» 7Aul«fuL drlavak V«4> z« v«e leto - . . $6.00 Za pol Ida.....$3.00 Zrn Nem York c*Io leto • $7.00 Z* inotenwlro celo leto $7.00 GLAS n List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876 rTUo largest Slorahn D*2y In the Ututed State«. a Itwwd every day except Sundays £ I? and legal Holidays. 5 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. NO. 18. — ŠTEV 18. telepon: cobtlandt 2876. NEW YORK. SATURDAY, JANUARY 22, 1927. — SOBOTA, 22. JANUARJA 1927. volume xxxv. — letnik xxxv. MEHIKA SPREJELA ARBITRACIJO Mehika je sprejela arbitracijo, ki se pa sme tikati le odškodnine. — Ustavnost zemljiških in pe-treljakib postav ne bo prišla pri tem vpožtev. Jaki Indijanci se hočejo ud a ti. Skrivnosten umor pri Birmingham«. Železniški uradnik in poročena žei\ska sta bila ustreljena v bližini Bir-minghama, Ala. — Policija ne ve vzroka. BIRMINGHAM, Ala., 21. Jan. Skrivnost jo obdajala včeraj zve 40 let. superintendent a Južne železnice za varnost in sanitacijo ter Mrs. Ruby Thornton, st«re 33 let. Izstreljena sta bila na samotni cesti v bližini tukajšnjega kraja v sredo ponori in njih trupla so nasUjrčeraj. Strel iz lovske puške *1 • V*1 MEXICO CITY. MeKika. 21 . januarja. — Med tem ko ni še odločena razsodiščna uravnava glede petrolejske postave ter se dosti razpravlja o njej, so storile inozemske petrolejske družbe korake, da izposlujejo odločitev najvišjega sodišča glede u- čer umor A. 1». Moore-a, starega stavnega postopanja, da preprečijo vladi izvede-nje postave. Procese so naperili proti predsedniku Callesu, proti obema zbornicama mehiškega kongresa, proti delavskemu tajniku Moronesu in proti obema zbornicama mehiškega kongresa, pro ti delavskemu tajniku Moronesu in proti generalnemu pravdniku Ortegi. Med eno in tridesetimi družbami so Aguila, Huast^ca, Richmond and Transcontinental družbe. Ce bo izpadla odločitev proti družbam, bodo slednje vložile priziv. Vsa znamenja kažejo, da je razsodiščna uravna- zalit lz •vtoroohila. i . t , . „ , . Zločin je bil izvršen krof? deve- va petrolejskega -spora sedaj mogoča, potem ko je tih v sre(lo 7Vefor kajti ob tpm vrhovno sodišče podalo svojo odločitev in potem .času so slišali prebivalci v bližini ko se je zedinil mehiški kongres glede temelja raz-' imzorisc*a fi1rele- fvrrav ^ sodiščnega postopanja. 1 ukaj izjavljajo, da se mora držati razsodišče v gotovih mejah, preko katerih ne bo šla Mehika. Suverenosti Mehike se ne sme dotakniti, to se pravi, da se ne sme dvomiti o ustavnosti petrolejske postave, katero je redno sprejel kongres in katero je podpisal predsednik republike, čeprav je mogoče rešiti razsodiščnim potom vprašanja odškodnine za privatne interese, prizadete vsled zvedenja postave. i u kal se glasi, da bo sedanji governer zveznega okraja, general Serrano, imenovan ministrom za notranje zadeve. Ta izprememba bo mogoče imela za posledico malo manj drastično versko politiko. Serrano je pred nedavnim časom izjavil, da ne bo sprejel mesta, če ne bo predsednik Calles modificiral svoje verske politike. Sedanji minister za notranje zadeve, Tejada, se bo vrnil na svoje prejšnje mesto, v oddelek za promet. Vojni minister poroča, da se bliža upor Jaki In-j dijancev v Sonori svojemu zadnjemu stadiju in da je dal glavar Indijancev izraza svoji želji, da se uda. Vojaški poveljnik je poslal vojnemu ministrstvu-prošnjo Jaki Indijancev za amnestijo. Indijanci iz-1 javljajo, da jih je Adolfo de la Huerta povlekel za nos, da so pripravljeni izročiti orožje ter se posveti od sedaj naprej poljedelstvu. „ * Časopisje poroča, da je dal Calles vojnemu ministru navodilo, naj sprejme brezpogojno predajo ter poveri generalu Obregonu vodstvo pogajanj. Pri napadu vstašev na mesto Nonchistan v državi Zacatecas sta bila dva duhovnika voditelja, kot se oficijelno izjavlja. Ustaši so bili zavrnjeni. WASHINGTON, D. C:, 21. januarja. — Pred sednik Coolidge je priznal včeraj Aleksandra Cesar, katerega je imenoval Diaz svojim posebnim poslanikom v Združenih državah. Državni tajnik ga je že sprejel. Pri izročitvi poverilnih listih je izjavil predsednik Coolidge, da ne zasledujejo Združene države ni-kake imperijalistične politike v Nicaragui. Upa nadalje, da bo skorajšnji mir omogočil umakni-tev mornariških sil iz dežele. MANAGUA, Nicaragua, 21. januarja. — Sa-casa je zavrnil mirovno ponudbo Diaza, kot se je objavilo tukaj. Pogoji so vključevali nadaljevanje Diazovega režima ter nove volitve leta 1928 pod nadzorstvom Združenih držav. Sacasa pa zahteva takojšnje volitve. Španska križarka proti Kitajski Španska vlada je poslala bojno ladjo na Kitajsko, ko je dobila poročilo, da so bili napadeni španski misijonarji.—Tudi Portugalska. bo nastopila. Boje se izbruhov v Hu-nanu. Hindenburg je odločno nastopil. Hindenburg je odločno nastopil glede novega kabineta. — Ukazal je Marxu, naj stvori ministrstvo in vsled tega se domneva, da je uspeh zagotovljen. BERLIN". XemC-ija. 21. Vsa znamenja so kazal jan. — a zal a včeraj MADRID, Španska. 21. jan. — Ponovni napadi kantonsk Siuinee so. napotili špansko tla je odposlala svojo naj so križarko "Bias de Lezov ki- naciJonalisti. To je izid kritične-tajsko vodovje. Tajnik poslani-'"* dne' ki s<* Pri€H z t_______ Stva v Pekingu je bil poslan v njem poskusa k:mceLnr->a Marxa. je "odbil obraz MoOHl.NjegOVO ^anghaj, kjer lahko zavaruje in/da st™ri kabinet. temelje," na ma-truplo je ležalo pole- avtomobila terese španske kolonije, ki je bila h ^o.