopal interese vaše, kateri bode z vami vedno v dotiki, poznal težnje ter podpiral prošnje vaše. Ne dajte si usiliti tacih mož, katerim je le mar denar in čast, narod jim je pa deveta briga. Saj imate rodoljubne domačine v svojej sredi, kateri so po polnem zmožni zastopati vas ter imajo v istini srce za narod slovenski. Uže pri zadnej volitvi so se javila imena raznih rodoljubov, n. pr. Mulej, Zelčn itd.; zberite si tedaj pri prihodnjej volitvi tistega, kateri vam najbolje ugaja, ne dajte se več preslepiti od ljubljanskih prvakov. Znebite se vendar enkrat tlačeče more. Saj ste zavedni ter svobodomiselni možje. Bodite tedaj edini, mili nam Notranjci! Od nekdaj smo bili ponosni na vas, rešite sedaj tudi tu dobro svoje ime, kajti to zahteva vaša čast! Domače zadeve. — (Elizabetnej bolnici) na Poljanah darovala je Nj. Vel. cesarica znesek 100 gld. — (»Januš"), vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaji, v Ljubljani po gospodu Cegnarju na Turjaškem trgu zastopana, je, kakor smo se po zadnjem letnem poročilu prepričali, jako soliden zavod in imajo vsi zavarovanci tem večjo sigurnost, ker je vzajemna, torej tudi fali-rati ne more. Koliko zaupanja »Januš" povsod uživa, sledi uže iz tega, ker je industrijsko in trgovsko društvo na Dunaji veliko vsoto za pen-zije pri tem zavodu zavarovalo. Dr. Ljudevit Prossinagg predlagal je v dotičnej seji edino le „Janus-a“,kakor društveno zavarovalnico, rekoč: »Večje sigurnosti nam ne more nobena druga banka podeliti, kakor „Janus“, ker ta je poštena in ima nad 5 milijonov premoženja in posebej še 490 000 gld. reservnega zaklada. Sicer je pa tudi to velik dobiček za društvenike, ker so vsi gospodarji premoženja in se letni čisti dohodek mej te razdeli.11 Priporočamo torej ta zavod vsem, ki se hočejo zavarovati. — (Novo ustanovljenega društva v Ljubljani), katerega nalog bo, na to delati, da se tujci zopet v našo deželo privabijo, je bilo pač treba, ker so zdaj tuji gosti vedno bolj izostajali. Vsled tega je marsikateri zaslužek naši deželi odšel. To novo društvo srčno pozdravljamo, in veselilo nas bo, ako nam bo priložnost dana, ono društvo v vsakej zadevi podpirati. Že naprej si pa usojamo predlagati, da naj bi se pot na Grad popravila in aa yrjlu hriba na primernem prostoru stolp napravil, da se obiskovalcem našega mesta prekrasen izgled na okolico ljubljansko — (Pomilostili) so Nj. Veličanstvo cesar vsled znane nezgfide bohinjske farne cerkve v zapor obsojenega oudotnega župnika č. g. Mesarja iz Boh. Bistrice. Iz srca čestitamo! — (Umrla) je včeraj gospa Jovana Lindtner, soproga kancelista pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani, g. Alojzija Lindtnerja. Naj v miru počiva! — (Bohinjski sir). Večkrat slišimo naš domači, posebno pa bohinjski sir hvaliti. Dobro bi bilo torej, da bi ga tudi naši ljubljanski trgovci na prodaj imeli, ker bi s tem ne vstregli samo mnogovrstnim željam, temuč tudi domačo obrt povzdignili. Kakor čujemo, je bohinjski sir tako izvrsten, da more z vsakim tujim konkurirati. Bohinjski župnik, čest. g. Mesar, vedel je po dolgoletnem prizadevanji in mnogih