Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b l^gge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 17(1102) Čedad, Četrtek, 25. aprila 2002 Storia Natura Cultura www.lintver.it Potekal je v soboto 20. aprila v kulturnem domu na Ravanci v Reziji Skgz za celovit razvoj slovenske manjšine V soboto 20. aprila je bil v kulturnem domu na Ravanci v Reziji redni letni občni zbor Slovenske kutume gospodarske zveze. Ze sama 'zbira kraja kaZe na voljo SKGZ delovati celovito na vsem območju, kjer Živimo Slovenci v vseh treh pokrajinah in obenem oblikovati in izvajati tako politiko, ki je v resnično skladu in sozvočju s svojo organiziranostjo. Obenem je bil občni zbor v Rezi-J' priznanje dolgoletnemu uspešnemu delu rezijanskih kulturnih delavcev, ki se kaže tudi v odprtem odnosu rezijanskih družin do uvajanja domačega jezika v šolo. Po pozdravnem govoru kulturnega delavca in upravitelja Luigija Palettija, ki je tudi v svojstvu Zupana zelo veliko prispeval k kulturni in narodni rasti Rezijanov je Predsednik Rudi Pavšič podal izčrpno poročilo o trenutnem položaju slovenske uianjsine v Italiji in seveda o °Pravljenem delu. V tem smislu je izpostavil sodelovanje s Svetom slovenskih 0rganizacij, ki je privedlo do P°zitivnih rezultatih tudi pri reševanju težkih finančnih vPrašanjih. Podčrtal je po-tten gospodarskega razvoja za slovensko manjšino ter razčlenil vprašanje odnosov fed strankami in civilno družbo ter predlog o skupnemu zastopstvu. Njegovo izvajanje je do-P°lnil blagajnik Rado Race s Predstavitvijo bilančnih dokumentov, ki jih je občni zN>r tudi sprejel. V razpravo Je nied drugim posegla tudi Delovno predsedstvo na sobotnem občnem zboru v Reziji Jole Namor, ki se je ob priznanju rezijanskim kulturnim delavcem zavzela za okrepitev slovenske organiziranosti v Terski dolini, še zlasti v Bardu, kjer bi morali poskrbeti vsaj za minimalno strukturo. Ob koncu je občni zbor sprejel dolgo resolucijo, kjer je v. ospredju zaščitni zakon oziroma zastoji in zamude pri izvajanju, začenši pri oblikovanju paritetnega odbora, odprtju slovenske sekcije pri konservatorju Tartiniju. V resoluciji je tudi ponovna jasna zahteva, da se obnovi konvencija med vlado in ustanovo Rai in s tem zagotivi vidljivost slovenske televizije tudi v videmski pokrajini. V resoluciji je še apel v-sem kulturnim, političnim, verskim in gospodarskim sredinam, ki so podprli sprejetje zaščitenga zakona za njegovo izvajanje na ravni individualnih in kolektivnih pravic. Na koncu se resolucija zavzema za udejanjanje predloga skupnega zastopstva s predstavniki civilne družbe in izvoljeni predstav- niki ter zato, da v prid razvoja naj gospodarski načrti Slovenije upoštevajo tudi prisotnost in potencial Slovencev v Italiji. Čezmejno sodelovanje in manjšini V projekte čezmejnega sodelovanja je treba vključiti tudi slovensko manjšino v Furlaniji-Juljsiki krajini in italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Na osnovi tega spoznanja in obenem sklepa mešane komisije, ki sta jo ustanovili Dežela F-JK in Slovenija, je prejšnji teden, v petek 19. aprila, na sedežu dežele v Trstu potekalo pomembno srečanje. Udeležili so se ga predstavniki slovenske manjšine, v prvi vrsti predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Sergij Pahor ter predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega zdruZenja Marino Pečenik. Italijansko manjšino so zastopali voditelj Unije Italijanov Maurizio Tre-mul, italijanski poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli ter Silvano Sau. Republiko Slovenijo je zastopal ambasador Drago Mirošič, deželo pa glasnik predsednika deželnega odbora Alessandro Colautti. Srečanje je bilo pretežno informativnega značaja. Na njem sta predsednika Pahor in Pavšič opozorila na vprašanje neizvajanja zaščitnega zakona. Pripadniki italijanske manjšine v Istri so se zaustavili pa še zlasti ob vprašanje gospodarskega sodelovanja in pri evropskih projektih. Z A TISTE £BRNE MA4LE pcrn?ieeNA MOČNA MOČNA LO M eR6A/A ' Komisar Sibau je sporočiu, kakuo bojo investiral sredstva za razvoj Kam s sudmi od zaščite Nadiškim dolinam je namenjenih 400 milionu parhližno za lansko lieto an 400 za lietos Na koncu je le paršu moment, ko je začeu vajat zaščitni zakon za slovensko manjšino v Furlaniji še za en drug part potle ko je bluo definitivno (čeglih so še problemi) zaparto vprašanje naše dvojezične Suole v Spietru, ki je bla z vso častjo sparjeta pod strieho darZavne šuole. Komisar gorske skupnosti Giuseppe Sibau nam je sporočiu, kam puodejo sudi iz 21. člena zakona, kjer besieda teče o razvoju vasi an dolin, kjer živimo Slovenci. Takuo, ki nam piše, so bli vsi naši Zupani da-kordo za zbrat tolo pot. Nam se pa zdi škoda, tro-štal smo se, de tele sude, ki jih nie puno (nieki vič ku 400 milionu lir za lansko lieto an glih tarkaj za lietos) pa tudi malo ne, bojo sluzil za nove, buj pametne inciative, take, ki bojo znale ustavit ljudi tle doma. Pozitivno je sigurno, de smo dobil potardilo, čarno na bielem, de tudi v občini Tavorjana žive Slovenci an ob teli parložnosti jih nieso zatajil. Lepuo! Pametno je, de so pomislili investit v ljudi, s projetktam ustvariti tako kvalitetne turistične dieluce, ki bojo znal pokazat naš sviet an njega lepote, kulturne an naravne, tistim, ki pridejo tle h nam. Kar pa nas boli ku Slovence, ki smo se lieta an lieta boril za globalno zaščito, an za nje ekonomski del, je de za narest kak marciapiede an asfaltat kak konac poti, al pa okna kupit, al pa obartno cono narest imajo kamuni an tudi dezela druge leče an inštrumente. Tiste, ki jih nucajo an dol po Laškem. Za ne guorit o projektu Dreke spet ristam-pat bukva. Buog pomagi. Troštamo se, de almanjku postrojejo, kar je bluo narodno an zgrešeno, (jn) segue a pagina 4 Poezija Obita v Ljubljani Ob svetovnem dnevu knjige, v torek 23. aprila, je študentska zaloZba Beletri-na v Ljubljani predstavila svoje tri nove knjige in CD ploščo. Gost predstavitve v prostorih Gaio-Jazz Cluba je bil tudi Miha Obit z njegovo pesniško zbirko “Leta na oknu”, ki je v prevodu Taje Kramberger izšla pri Založništvu tržaškega tiska. O njegovem pesniškem delu je spregovoril Ace Mermolja, ki se je še posebej zaustavil pri vprašanju nastajanja literarnega dela tudi v povezavi z jezikovnimi procesi. Miha Obit piše v italijanščini, kjer mu je bližja, je dejal, a njegove poezije so istočasno slovenske, tako kot se pesnik čuti istočasno Miha in Michele. Le na torkovem srečanju so predstavili tudi zbirko sarajevskega pesnika Josipa Ostija, ki je pri Bele-trini izdal ze drugo pesniško zbirko v slovenščini. Nato so predstavili tretjo pesniško zbirko Aleša Ste- gerja v slovenskem prostoru Protuberance, prominentne-ga slovenskega pesnika ter roman Andreja Skubica “Fužinski Bluz”. Sklenili so kulturno prireditev Matjaž Pikalo in skupina Autodafé s predstavitvijo nove, sicer že druge, CD plošče “Cinema Voltaire”. Matjažu Pika-lu in Jaki in Andreju Hawli-na so se tokrat pridružili še Rade Serbedzeijan, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Brina, Vogelnik, Faje in Piera Ivanc. Natisone Gal, stravolto il Cda Stravolto il consiglio di amministrazione del Natisone Gal, dopo le polemiche legate alle spese di gestione della società. Dopo la riunione di martedì 23 rimangono il presidente Paolo Marseu ed il consiglieri Michela Domeniš e Lara Tosolini, le novità sono Pieralberto Felettig, Renata Qualizza e Davide Iurman. Ritorna, a sorpresa, il segretario della Comunità montana Alfredo Zoboli. leggi