-, I it. j, ter se ho kon.'el z i,n,-ob strani eeste. Truplo ženske je že večkrat ogrožena tekom vstaje/»nvanjem Marxa, naj se loti iste ležalo kakih 7.', jardov proč, P,i-1 Posebna vladna * poslnniea, ob-™1^ V različni ftmtri. la je ustreljena v tilnik ter se do-j javljena včeraj, poroča, da so ki-| °b Pnhkl ^ naprosil pred mneva, da je bila ubita, ko je bc| tajski dijaki napadli neko sirot is-; SOtln,k Marxu. naj stvori kal)! nieo in da je bilo pri torn ubitih 110t na temelju venue strank sred- PROCES PROTI GARIBALDIiU Ricciotti Garibaldija, proti katerem se je pričel proces, označajo kot špijona in izdajalca._On pa trdi, da je nedolžen in da je policija napačno predstavila njegove akcije. — Burni prizori pred sediš če m. nilo $f>0, katere je imel Moore pri sebi ob dotičnem času. dvomi vendar policija, da je bil rop motiv umora. Mrs. Thornton, mati devet let stare hčerke, je živela tukaj pri svojih starfUh, v odsotnosti njenega moža, zavarovalnega agenta, ki je bil odsoten že par mesecev. Mrs. Moore je zapustila Birmingham novembra meseca s svojimi tremi otroei ter živela pri svojih stariših v CHiattanooga. Še celo Nincič se je ojunacii. PARIZ, Francija, 21. januarja. — Vnuka slavnega italijanskega osvoboditelja Giuseppe Garibaldija so imenovali včeraj v francoskem sodišču njegovi sozarotniki izdajalca, špijona in lažnjiv-ca- Ricciotti Garibaldi, ki sedi na zatožni klopi, je ih Sil na zve^r' da ,so bo rekrutirala nova J bil zelo vznemirjen, ko je moral poslušati te nana-■O vl-ido I:emska vlada iz buržuazij.skih • i • i *i • i. . , , . , jločnlt in da bodo prevladovali de m f bl1 /postavljen ognju francoskih obla- ........ sti, pred katerimi se mora zagovarjati radi svojih domnevanih umazanih dejanj. Polkovnik Macia, voditelj tolpe katalonskih domoljubov, ki so bili ujeti, ko so zbirali orožje in municijo ter organizirali na franc, meji akcijo za odločenje Katalonske in Španske, je bil ponovno poklican k redu, ker je neprestano napadal Italijana Jedro napadov na Garibaldija tekom prvega dvajset otrok. |n-j,h razr<'dov- Pote,n ko j«' P°- dne obravnave je bilo, da ni bil le provokaterski a Napadeno je bilo tudi privatno * «vrfcvainim komite- >;ent fašistovske v]ade kojega naloea ie bila SDn- kateremu pripada . . . ,. . . i- i J ^r" ' viti italijanske politične begunce preko meje v ro • stanovanje Španskega škofa v wn,ruma- Pakien ,ki leii v evropskem okra- i- prejel kancelar to nalogo j ^aitjai.^C pUHLICIie DegUl ju Pučova. Napadene so bile tudi z določbo, da mora katerikoli ka-i Ke crnosrajčnikov, temveč da je imel tudi oficijel številne protestantovske cerkve in binet- katerega bi stvori!, odobri- no naročilo Mussolinijeve vlade, naj na tajnem po verska središča. Trgovina Span- 11 cev je ogrožena. ! v^eraJ zvečer se je v političnih] Poslanica pravi: — Ob eeli Jangtse reki so na sta tla bodo maga španskim revolucionarjem na francoskih krogih splošno domnevalo, da boj^k v namenu, da povzroči zadrege med Špansko druga misija Marxa uspešna injin Francijo. njen. misijom, katere upravljajo "a "" uo"m nacijonausii r, Rn otvorjenju procesa je rekel neki odvetnik Španci, kojih vzgojno delo je ve-:ah najmanj dva sedeža v kabi- , . - , , t i , - like vrednosti. Ti Španci so iast-,^u. i Je zastopal enega obtoženih, mladega Italijana niki dragroeenih z.mijišč, ki so! Posledica lega ho strogo stali-; Kisoija, da ne smejo njegovega klijenta posadi- •,šče proti zahtevam delavstva v i:i poleg Garibaldija ter izjavil: Nemčiji, kajti hrbtišče bodoče ve — Moj klijent je veren idealom starega Garibaldija ter ne zasluži sramote, da sedi poleg Garibaldija, poleg najmanj vrednega člana družine, ko je ime je bilo tako slavno in spoštovano v preteklosti, poleg moža, ki je kriv najhujšega zločina Predsednik sodišča, ki je hotel izvedeti podrob nosti zarote, je vprašal, kaj pomenjajo "metle", Špansko glede Tangerja. MADRID, Španska, 20. jan. — Francija in Španska imata diference glede bodočega štatusa Tan-gerja. Mesto je velike vojaške vrednosti, ker leži nasproti Gibraltarju, s katei ha <>t>vladuje Anglija vhod v Sredozemsko morje. Ne le icija in Španska, temveč tudi Angliji. Italija in druge sile so interesi-rane pri vprašanju Tangerja. Ko je Španska prijavila svoje želje glede trajnega sedeža v svetu Lige, je stavila ob enem svoje zahteve glede vključenja Tangerja v španski protektorat, kar je vzbudilo opozicijo v Franciji in zemljišč, ki so vsaki dan ojrrožena. HONGKONfl. Kitajska, 21. jan. Poročila iz Maea pravijo, da je vladf* 1>redno bo t"1-*11 i1'- kl tvorijo WmAko ljudsko odpotovala naprej v Šanghaj. da stranko. zavaruje tamošnjo portugalsko' Ivar se ti«V zunanjih zadev, se lli, naselbino. Portuga Iski kanonski trol)a nit'-esar bati. Z Marxom kot' v zgodovini^ čoln "Palrit" jo dobil povelje, kancelarjem ter Stresemannom naj odplove v Kanton. li0t 7-nnanjim ministrom bo treba LIVERPOOL. Anglija. 21. jan. nadaljevati z miroljubno politiko,, ■ i • i -i , .. . ! Pa rn i k Megantic White Star črte ki J0 bi,a zal)oreta v Locarno in s katere je baje nakupila tolpa Macie. NC je opremilo kot prevozno ladjo katern ^ nadaljevalo v Ženevij - Metle za očiščenje Katalonije, - je izjavil za transport mornariških vojakov 5» Thoir>'- 11 a i>ovr5ni °a-| Julio Piguenas, eden zarotnikov za Kitajsko. por naeijonalistov. . ti * . j- i i-i-.'. i t i -- , Vsled navodil admiralitetc je' Dejstvo je. da so grof Westarpj Izvedelo Se je tudi, da SO bili Zobotrebci , kate- bil spravljen parnik v suhi dok in in 11 v Vrinem soglasju z vsem. net{ n ja za novo službo. kar > keda' storiI Streesemann. PEKING. Kitajska, 21. jan. — Te-a l,a si ne Priznati svo' Položaj v Čangša, glavnem mestu Jim reakcijonarnim in monarhi-province Hunan, kjer prete pro- stičnim pristašem v šumali Pomor-titujski izgredi, postaja vedno ia in ^.točne Prusije. katerim je slabši, kot se glasi v nekem poro- vsaka oblika zbližanja s Francijo čilu od tam. Vsi kitajski služabni- in mednarodne sprave anatema. ! ki v službi angleških prebivalcev Bivši jugoslovanski zunanji minister Nincič se je obrnil proti Italiji ter strogo obsodil albansko pogodbo. — Zahteva drugo politiko. BEOGRAD. Jugoslavija, 21. januarja. — Prvo važno javno ugotovilo dr. Momčilo Ninčiea. odkar ga je italijansko-albanska pogodba napotila k odstopu z mesta jugoslovanskega zunanjega ministra, je bilo objavljeno včeraj v listu Politika. Ugotovila karakterizira pogod- j z izjemo onih angleškega konzu-' bo kot težko napako od strani Ita-jlata. stavkajo že en teden in an-' II je, ki jo je podpirala v namenu J gleški uradi so zaprti. Nemški preda brani brez težkoče svojo pozi-; bivalci nosijo trakove, označujoče 1 MT,,V,V,I"1. , , . ... , , , . ; ... . , j _ za I. (lanaidona. ki se vra« cijo in varnost v Jadranu, ki sta | njih narodnost, da se s tem iz- žc zagotovljeni. Izjavil je. da mo-' ognejo nadlegovanju. ra Jugoslavija zagotovili integri-j - teto in neodvisnost Albanije in da 1 mora imeti v namenu, da stori to,i Ne marajo poročenih i........ "L"*™ ^........ * r^T'-'l — ^ieae poiKovniKa ^arioaiaija, — je . . ... ..I i»mm»jv pvmu^cftiuA nega gibanja, da more le takoj-i lLt » i i L i • .i- dobre odnosaje s svojim, sosed,., učiteljic. šnja podelitev absolutne ncodviJ ~P^jahko rečem, da je provokaterski agent v sluz- ALLENTOWN, Pa., 20. jan. — nosti zadovoljiti filipinski narod, f bi fašistovske vlade. Obnovi jen je zahteve. Zaslišanje Garibaldija je bilo skrajno težavno in počasno vsled neprestanih medklicev polkovnika M acia, ki je sprejel slehrno izjavo ali trditev Garibaldija z izjavo: — Lažete. — Macia ni hotel dovo ljiti Gariba&iju izjave, da je bil njegov sodelavec. Najbolj važna priča proti Garibaldiju je bil M. Benoit, divizijski policijski komisar, ki je pričal 6 MANILA. Filipin i, 01. jj,n _ moralnem značaju Macie in Garibaldija. ;etu , rekel, da je bila edina napaka katalonskega patri Pri nekem poslovilnem banketu j O polkovniku Macia je govoril zelo spoštljivo ter kot I s svojimi sosedi. Francijo, Anglijo ter ojačeno malo antanto. — Mi želimo obnovi jen je odno-j šajev z Rusijo — je, rekel. — a | komisar za Filipine v Washing- j • i i» i i i »i ton. je izjavil predsednik Pilipin-j ota- da ni drzal svoJe obljube, da ne bo vec kovai 'skega senata. Quezon, v družbi šle zarot na francoskih tleh. . vilnih drugih voditeljev neodvist-j — Glede polkovnika Garibaldija, nega gibanja, da more le takoj- rekel, Učiteljice, katerim se zdi vredno i poučevati v mestnih šolah, se ne — I _ « * t smejo poročiti. Kakorhitro se po- lmamo malo upanj v tem pogle-i _ . 1 i j roče, morajo pustiti svojo službo.I t ___* -i __i Odločitev šolskega sveta se tiče le To zveni sicer precej mtlo, a Mi. ^ XT. ... ,. . . . zensk. Moški se lahko poroče. t)nc Nmcica. ki se je potezal preje na! ' *l rjt; im i ^ i kriplje za politiko! *cne ,n matero' ki so se(Taj zaP0 ! slene kot učiteljice, niso prizadete vsled te odločbe, ki se tiče le bodočih slučajev. Šolski svet utemeljuje svoj sklep s tejn. da je učiteljski štab razorganiziran vsled tega. fter ne pridejo učiteljice dostikrat v šolo. vse mogoče sprave * Italijo, pomen ja to značilen korak. Oropano diplomatič-nih form kaže ugotovilo .da se je približal nazorom svojih kritikov, ki so opisovali njegovo" politiko kot poskus jagnjeta. da sklene prijateljstvo z levom, mesto s psom-čnvajem. Dejstvo^ da je Ninčič v najožjih stikih s kraljem Aleksandrom in da je. 5e vedno zelo upi i ven v zunanjem uradu, je povečalo važnost njegovega stališča. ROJAKI, NAROČAJTE 8E HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. _ Odgodenje japonskega parlamenta. TOKIO. Japonska, 21. januarja. — Vlada je včeraj za tri dni odgodfla parlament, ko sta stavili obe c-pozieijski stranki predlog za nezaupnico. Pred tem predlo-jgom so bile vložene številne inter-i pelaci je. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poaiati, a* poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah Podatk* ao veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poaebno fe a ko boat* 7|>o|t»vab' i»ojc riat in naao zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lir* Din. ____ B00 ... . % 9.43 Lir ... .. 100 ... .. $ 5.05 Din. ____ 1,000 ... . $ 18.60 Lir ... ... 200 ... .. $ 9.80 Din. .... 2,500 ... .|$ 46.25 Lir ... ... 300 ... .. $14.40 Din. .... 5,000 ... . $ 02.00 Lir ... ... 500 ... .. $23.50 Din. .... 10,000 ... .. $183.00 Lir ... ... 1000 ... .. $46.00 Za poSUjatre, Id presegajo DesettlaoC Dinarjev ali pa Dratlaot Llx tordjiijemo poseben aitesku prlnerea popust. Posebni datki pc Pristojbina za lapl« Mm ameriških dolar J©Y v JntoslaTiJi In Italiji taste L»Aor dedi :sa ItS aU neseb 75 eea-; «4 $3». naprej $St#. pe t eeofte FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandi Street piom: oobtlandt «ot New York, N, Y# . . s glas Naroda (8UOVKNH PAILY) Oming and Fnilitled tf KLOVMNIO PUBLISHING COMPA|f£ Corporation) ftrtnk SWDwr, preaidon*. Look B«n«d£k, Plaee of bturnoM of the corporation aad addreww of above offieci: B2 Cortlandt 81, Boroo«h of Manhattan, New York City, W. Y. "GLAS NARODA" "Votes of tke People** hrued Every Day Except Sunday and Holiday. Sta ado leto Usi to rturft« in Kanada___$6 .00 ta pel lata___.____-15.00 Ea totrt lata — 41.50 Za Nem Tor* a* 2a pol lata__ _JO Za i«of mutt* M Mi# lata -J$7A0 Zo poi Zefa —...........„■ „ J9J0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement 14 Ola* Naroda" uhaja maki dan ievtemii nedelj in prammkon. Dopl«i bra podpisa in oeebnoeti s« ne perioMxgejo. Demar ocj m MiHoiyoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&si-Iflff, pMdmo, de m nam tndi prejšnjo bivaliiSa da Utnjc ______ najdemo naslovnika. UG LAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, Now York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. DEVETINDVAJSETA POSlUATEV Vreraj smo odjiremili v domovino devetindvajseto pošiljatev za poplavljenee. To pošiljalev tvorijo prispevki sledečih darovalcev: Mike Tratnik, Climax, Colo. i Kr. Ceg-nar, llomedalo. Ida., nabral Leo Skoda, 440 Park Ave.. Clairton, Pa. Victor Zafuta, 401 \V. 4 St., Pittsburgh, Kans. Tohn Urek, 2529 So. 127. St., Omaha, Xebr. L. Bregar, R. D. F. 7, Box 3."» A, (iivensburg, Pa., nabral Jernej Bertoncelj, Bouder, Wyo. J. Košak, 434 Riverton Ave., Winipeg, Mann, Canada, nabral Fr. Cverle, 60 Broad JSt., Maspeh, L. II. a.oo 34.10 1.00 1.00 1.00 44.3(1 2.00 5.50 10.00 Skupaj ... $1Q1.96 Kot običajno, je liila tudi ta .svota paslana Rdečemu Križu v Ljubljani z naročilom, naj denar razdeli med najbolj potrebne Slovence, ki so bili prizadeti vsled strašne povodnji. Da vrši Rdeči Križ točno svojo dolžnost, nam pričajo poročila iz domovine. T<> j«' tudi razvidno iz pisem, ki jih dobivajo naši rojaki od svojih prijateljev in sorodnikov. Vsak cent, ki ga darujete z;t poplavljene?, pride po-plavljencem v roko. Dosti se je že nabralo v ta človekoljuben namen, toda potreba je še vedno nujna. Če smo se res lotili pomagati, moramo pomagati do konca. Pomisliti morate, da so sedaj šele tisti na vrsti, katerim je voda odnesla živež, pridelek, dom in obleko. Tisti, ki imajo še živež, morajo še vedno čakati pod raztrgano streho in razrušenimi stenami... 