skušnjah po vnanjih tovarnah izdelovanje dobrega sira tudi v Bohinji vpeljati, in nadejati se je, da bodo Bohinjci prav kmalu veliko pri tem zaslužili. — (Naši starinarji ali tandlerji) se vedno bolj čez konkurenco, katero jim nezadav-kani starinarji prouzročujejo, pritožujejo. Mi sami smo se prepričali, da se je v zadnjih somenjskih dnevih več ko polovica takih neopravičenih prodajalcev starin na starinarskem trgu in Krakovskem nasipu nahajalo. Tudi postreščeki (dienstmanni) se s prodajo starin pečajo. Tu naj bi se vendar enkrat potrebno ukrenilo, da se zadavkanim starinarjem ta neopravičena konkurenca odstrani. — (Prebivalci v črevljarskih ulicah) se pritožujejo, da novovpeljani voz za smeti ni od ponedeljka do četrtka zadnjega tedna te ulice pasiral, toraj se je smetij mnogo nabralo, ne da bi se kam odstraniti mogle, ker pri teh hišah nobenega prostora za smeti nimajo. Pravijo, da jim je prejšnja^vpeljava s sodčki bolj ugajala. — (Za cerkev v Preserji) in za popravo kuracije v Colu so svitli cesar darovali po 100 gld. — (Vojaški minister) je naročil oficirjem, da se morajo naučiti tistega jezika, ki ga govorijo vojaki v polku (regimentu), tedaj morajo oficirji pri slovenskih regimentih znati slovenski, pri poljskih poljski, pri madjarskih madjarski itd.; kteri oficir se ne bo hotel učiti, ne bo zlezel na višo stopinjo. — (Obrtne zadruge snujejo) po raznih deželah in krajih, kakor zapoveduje nova obrtna postava. — (V Trstu) so zaprli že druzega vred-nika »Independente11. - Tržačani mislijo zidati železnico v Vipavo. Drobtinice. — (Hišo v loteriji zaigrala) je v Buda-pešti soproga trgovinskega knjigovodjo Antona Kokole. Hiša je vredna 10 000 gld. Nesrečna igralka znosila jo vsak teden po dve sto goldinarjev v loterijo, a malo-kterikrat kake goldinarje nazaj dobila. V enem lotu zaigrala je vso hišo. Njen mož je temu nesreCnemu početju še le v zadnjem času, ko jo uže prekasno bilo, na sled prišel. Vložil je takoj prošnjo za ločitev. — Tu se zopet jasno vidi, kakšne nasledke ima strastna igra loterijska. — (Eedka poroka.) Na Ogerskem nekje poročil se je petinosemdeset let star mož sd sedemdesetletno udovo. Ženin ima 561etnega sina in tega sin je tudi oženjen, nevesta ima pa dve hčeri, katerih otroci so tudi vsi odrasli. Po poroki so vprašali ženina, ki jo še zmirom čvrst in trden, kako je ravnal, da je tako star postal in si zdravje ohranil. Odgovoril je: „Ker sem pametno živeli" (Konja splašila) sta se minole dni nekemu fiakerji v Praterju na Dunaji, ter bi bila kmalu veliko nosiečo piouziočila, ako bi ne bi vojvoda Braganski in Karol leodor Bavarski naglo konjem v vajeti skočila. — (Tudi prijateljica otrok.) V nekem nemškem listu nahaja so to-le oznanilo: „ Proti dobrej plači ta namen, da bi njenej bolnej mački dolg čas preganjalo.