a pagina 5 Četrtek, 25. aprila 2002 2 Invito alla partecipazione deila presidente provinciale AFDS Cijan Il dono del sangue e la vita associativa Nelle Valli del Natiso-ne, se si comprende anche Prepotto, esistono quattro sezioni dell’Associazione donatori di sangue. Ne fanno parte poco più di cinquecento persone, un dato certamente positivo. Tutto questo però non basta, e a spiegare perché è la presidente provinciale dell’Afds Nadia Cijan, che oltre tutto è originaria delle Valli. “Il problema - spiega - è che, mentre ci sono persone che vanno a donare, non si riesce a creare il gruppo, la sezione che in qualche modo porti avanti l’attività. A S. Leonardo ad esempio con Anna Chiacig abbiamo cercato di rilanciare la sezione, ma ci siamo ritrovati in sei persone. La necessità è quella che un gruppo si assuma il compito di gestire delle iniziative, che faccia propaganda per l’as- sociazione . La Cijan ricorda come a Cividale il centro di raccolta del sangue sia aperto, nonostante le difficoltà in cui versa la struttura ospedaliera, e anzi nel corso degli ultimi due anni sono state raddoppiate le donazioni. “Sono consapevole -afferma la presidente, che è anche consigliere nazionale della Fidas per la quale si occupa della formazione dei dirigenti delle varie associazioni - che nelle Valli ci sia poca gente e che sia in buona parte anziana, ma non posso pensare che non ci sia voglia di muoversi, di creare qualcosa”. Da qui scaturisce un vero e proprio appello perché la vita associativa delle quattro sezioni (Prepotto, Valli del Na-tisone, S. Leonardo, Dren-chia-Grimacco) riprenda. Non servirebbero grandi cose, una cena, un momento conviviale, una serata di educazione sanitaria aperta alla popolazione. Pensando che la donazione del sangue non significa solo un aiuto al prossimo, ma serve anche come prevenzione per chi vuole donare, (m.o.) Lunedì a S. Leonardo Alcool e vita Il Club 184 degli Alcolisti in trattamento di San Leonardo organizza per lunedì 29 aprile, alle ore 19, presso l’audi-torium scuole medie di San Leonardo un incontro interclub zonale sui temi: - “Alcool, un elisir di corta vita”. Relatore sarà il dott. Alberto Peressini. - “Patenti a rischio”, relatore Giorgio Benussi, presidente commissione provinciale Udine patenti di guida. L’incontro di carattere informativo è aperto a tutti. Pisn CLO (Q IZ j Kima Tw . Stojan Spetič Francozi so naduti, vzvišeni. “Grandeur” poudarjajo na vsakem koraku. Zato so že zdavnaj prepričani, da je njihov volilni sistem zdaleč najboljši. Večinski, po okrožjih, z ba-lotažo. Pravijo, da se v prvem krogu voli s srcem, v drugem z glavo. Ker v prvem krogu vse stranke izmerijo svoj pulz med volilci, da se v balotaži lahko mirno dogovorijo “na kravjem sejmu”, ko vsaka stranka ponudi enemu izmed tekmecev svoje glasove v zameno za županska mesta, banke ali druge pomembne javne funkcije. Temu so dodajali še “republikansko solidarnost”, ki je postavila jasno mejo na desnici: fašističnih, oziroma šovinističnih glasov Le Penove Nacionalne fronte namreč ni sprejemal nihče. V Franciji je bil antifašizem tako pomemben in občuten, da je kandidat demokratične desnice raje izgu- bil, kot da bi se kompromitiral z Le Penovimi glasovi. Najbrž ni nikoli nikomur prišlo na misel, da se v balotaži ne bosta znašla kandidat socialistov in republikancev, pač pa šovinist Le Pen. Levica, ki je naduta vsaj toliko kot Francozi nasploh, je namreč podcenjevala hladni desničarski veter, ki je septembra lani zapihal preko oceana ob grmenju bombnikov. Bush je svetu napovedal svojo križarsko vojno med svetom dobrega in zla, mirovnikom ni ostalo drugega, kot utihniti. Francijo in Evropo je sprva zajel val sovraštva proti muslimanom, čemur je (po Saronovi zaslugi) sledil še povratni val antisemitizma. Kakor bi rekel Bossi, v Franciji napreduje, kdor mrzi tujce. Medtem si je levica privoščila najhujšo ločitev, kar je pomni v zgodovini. Ne samo na socialiste in komuniste, pač pa na najmanj deset strank in kandidatov. Trije trockistični kandidati so zbrali skoraj 13%, vsa razbi- ta levica pa, v Seštevku, celih 43%. Po domače povedano, zmagala bi, če bi je ne razjedale polemike, zavisti in nasprotovanja. Sedaj si liže rane. In si jih bo še dolgo. Dosedanji premier Lionel Jospin zapušča politiko, francoska “la Gauche” nima leaderja, ki bi jo združil. Kriza bo še dolga in globoka, čeprav bodo levičarski volilci najbrž storili svojo “republikansko dolžnost” in proti Le Penu glasovali za desničarja, a antifašista Chiraca. Se bomo v Italiji od tega kaj naučili? Fausto Bertinotti se hahlja in zatrjuje, da rezultat francoskih volitev dokazuje, kako je levi center mrtev, tako v Franciji, kakor v Italiji. K sreči je njegovo mnenje osamljeno. Velika večina ljudi na levi terja na ves glas zbliževanje, če že ne enotnost v boju proti čedalje bolj arogantni in agresivni desnici. In se tudi zaveda, daje za zmago nad desnico, ki grozi celotni Evropi in spravlja v nevarnost ves sistem integracije in širitve, potrebno tudi širše zavezništvo levih sil z naprednimi katoličani in liberalnimi demokrati. To je bil smisel nastanka Oljke in njena aktualnost, tudi sedaj. Tudi pri nas. Peterlè izvoljen v evropsko Konvencijo Velika čast in priznanje Sloveniji. Tako smo brali v komentarju Dela ob imenovanju Lojzeta Peterleta v predsedstvo Konvencije o prihodnosti Evrope. Predsednik komisije za e-vropske zadeve v slovenskem državnem zboru je že v prvem krogu z 12 glasovi premagal litovskega protikandidata Alvydasa Medalinskasa (9) in Slovakinjo Ireno Belohorsko (2). Po zmagi, ki je bila pričakovana, saj so zanj lobirali politični prijatelji iz Evropske ljudske stranke (EPP), je Peterle izvolitev označil za veliko čast, predvsem pa za delovno odgovornost in priložnost za države-kandidatke, da v najvišjem telesu Konvencije predstavijo ideje o prihodnji podobi Evropske unije. Lojze Peterle se bo zasedanj predsedstva udeleževal kot “gost”, o njegovi vlogi, ki ni natančno določena, pa se mnenja parlamentarcev kandidatk za vstop v EU še vedno k-rešejo, in to se je najočitneje pokazalo takoj po izvolitvi, ko je prišlo na dan več različnih mnenj. Lojze Peterle je potrdil, da namerava skrbeti za redni pretok informacij v obe smeri, še posebno pa se bo posvetil interesom kandidatk, saj v primerjavi z obema predstavnikoma parlamentov članic EU -John Bruton (Irska) in Gisela Stuart (Velika Britanija) - bolje pozna posebnosti bodočih članic Unije, ki jih bo treba upoštevati pri pripravi predlogov reform. Sicer glede vstopa Slovenije v EU se je slovenski minister Janez Potočnik pritožil zaradi metode, ki jo je evropska komisija u-brala pri pripravi predlogov za “finančna” poglavja Lojze Peterle pravnega reda, saj bi mogla biti za Slovenijo zelo škodljiva, vsaj v nekaterih vidikih. Merila morajo o-stati enaka in pravična za vse, je dejal minister, ki se očitno ne strinja z nekaterimi prijemi komisije, kakor so porazdelitev odstotkov (pomoči) glede na število prebivalstva, dohodek na prebivalca in drugi kriteriji, ki ne upoštevajo bistva problemov, programov kandidatk ali sposobnosti uveljavljanja evropske zakonodaje. Argumenti, ki veljajo za večino kandidatk, ne držijo za Slovenijo, je dejal Potočnik, ker metoda, ki jo je uporabila komisija pri iz-delavi finančnih predlogov, ustvarja vtis relativno visoke ravni razvoja slovenske države, druge najbogatejše med kandidatkami, namesto da bi jo presojali kot 16. ali 17. članico razširjene skupnosti. Na lestvici začasno