4~Menda je najboljše, če zaključimo ta elaneič z besedami: — l ani je bilo v Združenih državah linčanih devetindvajset oseb. Linčanih jih je bilo baš devetindvajset preveč. J NAJBOGATEJŠI MOZ KITAJSKE Prava hrana za otroka Je najbolj važna To dni so v newyorskeni časopisju jako pogosto oh-' javljerve slike iz Kitajske, Mehike in Niearagve. Tudi slike, ki predstavljajo poliode ameriških vojakov t.-i a-meriške vojake v akciji, so na dnevnem redu. Časopisje vrši smotreno nalogo s tejn, da ve«'- ali manj j jasno seznanja svoje čitatelje z ljudmi in običaji onih dežela, s katerimi bo doglednem času stopila Amerika v j ožji stik. Če bo ta stik prijazen ali sovražen, bo seveda j pokazala bodočnost. Neki časopis je naprimer objavil sliko Kitajca Lo Pa Ilonga. Pod sliko je bilo natisnjeno: "Lo Pa Hon g— kitajski Rockefeller. Lo Pa l ionu je bil eden izmed prvih Kitajcev, ki so se pokri. tijanili.! t .. . vlonu* . r-» i i i - . , * i Iz Moseeiue poročajo. da so ne- Pred kratkim mu je papež podelil visoko cerkveno plem-i2nani raa]opridneži vlomili v tri stvo. Lo Pa Hong se je bil udeležil tudi Evharističnega trgovine in šiiri šolska poslopja, kongresa v Chieagu. Slučajno je pa Lo Pa Hong tudi;™"*?1' ;so il!.,0f1^esl1; ,k?r,jim, \e najbogatejši mož na Kitajskem.'' Slučajno. . . Seveda le slučajno. Visoko papeževo odlikovanje je bilo najbrž tudi samo le slučajno.. . E nc motele dojiti otroka, ^ se izkoristite z izkušnjo tisočerih mater treh generaeji, začnite takoj hraniti svojega otroka z Bordenovim Eagle Brand Kondenziranim Mlekom. Vzredilo je na milijone otrok v močne, zdrave moške in ženske. Neštevilni zdravniki ga priporočajo. črn aam po^jete te oilu • »»njim imrnoas »ti p« imjt har ■■ dapiniri, vam batno PmUI l>rnpl»/«o i JttilH n*vodita m |irtknair oiro- km. Pialali vam bo tudi knjigo mm otroka im druge iiiHhIt« »plie. jugoslavia iredenta prijalo. in odšli. Po šolskih sobah so vse premet ali in razbili. Domačini pravijo, c^a"so se Tatovi pripeljali iz Opatijo v avtomobilu brez luf-i. Finančna politika francoske vlade. Noki amwSki briprartni tfe«er<*l je te dni izjavil, da je nemški kaj-zer v pijanosti napovedal vojno. Najbrž ne bo nikdar mogoče do-k.izati, če je to res ali ne. Hodeč po posledieah, pa inora biti nekaj resnk-e v "en^ralovi trditvi. Maček ki je sledil tisti pijanosti. bo kajzerja tlačil in projran.ial Ho •smrti, majrari fla bi livol še pet- deset let. * Neprestano slišimo in eitamo: ("ene padajo. Nikdar ho pa no sliši, da so padle na dno. * 1'čenjaki >o do*»nali, da člove-ški možgani ^e.^iojo iz eolie. ki «>e nikdar ne izpremene. S tem je dosti rečeno. * Pristna demokraeija je ti>ta demokracija. v kaT<:*ri --o bojratašom I ravno tako "jro County je obstajala petdeset let detektivska družba, koje namen jo bil izslediva! i kon j-ke tatetve. Novke iz Jugoslavije Smrt vsled stekline. | o i na je bilo ljubavno razmerje z V bofienskem selu Mokro je te nekim dekletom, katero je hotel dni stekel pes ogrizel tamkajšnjega seljaka Žiko Dolaša. Mož si iz tega ni drsi i storil in tudi ni iskal zdravniške pomori. Nedavno pa je izbruhnila steklina in Dolaš je v jrroznih mukah umrl. vzeti za ženo. Milieo pa usmrtit i. Vinicar Hrlič zopet pred sodiščem. Pred velikim senatom kr. stola sedrnoriee kot kasaeijske^a sodi-Š4-a se je vršila javna obravnava Odmer komitske akcije leta 1922. povodom obsodbe viniearja Mir- PAR BESED IZ FEDERZONIJEVEGA GOVORA Eden prvih za Mussolinijeni je v Italiji minister Fe-derzoni. Ko je Federzoni otvarjal v Pa d o vi kongres nekega laškega prosvetnega društva, je govoril: 44Čuvati italijanstvo, ki obsega jezik, običaje, kulturo, prepričanje, ni samo naše narodna dolžnost, ampak predvsem naša človeška pravica, katere se ne moremo odreči. Nobenega poštenega vzroka ni, da bi se ta naša pravica smatrala za nekaj sovražnega ali nevarnega." S temi njegovimi besedami se popolnoma strinjamo. Tičejo se italijanstva. Slovenski uredniki, ki so s-> glede slovenstva v Italiji istotako izražali, so bili na Federzoni jevo povelje obsojeni na šest mesecev ječe. LINCANJA V ZDRUŽENIH DR2AVAH i -- Statistike, ki jili časopisje objavlja po Novem letu, eo jako zanimive. Tako naprimer povedo, koliko je moških in žensk na svetu, koliko so ljudje pojedli in popili, koliko obleke so ponosili in koliko čevljev raztrgali. Nadalje je razvidno iz statistik, koliko ljudi je umrlo fca to ali ono boleznijo, koliko jih je bilo oproščenih, obsojenih in zaprtih in koliko jih je s smrtjo plačalo svoj greh. Zanimiva je statistika glede linčanja. Lani je bilo linčanih v Združenih drž&val* josa Veljovie, ki je izvršil u-mor, je bil obsojen na 20 let ječe. S tem je izza procesa proti Ferad begu tudi ta kriminalni politični p roe e s rlefinitivno končan. Ponesrečen železničar. Na vnanji železniški postaji v Beogradu so našli razmesarjeno truplo Pavla Stanojeviča, uslužbenca državne železnico. Domneva se. da je padol Stano-jevie, ki je imel nočno službo, pod lokomotivo in dobil poškodbe, ki so povzročile njegovo smrt. Poplava v Hercegovini. Po poročilih iz Hercegovine je vsled trajnega deževja poplavljeno vse Drenovačko polje, Mostar-sko blato in Popovo polje. V mnoge hiše je udrla voda. Obsojen na sedem let ječe, ker je poskušal umoriti ženo. fceljak Stevo Radivojčevoe iz Dalja v Slavoniji je stal pred sodniki v Osijeku. ker je svojo ženo Milieo zadavil in jo potem misleč, da je že mrtva, več metrov globoko vrgel v reko Donavo. V vodi pa se je. žena zopet osvestila in se rešila iz reke. Sodni stol je Radivojčeviča obsodil na sedem let ječe. Povod zlo- ka Hcliča. ki je — kakor je bilo poročano, -— poeetkom oktobra v Kab ust oveni vinogradu v Vrap^u pri Zagrebu s svojo službeno puško ustrelil vojaka Mihajla Dr-ljača in Jusufa Bukvo. Sodni stol v Zagrebu ga je zaradi tega obsodi lna štiri mesece zapora. Zaradi premile kazni je državni pravilnik vložil ničnostno pritožbo. Kasaeijsko sodišče je prvo razsodbo razveljavilo in naročilo sodnemu stolu, naj izvrši ponovno obravnavo pred drugim