* — Rahločutnost in vkus sta pač pri ženskih povsodi na spremcnljivej podlagi. — (Samomor v cerkvi.) Iz Prage se je 24. m. m. brzojavilo: Ključaničarski pomočnik Sekyrka se je v Pilzenski frančiškanski cerkvi z arzenikom ostrupil. Samomorilec so jo poprej še spovedal in sv. obhajilo sprejel. — (V zraku plavajoč otrok.) Ta povestica pohaja iz Amerike in posneli smo jo iz nekoga amori-kanskega lista; to v opravičenje, ako bi so komu naslednje vonder le preveč „amerikanski“ dozdevalo. Gospa Robert Elliot prebila je minolo poletje v toplicah Morhead v Pennsylvaniji se svojo triletno hčerko, katera se je prav kmalu priljubila vsem gostom. Necega jutra prido v ta kraj kavzirar z otročjimi igračami, moj katerimi so se tudi otročji zračni baloni nahajali. Major Havlins, zabavajoč se z otrokom, vzame več balonov ter jih naveže otroku okolu pasu in ga nekoliko v zrak povzdigne misloč, da bo otroku veselje napravil. Toda groza! Baloni otroka v zrak odneso v velik strah navzočih. Čujejo so otročji klici: »Mati! mati!* a tudi te kmalu voter odnese, in dete plava v zraku na morsko stran. „Na ladij e! “ zagrmi zdaj glas nocega starega kapitana, in takoj odrine trideset do štirideset ladij v morje. Pridši miljo daleč v morje, povzdignili so baloni otroka uže nad 400 mtr. visoko v zrak in ni bilo nobeno nado več, da se reši. Ugibali so to in uno, a ni ga bilo niti jednega, ki bi svetovati vedel. Zdaj se oglasi mož, ki jo slul za izvrstnega strelca in predlaga, naj so mu dovoli na balone streljati, ker drugo pomoči ni, da se baloni prestreljajo in tako dete oslobodi in na zemljo spravi. Prvih pet strelov se ne posreči, a polagoma postreli vender nekoliko balonov, no da bi otroka, ki se jo vžo k zemlji spuščal, ranil. V kratkem času dospč prestrašeno dete na otok Harkerski brez vsake škode-Preveseli in vriskajoči vzdignejo otroka v ladijo in veselo vesljajo zopet proti domu, kjer je otrokova mati v nezavesti ležala. Trli strelec in rešitelj otroka pa je v morske valove skočil, misloč, da jo deklico usmrtilo njegovo streljanje v balone. (Popihal) jo je zopet tajnik neke angleške banke z vsoto nad 100 000 gld. Do zdaj mu šo niso na sledu. — (Čuden testament) napravila je neka nedavno umrla dama v Parizu. Vso svojo zlatnino in drugo dragocenosti zapustila jo nekemu plemenitašu s tem pristavkom, daje tudi njeno truplo njegova last. Mož umrle šo živi in ne malo se jo začudil, ko je čul o tem testamentu. Toda tudi srečni ded o tej oporoki nič vedeti neče, in zdaj leži umrla nezakopana. — (Nesreče na morji.) Parnik ,,Rhone“ se je potopil. Vsled tega je prišlo nad 50 ljudi ob živ-ljonje. — Dve barki trčili sto na irskem morji tako močno vkup, da ste se obo potopili; 13 ljudij je konoc vzelo. — (Dva vlaka sta vkup trčila) na železnici med Londonom in Liverpolom. Več ljudij je mrtvih in ranjenih. — (Potres v Bosni). Dnč 15. novombra je bil v Travniški okolici kakih deset sekund trajajoč hud potres. Nesreča so hvala Bogu ni nobena pripetila. — (Samomor medicine a). Na Dunaji skočil je 17. novombra medicincc David Kugel v Dunav. Samomorilec jo bil neki nadarjen mladenič in je uže Prvi rigorozum (izpit) napravil. Uzrok — pomanjkanje ! (Kolera in romarji). Opazilo so jo nedavno, da romarji, ki se iz Meke vračajo, kolero v južno naše dežele zanašajo. Vsled toga jo ministorstvo potrebno ukrenilo. — (V premogovih jamah v Konfieldu) so so hlapi unoli in umorili 62 rudarjov. — (Strašna odvodba). Nek banker priso-* piha ves prepaden in potrt k svojemu prijatelju, ( rekoč: »Izgubljen sem! moja žona jo jo popihala —“ ! »S kom?