končanih poglavij, ki jih morajo države-članice uresničiti za vstop v EU, so nastale večje spremembe. Znova vodi Ciper (27), Litva je ujela Slovenijo (o-be po 26), sledijo pa Češka (25), Estonija, Madžarska, Latvija in Slovaška (vse po 24), Poljska (23), Malta (21), Bolgarija (17) in Romunija (11). (r.p.) Avviata la privatizzazione della Nlb Venduta la Nova Ljubljanska banka La Nova Ljubljanska Banka - 4 mila dipendenti, 12 miliardi di talleri di utile lordo l’anno scorso - ha imboccato la strada della privatizzazione. Il governo sloveno ha infatti dato il via libera alla vendita del 34% della quota statale della NLB che sono state acquistate dalla banca belga KBC per la cifra di 435 milioni di euro. Buona parte della somma andrà a coprire il debito sloveno con l’estero. Nel collegio dei sindaci, composto da 11 membri, la banca belga avrà 4 rappresentanti ed uno nel consiglio di amministrazione che sarà ancora presieduto da Marko Voljč. Elezioni europee II governo sloveno ha predisposto il disegno di legge per l’elezione dei deputati europei. Probabilmente saranno sette, mentre la Repubblica Ceca e l’Ungheria ne avranno 20 ognuna. Le prossime elezioni europee si terranno nel 2004 e se la Slovenia sarà diventata membro a pieno titolo dell’UE parteciperà alle votazioni con il sistema proporzionale ed il voto di preferenza. 10 candeline per Drnovšek Il 22 aprile il premier Drnovšek ha festeggiato il decimo anno dalla sua prima elezione a mandatario per la formazione del governo sloveno. In questo stesso ruolo è stato eletto poi altre tre volte. Il primo presidente del consiglio della Slovenia indipendente, dal 1990 al 1992 è stato Lojze Peterlè. Poi tranne un breve periodo nel 2000 quando fu premier Andrej Bajuk, il governo sloveno è stato presieduto in sei governi di coalizione da Janez Drnovšek. Anniversario con elefanti L’hotel Sion di Lubiana festeggia in questi giorni 450 anni. La sua storia in realtà risale al 1856 quando al posto dell’attuale fu costruito il primo albergo, mentre la prima locanda è del 1765. Il nome - ed il prestigioso anniversario -deriva invece dall’elefante che nel 1552 portò a Lubiana l’arciduca austriaco e successivo imperatore Massimiliano. Nell’area dove c’è ora l’hotel c’era il giardino della locanda dove l’animale “pernottò”. La struttura attuale risale al 1937. L’albergo, a quattro stelle, è stato compieta- mente rinnovato e fa parte della catena Best Western. Molto suggestiva la celebrazione per il 450esimo con due elefanti davanti all’hotel Sion nel centro di Lubiana. Preti in difesa Nei giorni scorsi ha iniziato a prestare la sua opera nell’esercito sloveno anche una rappresentante della locale chiesa evangelica-Si affiancherà ai due sacerdoti della chiesa cattolica che già si occupano dei servizi religiosi per i soldati del servizio di leva e gh appartenenti all’esercito insieme alle loro famiglie. Kultura =—=—- 19. aprila nastopilaTaja Kramberger, 3. maja pa Komel Slovenska pesem drugič v Vidmu Četrtek, 25. aprila 2002 V petek 19. aprila je bilo v Vidmu srečanje s slovensko pesnico Tajo Kramberger. Nastopila je v prijetnem vzdušju krožka Pabitele, ki deluje v okviru združenja Arci in je živahno kulturno središče, kjer se srečujejo mladi lju-dje in ustvarjalci z različnih področij. Tako se ob društvenem baru vrstijo kulturni večeri z gledališkimi predstavami, predvajanjem filmov in bra-njem poezije. Krožek uspešno deluje drugo leto. Večer s Tajo Krambergerjevo je bilo drugo od Petih srečanj s pesniki z naslovom “Poeziji so peti dnevi” (La poesia ha i giorni cantati), ki jih organizira in vodi Miha Obit. Prvi je nastopil Ferruccio Brugnaro, človek z močno ustvarjalnostjo, ki je preživel 40 let svojega življenja kot delavec v tovarni Miklavž Komel Montedison v Margheri. Prejšnji teden, kot rečeno, je bila na vrsti slovenska poezija (predstavljena je bila seveda tudi v italijanskem prevodu) Taje Krambergerjeve, ki ji bo v petek 3. maja sledil Miklavž Komel. Oba mlada slovenska Corso di sloveno con il prof. Cerno Motiv iz tipanske občine In coincidenza con lo sciogliersi delle ultime nevi nelle nostre vallate, il Circolo di Cultura “Naše vasi” ha avviato il Corso di Sloveno 2002, condotto dal Prof. Guglielmo Cerno di Lusevera. Le lezioni si svolgono nei locali del Bar alla Posta di Taipana ogni venerdì (20:00 - 21:30) fi-n° alla metà di giugno, e c°stituiscono una buona °ccasione per gettare le basi od approfondire la conoscenza della lingua slovena comparandola con il dialetto po nasen parlato nelle nostre zone. Il perverso didattico seguito dal Professore evidenzia l’importanza del recupero delle '•"adizioni in diretta connessione con la realtà che si Presenterà fra qualche anno, quando non vi saranno più confini fra i due Paesi. Il corso è finanziato dalla Comunità Montana Valli del Torre, con il contributo della Banca di Ci-vidale che da anni manifesta la sua disponibilità nel supporto di attività orientate alla conservazione e mantenimento delle tradizioni locali. Durante il periodo estivo verranno inoltre offerti dei corsi intensivi di lingua francese (la prima settimana di luglio nella frazione di Platischis) e tedesca (agli inizi di agosto in località Prossenicco) con docenti in madrelingua, per riscoprire la montagna rendendo proficuo il soggiorno. Inoltre è stato costruito il sito per valorizzare le risorse naturali, oltre che storiche, all’indirizzo http://digilander.iol.it/bar- baraB73. (g.c.) pesnika sta v furlanskih kulturnih krogih poznana, saj sta bila gosta na Postaji Topolove. 16. maja bo nastopil videmčan Luciano Morandini, ciklus pa bo 1. junija sklenil Franco Loi, najbolj priznani sodobni italijanski pesnik. Srečanje s Tajo Kramberger in njeno poezijo se je začelo ob 21.30 uri. Slovenska pesnica je izdala zbirki Marcipan in Spregovori morje, v italijanščini je predstavljena v zborniku Nova slovenska poezija (Nuova poesia slovena), ki je leta 1999 izšla pri ZTT. Cez nekaj dni bo izšla nova zbirka njenih pesmi (s slovenskim naslovom Pro-titok) v nemškem prevodu pri avstrijskem založniku Thanhauser. Gre za zelo dragoceno, ročno tiskano izdajo v omejenem številu izvodov s pesmimi, ki so nastale med bivanjem v bližini Li-enza kot gost samega založnika. Literarni večeri so za Miha Obit odlična priložnost, da uveljavlja tudi svojo vlogo posredovalca in povezovalca med slovensko in italijansko kulturo, kar v krožku Pabitele znajo ceniti, dober odziv mlade publike pa kaže na odprtost in zanimanje za kulturo soseda. V lanskem ciklusu literarnih večerov je nastopil Matjaž Pikalo s skupino Autodafé, ki so dobesedno navdušili občinstvo. Naslednji večer, 3. maja bo na vrsti mlad slovenski pesnik Miklavž Komel. morska Due bei concerti alla Primorska poje Con un applaudito concerto, svoltosi venerdì 19 aprile presso il Kulturni dom di Izola/Isola d’Istria, le corali “San Gottardo” di Udine e “Pomlad” di Pul-fero / Podbuniesac, hanno preso parte alla “Primorska poje” (Il Litorale canta), la rassegna canora transfrontaliera che ogni anno impegna in numerosi concerti oltre una cinquantina di cori della fascia confinaria italo-slovena, a partire dal Tarvisiano e dall’Alta Valle dellTsonzo fino all’I-stria. “San Gottardo” e “Pomlad”, uniti sotto la direzione del maestro Carla Fran-zolini, hanno offerto al pubblico di Izola un “viaggio culturale” che, partendo dalla musica popolare della Slavia friulana e del Friuli, è approdato fino nelle pianure magiare, con una coinvolgente esecuzione dell’Ungaresca