senatom in izreče novo razsodbo. Zakonska tragedija. Na Štefanovo se je yXovem Sadu odigrala krvava zakonska tragedija. Xekega Wertheina je nedavno zapustila žena, ker jo je pretepal. Mož je cesto zahteval, naj se zopet povrne nazaj, kar pa je žena oklanjala. Na Štefanovo s*e je Wertheim nenadoma pojavil v stanovanju svoje žene in oddal nanjo strel. Nato si je sam pognal kloglo v glavo. Zakonca so s težkimi poškodbami prepeljalo v bolnico. Smomor. Iz Sombora je odšel te dni na Dunaj mladi trgovec Aleksander Vajdinger, sin znaga vojvodinskega trgovca ni večkratnega milijo- V Bistrici -o priredili božično' drevo zš ta-niošnje vojaštvo. Darov je bilo o-gromno in prireditev je uspela sijajno. V "Vedot t i cP Italia" čita-riio. ita imajo posebne zaslugo za bc-žičnieo Slovenk«* Tonoi Ličan, Krika Da nov To v času. ko fašist o vska glasilo 'II Popoln d i Trieste" o zna č a slovensko ljudstvo /.a idijotsko, best ijalno in ostudno . . . Ia na užigalice. Italijanski kuhar s Svete gore. Poroča h o je bilo. da je tam poloti odšel frančiškanski kuhar Na-tale Righetto s Svete gore v Gorico z večjo svoto denarja ter se ni več vrnil v samostan. Orožniki so nekaj časa iskali "brata" iz sveto- 1U gorske kuhinje, pa ga niso mn najti. Z denarjem, bilo je 3781 lir. so jo odpeljal Natale v stare province potem, ko je seveda svojo kuto zamenjal s prosvetno obleko. Brata Nataleja ne morejo dobiti na neben način in tako se je vršila v Gorici kazenska razprava proti njemu brez njega. Obsojen je na 2 loti zapora in tisoč lir globe. V Logu pod Mangarto,m je imenovan za podeštata dosedanji dolgoletni župan Anton Ouder, njegov namestnik je dosedanji podžupan Andrej Cernuta. narja Mirka Vajdingerja. Mladenič je na Dunaju izvršil samomor baje radi nesrečne ljubezni. Bil je zaljubljen v neko lepo in mlado vdovo v c5^mboru. ki pa mn ljubezni ni mogla vračati. NEPRESTANO NARAŠČANJE števila naših prijateljev in dbslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account" obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovan je. Frank Sakser State Bank 82 Oortlandt Street, New York, K. T. NAJ STAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSREDOVALNICA V AMERIKI. V Gorici je sedaj živahnejše in veselejših lie se pogovarjajo med seboj voditelji o bodočnosti mesta. Senator Giorgio sedi na munieipiju in ugiba, kaj bi se dalo vse storiti, da bo Gorica sijajni italijanski branik ob meji. Podeštat misli na komunikacije, zgradbo stanovanj, nastanitev novih uradov itd. Posebna potreba za goriško mesto je vodovod. Bombig pravi, da se prihodnje leto dovede do konca pogajanje za ekspropriaeijo izvirkov Hublja. da se mesto preskrbi ?. vodo. Vodovodno vprašanje, ; to je črna točka v goriškem mest-jnem gospodarstvu. Pol stoletja je že, kar študirajo na goriškem mu-nicipijn vodovodno vprašanje, pa ga še do danes niso rešili. Svoj čas je bil v ospredju Mrzlek. razpravljali so o njem in včasih v ob-jčinskih sejah svečano napovedo-ivali, da dobi mesto v kratkem iz i Mrzlega vodovod. Pa ga še vedno ni. Sedaj se pečajo s Hubljem in v kratkem komisijonalni ogled. Vodovodnih komisij tekogi pol stoletja je bilo toliko, da je mesto izdalo za nje tako svoto, Ki bi morda skoro zadoščala za nov vodovod! V Kanalu in okolici so podpisali doslej liktorskega posojila 67,000 lir. Propagando vodi kanalski podeštat Geromett v družbi z notarjem Berdonem in K. Bovdažem, Pritisk na prebivalstvo je velik na Kanalskem kakor drugodi povsod. Pcincare bo ugotovil svo- j jo politika — Komisija j poslanske zbornice zahteva informacije glede njegovih bodočih načr. Se4ilJ {>0 pt.T(icse,iit letih, je hitov. - Odstop monopo- hi družba razpuščena- N«jen dolo- krcir se je izčrpal, j (V bo šlo tjiko an prej. bodo po petdesetih le'ih falirah- vse kom-panije. kojili namen je loviti ljudi. kateri kradejo avtomobile. Kajti po petdesetih lotih ho igrat aoroplan glavno vlo^n. i Avtomobil! bodo zdavnaj u»od s.uvliu želez jem. * Anglija uvaža zadnji <*-as dosli manj /gnnja v Ameriko kot ga je uvažala prve mesece po uveljavljen ju prohibicije. Kako si je mogoče razlagati to , i novico ? da je polna sumov glede nekate- ^ . , , I iJrugace ne, kot da hodijo Aiue- rih teh načrtov. | ., ? , . . ... rikanci v takem številu v Anglijo. da je eksport žganja nopotrehon. N'apijejo se ga na licu inesta in t za manjši denar. * možiček, ki 1'AIMZ, Franc-ijii. j;in. — Kinajačnn |>oHfikn m in istrsko«^ a pr> tem pa ni še rečeno, da jo to stališče sovražno. Pojavilo se je i/.I da bo Poineare zavlekel* .. stabilizacijo preko na jholj njrod-gll , . nega trenutka in močna večina oh- , • „ , Živel je možiček, ki je bil pri- staja tako v parlamentu kot v tr-{ ' 1 , -i, i , • Men. delaven in korajžon. Nikogar govskdi krogih, da se stabilizira. . . i „ .i- , . . f na svetu se ni bal — razon svojo frank tako blizu sedanje vredno- „ J sti kot le mogoče. .žene. Xekatere člane komisijo je na-' Pvcd SVoj° ženo jc imel 1>a stra" potilo k zahtevi, da naj poda Poin- *anskl Vsako soboto j. je earo. ki je tudi finančni minister osebno ugotovilo glede svojih finančnih načrtov, sedaj potrjeno poročilo, da je bil sklenjen dogovor. ki potrebuje sedaj le še odo-brenja parlamenta, da se odstopi državni moonopol na užigalice neki administrativni kompaniji. koje ravnatelji bi bili Francozi in Svedje, koje kapital pa bi bil ve- činoma ameriški. | Moži,'ok > bil tako namišljen, da razbojnika ni niti opazil. Naenkrat je j)a zaslišal odločen glas: — Daj sem denar! Možiček se je zdrznil ter od-•' vrnil: I — Sa sem ti vendar že včeraj 'dal denar, draga moja. I izročil svoj tedenski zaslužek, med tednom je bil pa neznansko vesel, če mu je dala sempatam za j cigare. Neprestano je mislil na svojo ženo. Podnevi in ponoči. | Ko so je nekega večera vračal proti domu. ga je v temni ulici presenetil velik in močan razboj-" nik. Ta kompanija bi vzela monopoli v najem od države in zakladnica i bi bila deležna dela dobičkov. Za zakladnico pa ni bila neposredna prednost svota. katero bi se založilo kot najemnino, frlasi se. da bi znašala ta svota $80.000.000, od katerih bi plačevala zakladnica slovensko - amer1kansk1 šest odstotkov in