« »S kasol* ' — (Poročila iz Kartuma) so zelo vznemirjujoča. Upornikov čete se prikazujejo uže blizo mosta, ki je z živežem preskrbljeno le za en mesec ter ima lo 2000 vojakov posadke, ki mosta nikakor ne bodo mogli ubranit, toliko manj, kor raoščani sami prete z uporom. Po kopnem so posadka no moro umakniti, ker so jej pot uporniki uže zaprli, po Nilu pa jo tudi nevarnost velika, kor so ustaši skale na Nilu pri Saba-lake uže zasedli. Evropejci zapuščajo Kartum. — Turški sultan pa je sklenil poslati krivemu proroku svojega pobočnega adjutanta z lastnoročnim pismom. — Vse kaže, da se v Afriki pripravljajo veliko dogodbe. — (Pred altarjom umrl) jo te dni v Po-žunu 74 let star slavjansk pridigar frančiškan o. Barnabas Kužilok. Ko jo mašo bral, zadel ga jo mrtvud. — (Ruski Rothschild). Petrogradski list »Minuto* pripoveduje svojim čitateljom bajno novico, da je neki oficir Savadskij podedoval v Ameriki po nočem sorodniku 110 milijonov rubljev. Potrebne spise in spričovala ima Savadskij v rokah. Advokat, kojega je poslal v Amoriko po dedščino, dobi 2 odstotka ali nad 2 milijona za svoj trud. Ko jo Savadskij to novico pravil svojim tovarišem v regimontu, so kar strmeli. Srečni dedič jim je obljubil poplačati vse njihove dolgove, daljo za-njo zidati na svoje stroške palačo, v kojej bodo stanovali in vživali brezplačno vso oskrbo. Savadskij bi imel na leto pot in pol milijona dohodka, torej na dan 10 000 rubljev. — Kor je ta novica zelo amerikanski zabeljena, bo tisti, ki jo verjomo — izveličan! — (Žrtve zverin v Indiji). Leta 1882. umorile so zverino in kače v Indiji 22 125 ljudi. — Brrr! Kaj neprijetna dežela. — (Iz Sudana) v Afriki so prišla natančna poročila o zmagah krivega proroka. Iz teh poročil se vidi, da jo egiptovska vojska popolnem uničena in se je bati, da so upor dalje razširi. Vsled tega sta avstrijski in francoski konzulat storila potrobne korake, da so pošlje v Sudan po Nilu ladija, na ktoro so Evropejci, konzuli in misijonarji v sili lahko otnio. Poslano * Čestiti gospod urednik! Prosim Vas za objavo sledečih vrstic v Vašem nam edino dragem listu: «Slovcnski Narod* v 265. št. zopet laže in čez ustanovitelje tukajšnje krojaške zadruge zabavlja. Dopisnik pravi: »Ko je večni govornik raznih shodov kr. Ž. premlel neprebavljivih malo umestnih fraz, vršila se je volitev, toda le za krojaško zadrugo, ne pa jednake obrti.* Ne čudim se, da se vtem listu vedno le laži, hujskanje in nezmožnost čitajo, ker znane so mi nekatere tistih »žurnalbarab*, ki dopisujejo v «S1. Narod*. Od one glavne »barabe*, katera vedno v gostilni blizu »Pihlerjev e kleti* sedi, se pa najmanj kaj pametnega ali celo kaj koristnega zahtevati sme. Temu so sicer kaj dobro ljubljanski delavci dokazali, da je »lažnjivec brez vsake zmožnosti*. Svetovali so mu tudi, da naj se pri »Figabirtu* za hlapca vdinja, kar mu bode boljše pristojalo, kakor v časnike pisariti. Jaz pa mislim, da je ta posel še veliko predober