di Lajos Bardos. Una proposta che ha riscosso applausi per la freschezza e la cura nell’esecuzione da parte dei gio- vani interpreti delle due corali, e che si è andata a sommare alle ottime esibizioni degli altri cori inseriti nel programma della serata (Vesna di Križ / Santa Croce, Tabor di Opčine / Opicina, Lipa di Bazovica / Basovizza e Frančišek B. Sedej di Steverjan / San Floriano del Collio). La serata è terminata con una cena offerta dagli organizzatori che, tra canti improvvisati e conoscenza reciproca, è servita a cementare ancor più lo spirito di amicizia e di arricchimento culturale che ispira la rassegna “Primorska poje”. Mentre per la corale di Pulfero e San Gottardo questa era la prima partecipazione, i “ragazzi” del coro Matajur sono dei veterani alla Primorska poje alla quale partecipano già dal 1990 e dal 1996 sotto la direzione del maestro Davide Clodig. Quest’anno si sono esibiti a S. Giovanni presso Capodistria/Koper domenica 17 marzo. In pro- gramma due nuovi canti, armonizzati da Ignacij Ota, due canti popolari della Slavia “Preljubi Svet Lenart” e “San vidu Marjanco”, entrambi armonizzati da Davide Clodig che è anche l’autore del “Dejanje ljubezni”, presentato l’anno scorso al Senjam cerkvene pesmi. Il bel concerto, a cui hanno partecipato due cori misti di Gropada (“Skala” ) e di Divača, un coro maschile “Ciril Kosmač” di Capodistria oltre al nostro “Matajur”, il coro femminile di Nova Gorica ed il gruppo vocale Rihem-berg di Branik, si è concluso con un incontro conviviale all’insegna dell’amicizia e dello stesso amore per il canto. Il coro Matajur, accompagnato da amici e familiari, ha approfittato dell’occasione anche per una gita sociale che si è svolta all’insegna delTallegria come sempre quando a farla da regine sono le fisarmoniche di Roberto e Marco. V Kantini na Beli Peči odprli razstavo Emila Doktoriča Juljici v objektivu Prireditelja Kantina in Slovenski kulturni center Planika Ob prisotnosti lepega števila ljudi, kljub izredno slabemu vremenu, so v soboto 20. aprila popoldne odprli v Kantini v Juljicih na Beli Peči fotografsko razstavo Emila Doktoriča. Otvoritve se je udeležil tudi sam 91-letni avtor, odličen fotograf in ljubitelj gora, planinec, ki je prehodil vse Juljice in ni nikoli šel na pot brez fotografskega aparata. Razstavljenih je kakih dvesto fotografij v črno-belem, ki predstavljajo le delček velikega slikovnega bogatstva, ki ga Emil Doktoric hrani doma, a so vsekakor odlična priložnost za spoznanje njegove umetniške govorice. Na razstavi na Beli Peči so na ogled fotografije iz petdesetih in šestdesetih let in so zanimive tudi zato, ker prikazujejo še nedotaknjeno pokrajino in naravo v Kanalski dolini. Glavni protagonisti so seveda prav Juljici. Na otvoritvi razstave, ki sta jo priredili Kantina v Juljicih in Slovensko kulturno središče Planika, je bil prisoten tudi župan Franco Baritussio. Pozdravila sta prisotne tako lastnik Kantine prof. Igor Jelen kot predsednik Planike Rudi Barthalot. Slednji je izpostavil željo slovenskega središča razširiti svoje dejavnost tudi na obrobne kraje v Kanalski dolini oziroma na območje, kjer še ni prisotno in se zavzel za to, da bi se življenje v dolini še bolj popestrilo s slovenskimi in dvojezičnimi prireditvami. Razstava bo odprta do 4. maja. Čarobna nit, beneške in druge noše Ljudska tradicija in materialna kultura so pomemben pokazatelj stopnje razvoja neke skupnosti in obenem govorijo o zgodovinski poti, ki jo je tista skupnost prehodila. Ljudske noše so eden od najplemenitejših in najlepših izrazov ljudske kulture. To poglavje je v Beneški Sloveniji še premalo raziskano, dosti stvari je šlo v pozabo ne da bi jih kdo zabeležil, neko vedenje in nekateri predmeti pa so se le ohranili. O tem se bomo lahko prepričali tudi na razstavi, z naslovom Čarobna nit, na kateri bodo na ogled ljudske noše iz Trsta, Gorice, Benečije. Rezije in Kanalske doline. Razstavo bodo odprli v petek 26. a-prila v umetnostnem in kulturnem centru Skerk v Trnovci 15 pri Nabrežini. Priredila jo je tržaška folklorna skupina Stu ledi s pomočjo dežele in v sodelovanju z NSK. Odprta bo do 12. maja. Aktualno 4 no vi matajur četrtek, 25. aprila 2002 Finanziati dalla legge di tutela della minoranza slovena Gli interventi per lo sviluppo Una veduta del Pip di Brischis, nel comune di Pulfero ZELENI LISTI Ace Mermolja Evropa vrača smer v desno V Franciji je prišlo do presenetljivega političnega izida v prvem krogu predsedniških volitev. Favorita za drugi krog sta bila dosedanji predsednik Chirac in ministrski predsednik Jospin. Zgodilo pa se je, da je socialista Jospina premagal vodja skrajne francoske desnice Le Pen, ki se bo pomeril v drugem krogu s Chiracom. V Franciji se je zgodilo nekaj podobnega, čeprav veliko hujšega, kot v Italiji. Leva koalicija, ki je na vladi in uspešno opravlja svoje delo, je doživela katastrofalen polom. Številke poloma so jasne: skoraj 30 odstotkov volilcev je ostalo doma, kar je rekord za Francijo. Jospinu so odjedle 14 odstotkov trockistične frakcije, komunisti in socialistični disidenti. Tako je pristal na 16 odstotkov glasov. Prehitel ga je Le Pen, ki se bo pomeril s Chiracom, ki je nabral komaj kakih 20 odstotkov glasov. Lahko si pričakujemo, da bo zmagal Chirac, saj socialisti ne bodo mogli voliti Le Pena ali ostati doma. Jasno pa je, da sta skraj- na desnica in skrajna levica nabrali 31 odstotkov glasov... Razpršitev glasov, pojav ekstremizmov in predvsem množična odsotnost volilcev dokazujejo, da se tudi Francozom zdi politika nepomembna ali pa se z njo ukvarjajo skrajna gibanja. V brezbrižju in drobljenju je že kar sistematično žrtev levica. Jospin je to jasno dokazal. V prvem delu predvolilne kampanije se je pričel bližati sredinskim volil-cem in je izgubil na levem krilu. Ko je skušal obrniti smer, je bilo prepozno. Skratka, francoska leva sredina je druga po vrsti, ki ni znala vnovčiti dobrih vladnih rezultatov. Na njeni veji pa rastejo najrazličnejša gibanja in imena, ki se naslanjajo na staro levičarsko tradicijo, ki zasleduje utopije, a ne ponuja drugega izhoda razen protesta. Slabo se godi tudi nemški socialdemokraciji. Schroederjevi socialdemokrati so dobili hud udarec na Saškem in An-haltu. V tej deželi je doslej vladajoča SPD izgubila kar 15 odstotkov glasov in so jo prehiteli A coordinatore per la nostra provincia è stato scelto Crisetig Sloveni nei diesse La componente slovena già organizzata a Trieste e Gorizia Venerdì 19 aprile si sono riuniti presso la sede della Comunità montana Valli del Natisone i sinda-ci dei comuni montani per stabilire l’assegnazione dei fondi relativi alle annualità 2001-2002 concessi dalla legge di tutela della minoranza slovena (38/2001 art.21 c.3) a favore dei Comuni nei quali è storicamente insediata la minoranza slovena “per interventi volti allo sviluppo”. Nelle riunioni precedenti si era già dibattuto sulle peculiarità delle proposte - si legge in una nota del commissario Giuseppe Sibau - e si era convenuto di privilegiare quelle a sostegno dell’occupazione e dello sviluppo sociale e turistico. In seguito ogni Comune aveva fatto pervenire alla Comunità montana, una o più richieste che il commissario aveva poi sottoposto al vaglio del funzionario regionale per verificare la rispondenza dei requisiti a quanto previsto dalla legge. Delle proposte presentate e risultate “idonee” si è stabilito di comune accordo, prosegue la nota, di finanziare le seguenti proposte: Annualità 2001 importo