pol. ' Poročilo, da je bila sklenjena j Vlada si »a mogoče načine ta kupčija, je vzbudilo radoved-iP1"^2*^™ pomagati farmerjem. nost nekaterih članov finančne ko-1 iira bo res kaJ pomagala, naj misije, kajti francoski radikalei so'.iim sk,,»a tako pomagati, da ne odločno proti vsakemu odstopu,1,0(10 tisti trPeli- morajo od far-državne lastnine, posebno v roke merjev živež kupovati, inozemskih interesov. Na solnen se pojavljajo pege. Nekateri prerokujejo iz teh peg bodočnost in usodo človeštva. Neki ruski učenjak pravi, da o-| znanja jo pege na solncu ostro voj-fno. ki bo izbruhnila v teku dveh let. ( e drugi ne, si bodo znanstveniki in zvezdogledi skočili v lase — zastran peg na solncu. * Butlegarji ne morejo spraviti strupa iz denatnriranega alkohola, hotel bi pa imeti samo del tistega denarja, ki ga dobe za predi-stilirani alkohol. * Kje je torej pravica na svetn? Neki newyorsfei bankir je napisal povest, ki je i>ila tako pomanjkljiva in ničvredna, da so se ji vsi smejali. Toda bankirju se pi nic zgodilo. Če bi pa kak pisatelj napisal ničvreden ček, bi ga najmanj -za par mesecev zaprli. koledar za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zantmi vasti. TRISTOLETNICA msw YO&&A (a slikami) STANE 50 CENTOV a poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko pro4*li kot letos. Tiskali »mb ga omejeno število. NAROČITE e jih učijo. .-«o: krajepis. risanj«'. tfigonomotrija in balistika. Zanje >o urejeni |ms<-bni učni tečaji, ki jih dajejo v Zeughattsii. mogočnem muzeju, v katerem je nemški generalni štab zbral vm-vrste dokumentov, fotografij in modolov, ki .->«• tičejo orjranizaci-jo, oboroženja in delovanja tujih armad in mornaric. Kadar je i iih tehnična izobrazba dovršena, <1 »lajo zelo..strogo izpit. Sele če so ta v/.pit napravili iu če so povoljno odgovorili na stav-ljena vprašanju, jih pošljejo na misije. I'o načelu, da mora Uiti špijon čim najbolj svoboden, da lahko ko-ristno deluje, .so je večina izmed njih zinil« osvoboditi v.sake pod-ložnosti. Stoj* v na čelu kake industrijo >o bili sami svoji gos.j>od-je n so hihko potovali s kraja v kraj ob vsaki dnevni ali nočni uri, ne da bi vzbudili pozornosti .svojih .sosedov idi svojih uslužbencev. Vse vr.-te trgovin .so bile za to dobre; agent ure. ki .so .se bavile s kupovanj'm in prodajanjem po-o v ali njih najemom, banke, tovarne za igrače in pariško bla-, komisijske in izvozne tvrdke. in tako dalje. Izvrševali so dvojno terrh delovanje ohnteji rav««* v tem da razkrinkajo temno in zločirsko delo inozemskih špijonov v Fran- ciji. V postavitev stalnih agentov je tudi organiziral Stieber ki je po vojni L x870. Francijo naravnaš, preplavljal .s špijoni. Začel je nam pošiljati nemsko-poljske delavce, ki ,so nakupovali zemljo in slednjič postali kmetje. Bilo jili je po vsej deželi, toda predvsem v obmejnih srezih jih je kar mrgolelo. Potem je na-stanil v Franciji številne služabnike, trgovske potnike in agente. Pozneje je s immočjo fondov, ki delo. svojo špijonsko misijo in svoj mu jih je dal na razpolago nem trgovski posel. Nekaterim je prt ški generalni štab napravil tudi trgovini pomagal njih tajni na- trust hotelske industrije, tako da rod. ki jim ni samo plačeval \>ak ^ Pred vo.)"o večina velikih mednarodnih hotelov v Franciji bila v posest i Nemcev in imela nemško o.obje. jim je plačeval tudi njih izdatke Ti" hotoli sf> bm razkožno opK. za špijonažo pod obliko plačanih mljeni in so privabljali bogat? i- teden stalno plačo, katero je znašala od ."»1H» do 1000 mark. temveč 'ved j o je zelo »posoben ofioi * n«-k? zaveznišk armade dobil n-i'.oi?, da nese iefu enega zavezniških generalnih štabov dnevne in nečne mornarifice znake in signaie, * pomočjo karterili je mogoče dognati v vsakem slučaju, katere zavezniške države je dotična ladja. Ni treba posebej povedal":. *aku velikanske važnosti bi imela za sovražnika posest take skrivnosti. Vse je bilo najtočnejše prirejeno, da jo dobi v roke, toda nemšVi špijoni so imeli opraviti •z mo: :n;rc nasprotnikom. Mladi oficir ni izdal skrvnosti. temveč se je ziba^al < tem, da je razkrinkal dr ig*>g i za drugim vse spi j one. ki se mu približal L Irma Staub je skoraj imela iwpeh, toda mladi ot'iJr, ki jo je bil zapazil v intimnim pogovoru z enim izmed špijonov. kateri so mu bili najavljeni, ji je javno prepovedal, da se mu vsled njenega obnašanja stue sploh še kdaj približati. Ko je nekega večera oficir stopil iz svojega hdtela, sta ga dva izmed njih napadla in ga težko ranila z nožem. Oficir pa. ki je bil na vse pripravljen, je bil že prej spravil listine, katere je nosil, pri j konzulu neke zavezniške vlade v dotičnem mestu, in t:«ko jih N< ni-ci niso mogli dobiti. Tako torej delujejo agenti tajno nemške službo. To pot .>e jim nakana radi previdnosti teošljajo v Berlin, ali v diplomatskem kovčku, ali pa jih ataše sam nese pristojnemu uradu. Č eprav je plača, ki jo dobivajo ti agenti, omejena, je vendar o-gromna in v večiui slučajev ni v nikakom razmerju z izvršenim dolom. III. Stalni agenti. — Stalnih agentov je nebroj. V Franciji jih je bilo pred vojno 15.000 .Vsi so bili Nemci iu so bili neposredno podrejeni špijonažnim središčem v Bruxelle.su. Laiwmnu in Ženevi. Zname: ti Gradilec Zdravja Rabljen od Miljonov .\!nog> leta j« bil Xu«r«-Tonc. t j. znameniti gMdiler zdravja, prijat.-lj miljonov mot in £en&_ To mdodflno zdravilo obogati kri, .1« nuvv moči in -sil«- slalwu-nim, hirajoCim »Iveem in miSit-ani, ledinam in diueint vtalrim orfanom. Nup.i-Tone izpnsluje nimo n sveiajoOe spanje, popravi tek, pomaga prebavi in |N>vtdu trio mriavim in iifruanim. nemoinim Izledovanje torpedov. računov za dobavljeno trgovsko hlapro. Večina njih uslužbencev so bili tudi Nemci in so bili več ali manj v zvezi z tajnim nemškim uradom. Z r« Ikimi izjemami niso lili v nobeni neposredni zvezi s svojimi trgovskimi predstojniki. Podatke, katere so dobili, mi oddajali naprej svojemu oilsekovemu šefu, kateri jo imel nalogo jih centralizirati in prgledati. ' Samo ob sebi je razumljivo, da podatki, katere .