za njega, ker mora hlapec bijslrejše možgane imeti, kakor jih ima ta duševna reva. Res ni čuda, da se ljudje zmirom pritožujejo, da »Sl. Narod* še nikdar nij bil tako suhoparen, prazen in lažnjiv, kakor zdaj, kar je gorenjski voglar za pisača ali figuranta v Ljubljano iz Štajerskega prišel. Obžalovanja vredno je, da tako slab list, kakor je »Narod* , zastopnik naroda biti hoče in da ima take nesramne karikature za svoje pisače, katerih se mora vsak značajen mož ogibati. Vi revež, kaj boste Vi o obrtnikih pisali, ki se skupaj vjemajo, vsaj nijmate niti pojma o tej zadevi. Vi se morate prej vsaj petnajst let kacega obrta učiti in šo potem ne bodete zmožni, o obrtniških zadevah česa pisariti. Dotični zabavljivi članek konča ta «žurnalbaraba« z besedami: »Te Deum laudamus, vendar le kr. Ž!» To mi je dobro znano, da Vam ni po volji, da se je volitev tako vršila, ker mi nikdar Vaša mašina ah »možiclji* postali ne bomo. . Morebiti ste mislili, da bodo volitve izpale v korist Vašega »električnega mandelca*. Ali jako ste se motih, da si ga je »Slov. Narod» uže kakor osem dni starega predstojnika proglasil. No, to se Vam pač ni moglo P°" srečiti, ker tacega nikakor ne bodo obrtniki volili, kojemu se je nedavno očitalo, da mu je moral, ko je šd predstojnik tukajšnjemu delavskemu društvu bil, vsak delavec pet bornih novčičev na teden plačevati zato, da je isto, kar je po časnikih čital, v društvu prežvekaval. Toraj tacega ste predstojnikom naše zadruge hoteli imeti, katerega so zarad znanih njegovih lastnostij iz delavskega društva izbacnili, ker je za vsako malenkost plačo zahteval od delavcev, novce krvavo služečih?! Toraj tacega, ki je rekel, da more edino le še pri ljubljanskih obrtnikih, ki so še večinoma bedaki, na krmilo priti, ker so mu * Za zadržaj in obliko ne prevzame uredništvo nobeno odgovornosti. delavci uže prepametni; toraj človeka z takim značajem, ki v enem trenutku desetkrat svoje misli spremeni, ste želeli naši zadrugi?!! Da nima v naših krogih nijednega vpliva več, videlo se je pri volitvi, ker izmed štirideset volilcev dal mu je glas jedini »kovačev Luka*. Še tisti adjunkt, ki cule prodaja, ga ni volil. Predragi možicelj! zagatovljati Vas moram, da smo Vas tako potlačili, da nikdar več vstali ne bole. To sem Vam uže zadnjič v čitalnici povedal, da boste v kratkem tako v blato pali, da se ne boste več iz njega izkobacati mogli. Kako Vam to dopada? Vidite li, kako Vam morem resnico pod nos poribati? Tistemu pisunu pa svetujem, naj nas ljubljanske obrtnike pri miru pusti, ker ga bomo inače v šajtergi po »šubu* na Gorenjsko poslali. Volileo krojaške zadruge. (Sledi podpis). Tržne cene v Ljubljani 28. novembra 1883. Hektoliter banaškepšenice 8 gold. 12 kr., domače 7 gl. 96 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; rež 5 gl. 04 kr.; ajda 5 gl. 04 kr.; proso 5 gl. 20 kr.; tur-šica 5 gl. 40 kr.; oves 2 gold. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gl. 68 kr. Vožnji red cesarjevih Rudolfove železnice od 1. junija 1883. Iz Ljubljane v Beljak. Osobni vlaki. Postaje št. 2012 zjutraj št. 201« popoldne št. 2020 zvečer št. 2018 po noši Ljubljana.j. k 7- 5 12-20 6-35 11-38 Ljubljana R. k 710 12-24 6-40 11-43 Vižmarje 7-20 12-33 6-52 11-54 Medvode 7-31 12-44 7- 6 12- 8 Loka 7-46 12-57 7-28 12-26 Kranj 8- 3 1-12 7-49 12-43 Podnart 8-22 1-29 819 1- 3 Radovljica-Lesce 8-51 1-53 8-50 1-30 Javornik 9-13 2-11 1-53 Jesenice 9-24 2-22 2- 7 Dovje 9-45 dopoldne 2-39 2-28 Kranjska gora 10-15 3- 4 2-58 zjutraj Rateče-Weissenfels .... 10-30 3-18 3-13 10-47 3-33 4-42 3-30 4-56 Beljak j. k 11-51 Iz Beljaka v Ljubljano. Osobni vlaki. Postaje št. 2010 zjutraj št. 2015 dopoldne št. 2011 popoldne št. 2017 po noči Beljak j. k 10-45 popoldne 4-43 11- 9 Trbiž 12-10 5-40 12-38 Rateče-Weissenfels .... 12-27 6- — 1- — Kranjska gora 12-41 6-17 1-17 1- 6 6-45 1-45 1-27 7-10 2-12 Javornik 1-34 7-17 2-19 Radovljica-Lesce 6-30 1-56 7-43 2-42 Podnart 6-59 2-19 8-10 zjutraj 3-11 Kranj 7-21 3-36 8-29 3-29 Loka 7-45 2-50 8-46 3-47 Medvode 8- 4 3- 3 9- 3 4- 4 Vižmarje 8-18 3 14 9-15 4-16 Ljubljana R. k 8-29 3 22 9-24 4-25 Ljubljana j. k 8.35 3-26 9-30 4-30 f S prežnlostnim srcem naznanjamo v svojem in v imenu sorodnikov, da se jo Bogu vsoga-mogočemu zazdolo, našo preljubo mater, gospo Jovano Lindtner roj. Ribnikar po kratkej bolozni, provideno s sv. zakramenti za umirajočo, v 40. lot" njeno starosti duuos ob 3. uri zjutraj k sebi v boljše življenje poklicati. Pogrob bode v nedeljo 2. decembra ob 8. uri popoludnč iz hišo štov, 2 v ulici na Grad. Sveto maše se bodo bralo v raznih cerkvah. Nepozabljivo umrlo priporočamo vsem sorodnikom in znancem v molitev in blagi spomin. V Ljubljani 30. novembra 1883. Alojzij Lindtner, c. kr. kanclist pri deželni sodniji, soprog. — Robert, Gabrijel, Martina, Anton, Marija, otroci. Delnice Narodne Tiskarne v Ljubljani kupujejo se za primerno visoke cene. Ponudbe pod Šifro „F. S. 4096“ na Haasenstein & Vogler (Oton Maass) na Dunaji Dobre, fine kranjske klobase na debelo in drobno, staroznani domači izdelki, dobivajo se pri 2Pa,T7-lInI l/£a*o.ser Gradiške ulice št. 9 v Ljubljani. NB. Vunanja naročila se ceno in naglo izvršujejo proti poStnem povzetji. Za pošteno, fino blago se jamči. EisisasasiSHrasinsisansiSismsBSBsaFESBSBHHsasiSHsasasansESBSiffEirasHSHSHSHsasHnsasBs^ ...lan iiNi4 | vzajemna zavarovalnica na življenje na Dunaji, jjj ustanovljena pred več nego štiridesetimi leti, zavaruje na življenje in za slučaj smrti. Ta na podlagi vzajemnosti ustanovljeni zavod ima čez pet milijonov gold. premoženja in dela vsako leto H z večjim dobičkom. Vsi zavarovanci so skupni posestniki zavarovalnega premoženja, ter se vsako- H letni čisti dobiček med zavarovance razdeli, in sicer tako, da se zavarovalni zneski zmerom znižujejo. “] Glavni zastop te na jako pošteni podlagi delajoče zavarovalnice za 3 Kranjsko je v Ljubljani pri g. J. Cegnar-ju na Turjaškem trgu. jjj Kdor se želi zavarovati, naj toraj oglasilo pri podpisanem vloži. Vsakovrstno zavarovanje izvršuje se £] v par dnevih reellno in ceno. Spoštovanjem jg g J. Cegnar, glavni zastopnik. 3 ^5Esasa5a5aszsasHsasasasasa5asa5asHSE5asasa5asas2SHsasesasasa5asasa5E5HsasasasEsa!asasas2^ £ffjutyuar4vl~ T