totale del finanziamento: euro 208.540,66 Drenchia: euro 5.164,57 per la ripubblicazione del libro “Territorio, origini e tradizioni del Comune di Drenchia” Stregna: completamento lavori della sede denominata “finestra sul mondo slavo”, 20.000,00 per serramenti; 5.000,00 per impianto antintrusione. Torneano: 17.043,00 per lavori di completamento zona PIP San Pietro: 26.000,00 per lavori di completamento zona PIP Pulfero: n° 1 borsa di studio per custode grotte D’Antro Grimacco: 100.000,00 per lavori di completamento zona PIP. 35.333,09 per borse di studio relative alla formazione di n° 4-5 guide turistiche, custode delle grotte d’Antro compreso. Annualità 2002 importo totale del finanziamento euro 208.540,66 208.540,66 realizzazione struttura del caseificio Prealpi Giulie in zona industriale di San Pietro al Natisone. Tutti gli interventi saranno gestiti dalla Comunità montana. Le somme assegnate per alcune proposte ancora prive di progetto definitivo, sono approssimate, l’importo esatto verrà stabilito dal progetto definitivo. I Comuni di San Leonardo, Prepotto e Savogna che non hanno beneficiato con queste due annualità di nessun finanziamento, saranno ovviamente inclusi nel riparto del 2003. Le borse di studio per le guide turistiche, proposte dal Comune di San Pietro e di Pulfero e la cui gestione verrà affidata alla Comunità Montana, hanno Prapotno tatje kradli na kamunu Nas kamunski možje se k um raj o, de niemajo sudu za narest potriebne diela za njih kamunjane, de nie nikdar zadost sudu za zbuojSat življenje po njih vaseh, de so kase kamninske nimar huj prazne. Pa je vseglih kajSan, ki niisle, de če gre krast na kaniun, usafa huog vie kako bogatijo. Tuole so muorli poStudierat tisti tatje, ki so Sli telkrat na sedež kamuna v Prapo-tnem. Zgodilo se je ponoč med četartkam 18. an pe-tkam 19. obrila. Zdarli so na kamun, kjer imajo vse uficihe zbrane v sejni dvorani (sala consiliare), zak ga strojejo an so nesli, kar je bluo v “kasaforte”. Ukradli so 500 evru, Ceke an osebne izkaznice (carte d'identità). An za uteC so ukradli pa Se avto od kamuna. come obiettivo la formazione e il sostentamento di 4 o 5 guide turistiche a disposizione dei turisti che intendono visitare e conoscere il territorio delle valli. Si è convenuto di sostenere finanziariamente tale iniziativa anche negli anni successivi, con la legge 38/2001 o con altre misure. L’obiettivo è di rendere dopo 3-4 anni, le persone formate in grado di continuare in maniera autonoma tale attività che dovrà necessariamente diventare fonte di reddito. Anche nella provincia di Udine si sta organizzando, nell’ambito dei Democratici di sinistra, la componente slovena come gruppo che raccoglie gli i-scritti di lingua slovena, ma aperto anche a tutti coloro che si riconoscono nel partito, pur non essendo iscritti. Analoghi gruppi sono già stati organizzati nelle province di Trieste e Gorizia ed anche a livello regionale. CIVIDALE DA FIABA La Biblioteca civica di Cividaie del Friuli ha indetto un concorso che consiste nell'ideare una fiaba/favola illustrata, ambientata a Cividaie, in lingua italiana e/o friulana. Vi possono partecipare gli alunni di IV e V di tutte le scuole elementari del Comune. Informazioni: Biblioteca civica 0432-710310. Beppino Crisetig In una prima riunione, tenutasi a San Pietro al Natisone alla presenza del coordinatore regionale prò tempore Igor Dolenc e del coordinatore goriziano Mario Lovrenčič, i presenti hanno concordato con la necessità che anche nella provincia di Udine gli Sloveni siano maggiormente presenti all’interno delle forze politiche, ponendo l’attenzione ai problemi specifici della mi- noranza slovena e all’attuazione delle leggi che la riguardano, e ciò naturalmente anche nei DS. Pieno accordo pure sul fatto di aprire il gruppo a non i-scritti e di costituirlo su scala provinciale, partendo dal primo nucleo delle Valli del Natisone e del Cividalese, ma comprendendo tutta la fascia confinaria fino a Tarvisio. Proprio in vista di questo allargamento è stato per il momento scelto solo un coordinatore provvisorio nella persona di Beppino Crisetig, consigliere comunale di San Leonardo ed ex assessore della Comunità montana. Un primo momento per ampliare e consolidare il gruppo potrà sicuramente essere la festa (di carattere privato) che verrà organizzata, come consuetudine da alcuni anni, nella zona festeggiamenti di Vernas-so per il primo maggio. celo prenovljeni komunisti. Stoiberjevi krščanski demokrati pa so se povzpeli na preko 37 odstotkov glasov, kar pomeni kakih 15 odstotkov več, kot so jih imeli doslej-Na Saškem je bila zadnja krajevna preizkušnja pred vsedržavnimi volitvami, ki bodo 22. septembra. Tudi v Nemčiji si lahko pričakujemo poraz leve sredine, ne da bi izpadli kot pretirani pesimisti. Skratka, Evropa, ki je bila še pred dobrim letom levosredinska, obrača smer na desno. Vzrokov je verjetno več. Leva sredina se deli povsod. Razlog je morda preprost: tudi leve vlade ne morejo iz kapitalistične logike, kar potem razočara del volilcev, ki so si pričakovali več pravic, več socialne zaščite in tudi več denarja. Nenazadnje pa se je v ljudeh zasidrala zavest, da posamezne nacionalne države pomenijo vedno manj ter da se gospodarski tokovi usmerjajo mimo in tudi proti domači politiki. Nemčija je bila v Evropi najresnejša žrtev ameriške recesije. Zasuki na desno pa odpirajo temeljno vprašanje. Proces evropske integracije in evra so vodili prosvetljeni demokrščan-ski voditelji in socialdemokratska levica. Desnice, ki se uveljavljajo so agresivnejše in mnoge sodijo med evroskepti-čne. Kakšno Evropo bo v ključnem trenutku gradila desnica, ki zmaguje na barikadah zaprte domovine? Piante, uscite guidate Introduzione alla conoscenza delle piante officinali, alimentari, artigianali -magiche, perché ognuna di loro, a suo modo lo è. Saperle riconoscere e utilizzare con saggezza, capire perché funzionano. Ogni luogo ha le sue piante spontanee, nessuna è cresciuta lì per caso, ognuna ha la sua storia. Ascoltarla significa penetrare quelle forze sottili e sensibili attraverso le quali la Natura risana e mantiene l’equilibrio. Le uscite per avvicinarsi a questo mondo si svolgono in collaborazione con l’Associazione “Radici Korenine Radris” e l’erborista tradizionale Oian Daniele, nelle seguenti mattinate domenicali: 28 aprile, 5 mag’ gio e 9 giugno. Ogni incontro è indipendente dagli altri. Per iscrizioni e informazioni: Erboristeria “Madre Terra” di Remanzacco (li-dine), tel. 0432/6689% novi matajur r Aktualno Četrtek, 25. aprila 2002 ^ ) Sull’attività delia società consortile la verifica della Regione Natisone Gal, querelle sulle spese di gestione merito, lo fa il direttore del Natisone Gal, Luciano Lau-rencig, che fino a pochi mesi fa deteneva anche la carica di presidente. Laurencig ricorda la delibera del Cda del 27 marzo scorso con cui si afferma che “tutte le deliberazioni del Natisone Gal sono state sempre prese dal Consiglio d’Amministrazio-ne all’unanimità dei voti dei presenti, tra cui i due rappresentanti della Comunità montana Valli del Natisone. Le azioni del Piano di azione locale non realizzabili, per limiti formali, sono state rivedute e concertate d’intesa tra il consiglio d’amministrazione e la Regione. Le spese di gestione sono oggetto di attenta verifica, ma andranno comunque valutate a consuntivo degli investimenti effettuati e hanno comunque mirato a valoriz- zare al massimo le risorse interne al Gal”. Per Laurencig il