-o zbirali ti agenti nižje vrste, niso imeli in tudi niso j mogli imeti velike važnosti. Vsekakor pa so, razpostavljeni po vseh naših garnizijskim mestih ali v bližini trdnjav in vojaško važnih točk, bili na ravnaš t izborno name-ščeni da javijo svojim šefom vsako najmanjše gibanje naših čet in iz-bol jšavanja ali spremembe, ki smo jih napravili v svoji narodni o-brambi. spremembe, ki so se vršile j v poveljstvih vsakega mesta ali v štabu vsakega polka. Njih budni pozornosti ni prav nič ušlo. kar so smatrali za važno, da se javi njih šefom, kajti pre pričani so bili. da s tem delovanjem sodelujejo pri bodočem zmagoslavju Velike Nemčije. Njih način delovanja je dobro poznal naš uradni šef. ki je imel navado dejati: "Vsakega Nemca, ki se nahaja --- ............ dobit«, denar na- ' ....... *aj. Kupite Mekieniro .Vujta-Tone .lanes j v tuji dczeti. jc treba smatrati za — obnovite ttvuje artravje in vitalne si- i čminm » le. Bodite sigurni, da dobit* Xuira-Tone. ' J * Sklonite nadomestila — nobena druj*a Sieer so pa tega mnenja vsi a- izredn<~ 1 sdravilo. ljudem. ]Yfm:i*n Klav..b<}|. ispalievanje, vrtoglavost in zavijanje, »uponiort* >-ri dru*«»nju tedje in mehurja, olajšuje i*, »lih. očisti jezik in popravi zaprtje Nu*a-Tone prodaja pr vs«ih lekar-jlh s garancijo, da s<- denar vrne Jemljite Ra SD dni. Iu Oe niste z njim i*>p..l-noma sadovnljni. vrnile ostalo lekarju, kjer ste ga kupili —Advx -'gonti francoske protišpijonaže, ka- SKUPINA SACASOVIH VOJAKOV / nozemske klijente in visoke osebnosti : ministre, diplomate, politike, genea-ale itd. Ti so menili, da zanje ne bi bilo častno, če bi se naslanjali po drugih, ne tako razkošnih hotelih. Gotovo ni nie lažjega, kakor ulomiti v hotelsko .>o bo in v pohištvo, ki se nahaja v njej. predvsem, če so na razpok , ga dvojni ključi. Lahko si mislimo kako enast iv-no jo bilo delo nemških agentov! Kadar se je kaka osebnost, katera je prihajala v oficijelni misiji v Francijo, nastanila v »nem teh hotelov, so njeno misijo do dobra pretipali, in če ni v s\ oji pre , vidnosti dotični nosil vedno pri se-j bi listin, katere so mu niie pever-l jene, je bil lahko prepričan, da jih je eden agentov nemške tajne službe z vso.natančnostjo piegle dal. Pa tudi če je bil še tako oprezen, mu to včasih ni nie pomagalo. Nemška špijonaža se poslužuje najrazličnejših pripomočkov, in tam. kjer se je stvar izjalovila hotelskemu osobju, je pomagala kakšna demimondka. ki je bila člani ca tajne shižbe in ki je v dt vetde set odstotkih slučajev srečko ugrabila zaželjene litine. Tako se je n. pr. posrečilo Irmi Staub, imenovani "Lepi špijon-ka". o katere delovanju bomo culi pozneje, da se je polastila sicer k sreči šrfirirane korespondence, toda ena najznamenitejših osebnosti Evrope radi tega mnogo no-n ni mogla spati. Danes dcrtični človek ve. kake stoji zadeva, kajti če bi bi!* Nemčijo raztohnačila skmnost. ki jo je vsebovala ta korespondenca, je izAen vsakega dvoma, da n* bi bila nikoli izbruhnila vojna*. Rekel sem zgoraj, da oe ^emška špijonaža poslužuje različnih pripomočkov. Moral bi bil reči, -Ja bi popolnoma zadel resn «co. da so ti pripomočki hrezžtevilni ui da se nemško špijonaža ne straši pred ničemur, niti pred umor>m, ia si preskrbi podatke, ki so ji potrebni. O tem hočem podati primer. Nekaj mesecev pred vojns napo- MKfl« ntu.ni. wAaaj^k. | ■> {.»I Slika nam predoča skupino .Šaecasovih pris^tBcr, Iti zjavljajo, da Koele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimoy bomo objavili v lista. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika slane 25c. Slovepic Publishing Company 82 Oortlandt Street i : «ew York, N. y. _;_ DRUŽINA LOSOV. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Narodi" priredil O. P. J; 42 (Nadaljevanje.) — Ilm. — je menil Fred zamišljeno. Nekaj rasa nato pa je nadaljeval: — No, da. — h tujimi ljudmi ne govori človek rad stvari, katere ima na srcu. a midva Kva vendar prijatelja, kaj ne? Smehljaje je |w>Iožil baron svojo roko krog ramen Freda ter mu 7t\ ginjeno v obraz. — Da, Fred, midva sva prijatelja. — O. hvala vam. Imam tako veliko zaupanje v vas. da bi lahko o vsaki, stvari govoril z vami. — To me veseli. Fred. Sedaj pa mi povejte, zakaj bi radi vedeli, ee seui kedaj govoril z vašo gospodično sestro o vaši materi? Fred se je nekaj časa pomišljal, a rekel nato hitro: — To je le raditega. ker ne razumem svoje sestre z ozirom na vas. Tukaj je nekaj nejasnega. Pogosto se mi dozdeva, da ji veljate zt*lo dosti, čeprav tejrn ne priznava. Nato pa se mi zdi zopet, da ima Elinor nekaj proli vam. Tukaj mora. biti nekaj, kar mi je nejasno. Tedaj sem si mislil, da ste žalili. — mogoče brez namena. — Elinor o najini materi. V tem je namreč zelo občutljiva. landeek je poslušal z velikim zanimanjem. — Ne. Fred, tega nisem storil. Se pred no sem poznal vas in go-spieo sestro, seiu obeiitil visoko spoštovanje do vaše matere. To spoštovanje mi je vcepil že vas pokojni stari stric s svojimi povestmi. Ker pa že govoriva o tej stvari — imam tudi jaz občutek, da ima vaša setra nekaj proti meni in to me vznemirja in muči. Popolnoma prav imate, Fred. Tukaj je stvar, ki ni jasna. Dragi Fred, od srca bi vam bil hvaležen, če bi mogli dognati, kaj ima vaša gospodična sestra proti meni. Fred je zrl razburjeno v bledi obraz barona. — Ali niste Elinor že sami vprašali za to? Lindeck je mrko prikimal. — Da, a izognila se je ter me mrzlo zavrnila, ko sem jo vprašal, če je jezna name. Pomagati mi morate pojasniti to. dragi Fred. To bi bila velika usluga prijateljstva. Fred je živahno prikimal. — Da, seveda. Spravil bom to na dan, — že Elinor na ljubo hočem storiti to. Jaz čutim namreč, da se muči z neko stvarjo. Enkrat sem jo celo presenetil, ko je imela popolnoma objokane oči. Po smrti naše matere nisem še nikdar videl Elinor jokati. Lindeck je pritisnil dečka burno k sebi. Iz besed Freda je posnel predvsem, da ni bila Elinor brezbrižna napram njemu. Za človeka, ki je ne briga, bi se gotovo ne jokala. — Fred, dragi Fred, — nič več ne sme jokati. Morava izvedeti, kaj jo muči. — je vzkliknil strastno. Fred je vzdihnil ter se malo nasmehnil. Sedaj jc dobro vedel, kaj je z baronom. — Jaz bom to že izvedel. — je rekel samozavestno. — ter vam takoj povedal. Hvaležno mu je stisnil baron roko. * — Fred, jaz jaham z upraviteljem ven na polje. Preizkusilo se bo nov stroj za košenje. To si hočem ogledati. Ali greš z menoj? — je vprašala Elinor, ko je stopila v sobo svojega brata. Fred, ki je čital knjigo, je dvignil pogled. — Ne, Elinor, ne danes. P.aron Lindeck bo prišel ob enajstih pome. Hočeva streljati kunce. — da se vadim streljanju. Elinor ga je nežno pogladila po laseh. — Komaj im..š še kaj maj*alo in vedno eutx<*hland. Cherbourg, Hamburg. 4. februarja • Aquitanii, Cherbourg. 5. februar'a: Paris. Havre. 9. februnta. Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 12. februar ia: Olympic, Cherbourg; Bremen, Cherbourg. Bremen. 17. februarja: De Grass«;, H?vre, Hamburg, Cherbourg:. Hamburg. 19. februarja: France, Havre; Gee >ge Washington. Cherbourg. Bremen. 21. februarja: Mauretania. Cherbourg. 22. februarja: Beri n. Cherbourg, Bremen. 23. februarja: Republic. Cherbo-i •fr, Bremen. 24 februarja: Westphalia, Hamburg. 26. februarja: I*ar«.-. Havre; I.eviathan. Che boiirg. Aquitania, Cherbourg. 1. ma. ;a: M Ait ha. Washington. Trst 2. mraca: I'M Harding, Cherbourg, Bren:*a 3. marca: Albert r.aJlin, Cherbourg, burg. Hatn- 5. marca: OI>Tnptc. Cherbourg; lluenches, Cherbourg, Bremen. 9. marca: I*res. Itoosevelt, Cherbourg, Bremen. 10. marca: Rorhambeau, Havre: Thurtngl*. Hamburg. 12. marca: BercFijarla, Cherbourg: France. Havre; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. ___ 17. marca: Deutschland, Cherbourg^ Hamburg. « It. marca: Aquitania, Cherbourg. 19. marca: Leviathan,. _ Cherbourg: Bremen. Cherbourg, Bremen. 23 marca: , Pres. Wilson. Trat Columbus, Cherbourg, Bremen. 23. marca: La Siivoie, Havre, f>orga Washington. Cherbourg P-e>r«i. 24. marca: Cleveiand. Hamburg. 29. marca; Olymp c. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 30. marca: Pres. Hardinx, Cberhc-'jrg. Bremen. 31 marca: Suffren. Havre: Hamhurf, Cher* l>ourK, lUmhurg; Lflln, Cherbourg, Bremen. 2. aprila: France. Havre — SKUPNI 1ZL.F.T 14. maja: SKl'I'Nl 1ZLHT s parntkom J'AflfK 2. julija: KKl.'l'XI 1Z1.KT z hovtin parntkom Tl/E 1»K- niAVCH. ' ; » ^ervehJ^E w SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PA&NXK2 HA OUI FRANCE 29. JANUARJA; - 19.FEBR. PARIS 5. febr. — 26. febr. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki In ttkoCo vetft 4 ali 9 oseb, Francoska kuhinja In plJaSa. se a. 19 STATE STREET NEW YORK AU LOKALNI AQENTJB m . , ,. . . _____»se lahko oklepa na duševno kon .Negotovo je prijela za vajeti. V istem tremitkn se je dotaknil' ..■—i., reki delavec s snopom pšenice boka Diane. Nervozna Diana se je takoj vzravnala ter oddirjala. Preko polja pe šla divja gonja. Delavci so zakričali-fer se preplašeni razpršili. To je še bolj preplašilo nervozno žival. Einor jc izgubila, vso oblast nad živaljo ter se je morala držali sedla. Upravitelj je bil izpoi-etka kot ohromljen od strahu, nato pa je fckooil na svojega konja, da sledi gospodinji. okoren konj pa je prišel le počasi naprej. Ob širokem jarku pa sfr je sploh ustavil, doeim je Diana že davr.o preskočila , jarek. Tsled kričitija ljudi je postal Lindeck na robu gozda pozoren. vVi1 morajo dovotjenjt all permit la Wasblngtooa, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in ae mora delati pr« injo vsaj en mesec pred odpoti nJem in to naravnost v Washington. D. C. na icneraleca naselnt- Ikega komisarja. Glasom odredbe, Id Je stopila t veljavo II. Jolijte, ltzf se nikoarar veS ne pošlje permit po pošti, an-pstk ca mora iti Iskati vsak poelles osebno, bodisi v najbU2uJl naaelni-Bki a rad ali pa ga dobi t New Toka pred od pot ova njem, kakor kedo t proinjl zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti fvojc« iz Kdor leU doMti sorodnik« aH svojce In starega kraja, naj imaš prej pUe za pojasnila. Is JTn»asU vije bo pripaSgenlti v tem letn €70 priseljencev, toda polovtc^ te kvote Je določena za amerltte državljane. ki Sele dobiti sem šarile ln otroke od 18. do ZL leta in pa an poljedelske delavcet AmerlSkl diarljanl pa samorejo dobiti sem Xene In otroke do 18. leta bres da U bili stetl v kvoto, po-tratao pa Je delati prošnjo v Wuh- Prsdna podvsamsts kaki korak. pWtsaam. FRANK SAKSER STATE BANK MM«I* CUNARD V JUGOSLAVIJO preko Cherbonrga . Francija Potujte a Cunanlovimi ckspre.ini-m( parnlkl: aquitania berengabia mauretania Odplutje Iz New Yorka vsako soboto. Manj kot 6 dni na morju — do Jugoslavije osem ln pol dne. Izvrstne kabine III. razreda za dva. Štiri ali ftest potnikov. Nenadkriljiva Ciatoba. Obilna in Iz-borna hrana. Za nadaljna navodila vprašajte svojega agenta, all V. pa pišite naravnost, na — C U N A R D LINE 25 Broadway New York PAZITE NA VELIKE 4 Želodec—Ledice—Srce—J etra Skušajte ohraniti življenje organe zdrave .s tem da pijete dosti vode ter vzemite svetovnoznano zdravilo za Ieulice, jetra, mehur ter mehur-lie bolezni — v haarlem oil ' V«'lik (Mlvajalni pomirjevaleo in nuro- no wlravilo Hoiandske tekom stoletij. Pri vseh lekarnarjih v treh velikostih. Garantirano kot predstavljeno. Glejte, da bo ime Gold Medal na vsaki ikattji. Ne kupujte nadomestkov. V IN IZ jugoslavije PREKO HAMBURGA NEW YCRK(noVi); HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALUN RESOLUTE RELIANCE Nail parni ki na tri vijaka -CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA, POD OSEBNIM VODSTVOM $ 198.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE In NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek poeebej.) TEDENSKA O DPI,ITT J A Za povritna 4ovo!$ftsjft «m-r« Informacij« ae obrnil« na lokalnega agenta aH na Handiarf - AoterleanLine United American Lin««, Inc. General Agenta 28 broadway — york ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI, Foreign Language Information Service v New Yorkn je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstva. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, Ne« York City. Za bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER tromvtt« mmU rag, t pat, ar. Z4g. ta. Prijatelj vfioUebl- Pozor čHalelJL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava. da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 7 "(flai Naro3s i • jJDfffiWSE in GZAS lfABODA \