caso non esiste: “Il Natisone Gal non ha superato i limiti previsti dalle normative vigenti per le spese di gestione, come può dimostrare la documentazione in nostro possesso approvata Azioni del Gal, il termine è il 31 dicembre Le acque agitate all’interno del Natisone Gal hanno avuto come conseguenza, Per la verità prevedibile, un ricambio nel consiglio di amministrazione, ricambio caratterizzato da un “pitor-no” che è difficile non definire sorprendente, quello del segretario della Comunità montana Zoboli. A fame le spese sono Daniele Calliga-ris e Walter Tosolini, del vecchio Cda restano, oltre al Presidente, Michela Domeniš (vice) e Lara Tosolini. Cambierà tutto” annun-ciava alcuni giorni fa il commissario straordinario della Comunità montana Giuseppe Sibau. Il quale Però assicura che questa volta è rimasto fuori dai giochi: “L’altra volta, quando ho proposto la no-mina di Marseu a Presidente, le ho sentite da destra e da sinistra”. E’ staio proprio Paolo Marseu, quindi, a Prendere in mano la situazione, co-me fa sapere lo stesso Sibau. Il tutto accade dopo una “querelle ’ tra il segretario della Comunità montana Alfredo Zoboli, e il vecchio Cda a proposito delle spese di gestione del Natisone Gal che, secondo Zoboli (che efa stato membro del Cda 'na si era dimesso) sarebbe-r° state di gran lunga eccessive rispetto a quanto prevedono le disposizioni regio-na|i: 1.200 milioni di vecchie lire contro i 380 ammissibili. E la Regione a-Vrebbe intrapreso delle veridiche sulle spese di gestione, ma anche sullo stato di attuazione dei progetti finanziati dal Gal. Se Sibau non entra nel A che punto sono i progetti fin qui finanziati dal Natisone Gal? L’attività della società, nata nell’aprile del 1999 per volontà della Comunità montana, si propone soprattutto di avvicinare i cittadini residenti di zone rurali e motivarli ad iniziative economiche, sociali e culturali tali da provocare l’interesse a ri- manere. In questa fase il personale del Gal è impegnato per realizzare le azioni entro il 31 dicembre 2002 e rendicontarle al Servizio autonomo per lo sviluppo della montagna regionale. “Per ragioni diverse -spiega il direttore Luciano Laurencig - alcune azioni non hanno avuto possibilità di essere realizzate ed i relativi finanziamenti sono ap- prodati all’azione 5.1 Bed &Breakfast, che ottimisticamente si presume li assorbirà, muovendo una cifra vicino al miliardo e mezzo di vecchie lire. Un’azione particolarmente impegnativa e che non tutti i cittadini condividono, ma per fortuna sono solo u-na sparuta minoranza, è l’azione “Cooperazione allo sviluppo” del Forum di svi- Veduta di Cernetig con alle spalle Oblizza, nel comune di Stregua luppo locale, che sta realizzando incontri permanenti su tutto il territorio dove il cittadino da libero sfogo alle proprie idee, opinioni e progetti”. Questi i progetti principali del Gal: nel settore turismo si sta lavorando per la nascita del portale dell’associazione Arengo (www.nati-sone.info) e la nascita della sede operativa dell’Arengo ad Azzida al fine di gestire la domanda e l’offerta turistica del territorio, Cividale compreso. In campo culturale i progetti riguardano il museo delle tradizioni a Clodig ed il parco tematico della memoria ad Antro e a Tribil superiore. Nel settore informativo la Comunità montana sta per essere dotata di un sistema informatico generale interagibile con i Comuni e con i cittadini. Stanno inoltre nascendo 15 dal Cda ed inviata alla Regione e alla Comunità montana. Il personale è stato utilizzato solo parzialmente per la gestione del Pai con l’imputazione delle spese nei limiti di legge ed è stato poi utilizzato per la realizzazione di azioni con iniziative specifiche concordate con il Servizio autonomo per lo sviluppo della montagna. Un conto, infatti, è la gestione del Pai, un conto è la gestione di azioni con personale proprio. Quella del Forum di sviluppo locale è un’azione che non rientra tra le spese di gestione”, (m.o.) centri sociali telematici su tutto il territorio delle valli del Natisone. Per l’ambiente si prospettano la pulizia delle borgate con il coinvolgimento gratuito della popolazione e la realizzazione della sentieristica panoramica. Infine, in campo agricolo si prevede l’acquisto di u-na pressa utilizzabile per la spremitura delle mele a disposizione dei frutticoitori. Il Natisone Gal colla-bora anche con l’Enaip di Pasian di Prato per la gestione di corsi di formazione ed ha promosso il progetto integrato “Gubane, focacce e strucchi”, all’esame della Regione e che annovera nove realtà imprenditoriali con fondate speranze di realizzazione. E’ previsto un investimento complessivo di un miliardo e quattro-cento milioni di vecchie lire di cui ottocento milioni di contributo pubblico. Qbsvetovnem dnevu knjige Občina Škofja Loka in knjižnica Ivana Tavčarja Knjige za Kanalsko dolino ustaljena tradicija, da je akcija posvečena Slovencem, ki živijo v sosednjih državah M okviru Unescovega Svetovnega in od leta 1996 'udi slovenskega Dneva njige, 23. aprila, DruStvo s*°venskih pisateljev že šesto leto zapored pripravlja Slovenske dneve knjige”. Prireditev se Občina kofja Loka in Knjižnica vana Tavčarja iz Škofje Loke od 1998. leta vklju-Cajeta tudi z dobrodelno akc*jo “Podarimo knjigo”. Prvo leto so knjige po-arili pobrateni občini Sele nj* Koroškem v Avstriji in I ini Sovodnje pri Gorici, eta 1999 so jjh podarili v°jezicnemu Šolskemu contru v Spetru in sloven-emu društvu v Skopju v "kedoniji. Letos bo ak-Hla posvečena Kanalski dolini. Stalno prebivalstvo Kanalske doline je danes večjezično. Avtohtona jezika doline sta slovenščina in nemščina, delež govorcev furlanscine je v osnovi domačinski v smislu Časovne loCnice med domačim in “imigrantskim” prebivalstvom, ki se danes za dolino uporablja, italijanščina pa je jezik prebivalstva, ki seje priselilo po letu 1919. Sicer v dolini, po Štetju iz leta 1983 živi 8886 prebivalcev, od tega je 10,1% Slovencev. Ozemlje Kanalske doline je bilo vedno kontinuirano poseljeno s slovensko govorečim kmečkim prebivalstvom, ki Se danes osta- ja zvesto slovenski besedi. Osrednja organizacija slovenske manjšine v Kanalski dolini je Slovensko kulturno srediSCe Planika. V svojem okviru s pomočjo usposobljenih kadrov iz Slovenije izvaja izbirne teCaje slovenščine za otroke ter v sodelovanju s trbi-Skimi srednjimi Solarni in tamkajšnjo občino tudi začetne teCaje slovenskega jezika za dijake in odrasle. Z željo širiti slovensko besedo, ki jo lahko prinese lepa knjiga, avdio - ali videokaseta ter drugi didaktični materiali za uCenje jezika, organizatorija pobude “Podarimo knjigo” prijazno vabita k sodelovanju. Kontaktna oseba na Občini Škofja Loka je Jure Svoljčak, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 15, Škofja Loka, tel. di-rekt: 04/51 12 334, faks: 04/51 12 318, e-mail: jure.svoljsak@skofjaloka.si. Kontaktna oseba v Knjižnici Ivana Tavčarja je Marija Lebar, Šolska ulica 6, Škofja Loka, tel. direkt: 04/ 511 25 05, faks: 04/511 25 10, e-mail: sik.it@guest.arnes.si. Slovensko kulturno srediSCe Planika, Centro culturale Sloveno, Kanalska dolina -Val Canale, 33010 Ukve/Ugovizza, 28 (I), tel: (0039) 0428 60266, faks: (0039) 0428 41887, predsednik Rudi Bartaloth. Eno samo številko za prvo pomoč? V vseh 17 deželah skupnosti Alpe-Jadran V Čedadu so se v ponedeljek in torek sreCali predstavniki 17 dežel iz sedmih držav srednje Evrope, ki delujejo v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in se ukvarjajo z zdravstvom oziroma z družbenimi vprašanji. V srediSCu pozornosti je bila urgentna medicina oziroma vprašanje, kako uskladiti storitve in zdravstvene standarde v vseh mejnih območjih. Dvodnevni posvet je potekal v prostorih fundacije Canussio v istoimenskem gradu in njegov glavni namen je bil prav preveriti stanje v posameznih realnostih, si izmenjati izskušnje in prijeme, oblikovati, kot receno, skupne standarde. Na posvetit so poglobili Sest projektov, ki zadevajo družbeno varstvo, ostarele, varstvo rizičnega otroštva, zdravstvene kazalce, urgentno medicino in kvaliteto storitev v zdravstvu. Slednja d-va projekta koordinira dežela Furlanija-Julijska krajina. Eden od glavnih problemov, je podčrtal Gilberto Bragon-zi, predsednik komisije, je sprožiti vse potrebne postopke v trenutku izrednega stanja. Tu prihaja do zastojev, zamud in tudi drugačnega jezika. Zato je padel predlog o eni sami telefonski Številki za prvo pomoC, ki naj velja v vsej delovni skupnosti Alpe-Jadran. O tem bodo govorili 22. junija na posebnem posvetu v Vili Manin. . četrtek, 25. aprila 2002 Risultati 1. Categoria Lumignacco - Valnatisone 0-0 3. Categoria Savognese - S. Gottardo 3-1 Audace - Savorgnanese 0-6 JUNIORES Maranese - Valnatisone 0-0 Giovanissimi Valnatisone - Ugnano 0-0 Esordienti Fortissimi • Valnatisone 2-2 (6-5 dcr) Pulcini Audace - Torreanese 3-1 Amatori Ediltomat - Reai Filpa 0-0 Valli Natisone - Ost. della salute 1 -0 Ottica l’occhiale - Ost. al Colovrat 1 -1 Gunners - Ost. al Colovrat 2-0 Calcetto Merenderos - Kuelli di via Diaz 1-0 Prossimo turno 1. Categoria Tre stelle - Valnatisone 3. Categoria Gaglianese - Savognese Audace - Ciseriis JUNIORES Valnatisone - Flaibano Esordienti Reanese - Valnatisone Pulcini Serenissima - Audace Amatori Ost. al Colovrat - Mar/Ter Calcetto Kuelli di via Diaz - Merenderos Classifiche 1. Categoria Reanese 55; Ancona 53; Lumignacco 48; Trivignano 46; Tarcentina 43; Collo- redo 40; Union Nogaredo 38; Flumigna-no 37; Valnatisone 36; Tricesimo 32; Riviera, Buonacquisto 31; Villanova 28; Majanese, Tre stelle 27; Venzone 26. 3. Categoria Arteniese 61; Moimacco 56; Chiavris 48; Bearzi, Ciseriis 47; Serenissima 40; Savognese, Gaglianese 34; Stella Azzurra 32; Savorgnanese 31 ; Fortissimi 28; S. Gottardo 16; Audace 9; Donatello 4. JUNIORES Valnatisone 53; Lavarian/Mortean 48; Buonacquisto 45; S. Gottardo 38; Cussi-gnacco 32; Azzurra, Rivolto 31 ; Serenissima 29; Corno 20; Sette spighe 16; Trivi- gnano 14; Com. Lestizza 10. Amatori (Eccellenza) Warriors, Baby color 34; Reai Filpa 32; Osteria della salute, Mereto di Capitolo 29; Anni 80, Bar Roma 27; Ediltomat, Termokey 24; Valli del Natisone 23; Caffè Miani 19; Fagagna 18; S. Daniele 15; Tissano 11. Amatori (Coppa Friuli) Linea golosa 4; Bar Franzolini, Ottica l’occhiale 3; Al Colovrat, Gunners 2; Mar/Ter, Bressa 1 ; Redskins 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatorial Nella penultima gara di campionato i gialloblu regolano il S. Gottardo, a Scrutto grandine di gol Savognese e Audace verso il commiato Valnatisone, pari a reti inviolate per prima squadra, Juniores e Giovanissimi - Il Reai Filpa di Pulfero con il pensiero rivolto agli ottavi di finale dei play-off - La Valli del Natisone chiude con una vittoria Osteria al Colovrat: Alessandro Iuretig, Luigi Chiabai, Massimiliano Magnan, Massimo Gus, Marinig Marco (Pio Chiabai), Paolo Cemotta, Denis Lesizza (Gianni Qualla), Graziano Iuretig, Patrick Chiuch (Dennis Dresza-ch), Cristian Specogna, Alberto Paravan (Marco Dreszach). A disposizione: Igor Clignon e Roberto Marinig. Udine, 18 aprile - Si è giocata stasera la partita di recupero di Coppa Friuli tra la squadra locale e quella valligia-na. I padroni di casa, che hanno cambiato il nome (nelle loro fila giocano in maggioranza componenti della formazione dei Warriors), sono ancora in corsa per aggiudicarsi il campionato amatoriale di Eccellenza. I ragazzi di Roberto Tomasetig, dopo avere chiuso alla grande il loro campionato con la promozione in Seconda categoria ed essere stati eliminati dai play-off per il titolo, sono scesi in campo determinati a riscattare l’ingiusta eliminazione. Viste le premesse abbiamo assistito ad una gara divertente giocata a buoni ritmi e conclusasi con un equo pareggio. Dopo un primo tempo di marca ospite; contraddistinto dalle folate offensive valligiane di Chiuch che teneva in Luigi Chiabai costante allarme la difesa locale (purtroppo l’attaccante nel corso della partita è stato costretto ad abbandonare per infortunio), all’inizio della ripresa i padroni di casa sono passati a condurre. L’azione vincente è partita dalla battuta di un calcio di punizione, nella conseguente mischia in area valligiana un attaccante locale ha trovato il varco vincente. Gli ospiti si sono gettati in avanti e dopo 2’ un colpo di testa ravvicinato di Lesizza ha e-saltato le doti del portiere locale che ha bloccato il pallone. Due interventi di Iuretig hanno quindi negato agli udinesi il raddoppio. Il Drenchia ha ripreso in mano il gioco ed alla mezz’ora ha pareggiato meritatamente grazie a Gianni Qualla che con un potente e preciso diagonale ha superato il portiere locale. Con questo episodio si è chiusa una partita giocata bene da entrambe le squadre. Al Colovrat, pari in Coppa Friuli Qualla rimette le cose a posto OTTICA L’OCCHIALE 1 OST. AL COLOVRAT 1 I Giovanissimi della Valnatisone assieme ai genitori ed al tecnico Chiarandini dopo il successo sul campo della Serenissima Successo di iscritti per il sodalizio cividalese presieduto da Paussa II Tiro a segno traccia un bilancio La Valnatisone continua la serie dei pareggi ad occhiali, costringendo stavolta al nulla di fatto il Lumignacco, terzo in classifica. Raggiunta la salvezza, il tecnico Fulvio Degrassi ha dato spazio alle seconde linee ed ai giovani. Ha e-sordito in Prima categoria Andrea Dugaro, classe ’84. Da segnalare l’ennesima traversa colpita da Luca Mottes. La Savognese all’inizio della ripresa subisce il gol del S. Gottardo, poi travolge gli ospiti grazie alle reti messe a segno nell’ordine da Marseu, Buzzi e Del Gallo. Domenica prossima, 28 aprile, i gialloblu chiuderanno la loro annata con il derby di Gagliano. L’Audace di S. Leonardo non è riuscita a bloccare la Savorgnanese. Domenica 28 con il Ciseriis i bian-cazzurri di Claudio Duria-vig cercheranno di salutare i propri sostenitori con una convincente prestazione. Nell’esordio del torneo Mocarini gli Juniores della Valnatisone hanno pareggiato l’incontro esterno con la Maranese. I ragazzi guidati da Claudio Baulini hanno sprecato con Peddis una facile occasione. Successivamente ai valligiani l’arbitro non ha concesso un sacrosanto calcio di rigore. Sabato 27 a S. Pietro gli azzurri ospiteranno il Flaibano che ha superato per 3-1 la Liventina di Sa- cile. A questo punto l’unico risultato utile per i locali è la vittoria. I Giovanissimi della Valnatisone hanno ospitato il Lignano, formazione tecnica e quadrata. Il risultato ad occhiali lascia ancora intatte le speranze di qualificazione per la gara di ritorno in programma domenica 28 nel centro balneare. Gli Esordienti della Valnatisone hanno pareggiato a Udine con i Fortissimi grazie alle reti di Gio- vanni Tropina e Matteo Cencig. Hanno poi perso per 6-5 alla lotteria dei rigori. I Pulcini dell’Audace hanno battuto la Torreanese grazie alle reti realizzate da Gabriele Paravan, Lorenzo Crisetig e Samuel Zantovino. II Reai Filpa di Pulfero ha pareggiato a Branco con l’Ediltomat. I ragazzi allenati da Severino Cedar-mas, terzi in classifica alle spalle di Warriors e Baby color, ora giocheranno gli Circa un’ottantina tra tiratori, amici e simpatizzanti hanno partecipato di recente alla cena sociale dei Tiro a segno di Cividale. Il presidente Giuseppe Paussa ha fornito alcuni dati che riguardano il sodalizio. Alla fine del 2001 il numero dei soci è arrivato a 657, 20 in più del 2000 e ben 350 in più rispetto al 1997. Lusinghieri i risultati dei tiratori agonisti che hanno partecipato a gare regionali, nazionali, a diversi tornei e al bilaterale internazionale Idrija-Cividale ottavi di finale dei play-off per il titolo regionale del Friuli Collinare. Andata a segno con Michele Osgnach, la Valli del Natisone ha chiuso il campionato in gloria. L’Osteria al Colovrat di Drenchia è stata sconfitta per 2-0 a Povoletto dai Gunners. I Merenderos, dopo a-vere conquistato la salvezza, hanno vinto la gara di andata degli ottavi dei play-off superando, grazie al gol di Walter Petricig ' Kuelli di via Diaz. Il ritorno si giocherà sabato 27, serata, nella palestra di Teor. (Paolo Caffi) Zaries barka sta tela dva nonuna, ki sta Sla not dol v Grecijo za bit blizu sinu an nieviesti, kadar se jim je imiela rodit druga hci. Ta mala, Cristin Iuretig, se je rodila glih za svet Valentin, 14. februarja. Za Pridit na tel sviet je vebrala l*ep an veseli dan za vse tiste ljudi, ki so zaljubljeni. Nje tata Adriano an nje niama Tanja bojo imieli od sada naprej an liep spomin an šenk za svetega Valentina videt kuo raste njih hči an sevie njih ljubezan! Veliko ljubezan Zelmo ne samuo Adrianu an Tanji. ki imajo pred sabo vso življenje, pa tudi nonunam, ki so imiel sedan sinuovu an donašnji dan imajo glih tarkaj navuodu... Nono Giulio an nona Graziella živijo v Dolenjin Marsine Par Grosetovi hiši. Njih sin Adriano je uša-fo tako dielo pod impreZo dol v Grečiji, da je samuo on italijan. Oženjen je s Tanjo, ki jo je zapoznu pa kadar je dielu gor v Rusiji takuo, da njih ta parva hči Jessica, ki seda ima tri lie- ta, se je gor rodila. Giulio an Graziella sta ostala dol v miesto Patrasso adan mie-sac, tarkaj cajta za uživat glih nomalo tistega veselja, ki je tu vsaki družini, kadar se rodi adan otročič. Vsiem njim Zelmo zdravje, ljubezan an srečo, predvsem vsiem mladim viejcam Grosetove druZine, an tele krat Se posebno mali Cristin, ki je kumi paršla tu telo lepo družino an sestrici Jessichi. GREMO V ISTRO! Ce sta med tistimi, ki v nediejo 28. obrila prideta na izlet v Istro, na stuojta se pozabit parnest za sabo osebno izkaznico (carta d’identità)! Vas čakamo v Spietre (Belvedere) ob 7.00 an v Čedade (piazza Resistenza) pa ob 7.15 Fiorinda je dopunla 80 liet! Veseu rojstni dan, mama! “Veseu rojstni dan draga mama an nona, an Buoh vam Ioni za vse kar ste za nas nardila. Buog vam di še puno dnevu zdravih an veselih an nama pa tisto srečo vas imiet kupe z nam Se puno puno liet!” Tele uoSčila so za Fiorin-do Birtig iz Loga, ki v četar-tak 18. obrila je dopunla okoune lieta, 80! “Jih na kaze, se zaries dobro darži” smo jal, kar smo videli fotografijo an tuole so potardil tudi sin Renato an neviesta Dragica, ki kupe z njo žive. Fiorinda se je rodila v Po-dvaršč, v Muhorovi družini. Za neviesto je parla čah Fuo-jacam na Logu an tle Živi, s sinam, z neviesto an z navu-odam Gabrijelam. Za nje rojstni dan ji Zele vse narbu-ojše oni, pa tudi sin Emesto, hči Giannina, njih družine, sestre an vsa Zlahta. Draga Fiorinda, veseu rojstni dan vam Zelmo tudi mi. SREDNJE Preserje - Kanada Žalostna novica Taz Kanade je paršla Žalostna novica za Konšorjo-v° družino iz Preserja. Tam v tisti dezeli, kamar Je biu su ze puno liet od te-§a je umaru njih Augusto leroncig. Biu je rojen lieta 1^29. Venčni mier bo poči-Vu v Kanadi, kjer živi njega družina. Tle doma jočejo za njim oriitje, kunjadi, navuodi an Vsa druga zlahta. Klinac - Belgija Zapustu nas je Bepic Balentu V Belgiji, kamar je biu Su zavojo diela, nas je za-PUstu Giuseppe Qualizza epic Balentu po domače. B Biuje klasa 1928. Sepie je ze puno liet 2i-Veu v Belgiji, vraču pa se Je pogostu damu. V Žalost je pustu Zeno, Puoba an čečo an vso drugo zlahto. Podkopal i so ga v Bel-g'Jb kjer živi njega družina an kjer za mu dat zadnji Pozdrav so se zbrali tudi nas domačini, ki gorè Zivjo. Preserje Počivala bo tle doma V torak 16. obrila je v J^eru zaspala Angeli na , ar'up, uduova Sibau. Učakala je 93 liet. Angelina se je rodila v Meliunjakovi družini v Preserja. Oženila je Valentina Sibau - Tinaca Bazjakuovega an kupe sta Sla Živet v Suoštarjovo hišo v Preserjè. Potlè, ki je Tinac umaru Angelina je ostala sama doma a kar ji je ratalo preteZkuo sama Ziviet je šla dol h hčeram, ki Žive blizu Rima an dol je tudi umarla. Zeliela pa je počivat venčni mier tle doma an takuo se je zgodilo. Par-pejal so jo v Preserje an od tu pa h Cernečjam, kjer v cierkvi svetega Pavla je bla maša an potlè pa pogreb. Na telim svietu je zapustila hčere Elviro an Fiorinda, sina Virginia, njih družine, navuode an vso drugo Zlahto. Gor. Tarbi - Čedad Smart mladega mola Zavojo hude boliezni nas je v videmskem Spitale zapuslu Giovanni Grisi. Biu je premlad za zapustit tel sviet, saj seje rodiu lieta 1958. Giovanni je Ziveu du Cedade, pa njega koranine so ble v Gorenjim Tarbju. Njega mama je Lidia Ar-niejova iz tele vasi. Njega tata nas je zapustu kako lieto od tegà an je biu zlo poznan, saj je biu puno liet za učitelja, za mestruna pru v Gorenjim Tarbju. Giovanni je na telim svietu zapustu mamo, brate Francesca an Maura, sestro Paolo an vso drugo Zlahto. Zadnji krat smo ga pozdravili v četartak 11. obrila popudan v Čedade. GRMEK Topoluove Pogreb v vasi V saboto 20. obrila smo $e zbrali tle v naši cierkvi v Topoluovem za spremljat h zadnjemu počitku adnega našega va-snjana, Genesja. Genesio Rucli, takuo se je pisu, se je rodiu v Luhcjovi družini lieta 1924. Poročiu se je z Lino Loszach - Muhuolnovo, le tle z naše vasi an Ziviela sta v Liukini družini. Nomalo liet od tega sta bla šla živet du Spietar, kjer so njih sinuovi. Za njim jočejo Zena Lina, njega otroc Vittorio, Silvano, Flavio, Liliana, ki Živi v Cedade an Alma, ki je pa v Zviceri (adna čeča, Marija, je še mlada umarla Ze kako lieto od tegà), an njih družine. SOVODNJE Matajur Zazvonila je Avemarija Paršla je zadnja ura an za adno našo ženo, ki celo življenje je skarbiela za dielo an za družino. V če-dajskem Spitale je umarla Maria Gosgnach - uduova Podorieszach. Po domače so družini pravli Ta zat tih. Maria je imiela 77 liet. Žalostno novico so sporočili hči Giovanna an sin Beppo (od vsieh poznan, kot Bepo automobili), zet an neviesta, navuodi, sestre, brat, kunjadi an vsa druga Zlahta. Za dat naš zadnji pozdrav Mariji smo se zbrali v petak 19. obrila popudan v Matajure. PODBONESEC Klavora (Ruonac) Zbuogam Onelia Huda boliezan je ukradla družini pridno mamo an nono. Zapustila nas je O-nelia Golles, uduova Co-ren. Imiela je 79 liet. Umarla je v čedajskem Spitale, venčni mier pa bo počivala v Ruoncu. Za njo jočejo nje otroc Luigina an Pasqualina, ki žive deleč tle od duonta, tam v Kanadi, Natalina, ki je du Rime, an še Elvira an Graziella, Silverio an Lino, nevieste, zeti, navuodi, an vsa Zlahta. Na pogrebu, ki je biu v nediejo 21. obrila popudan v Ruoncu se je zbralo puno ljudi za jo pozdravit še ankrat. Graziella Zeli zahvalit sestre Luigino an Pasqualino, ki čeglih so takuo deleč tle od tuod so paršle tle damu za stat blizu njih mame, ki je takuo puno tarpiela. An nie lahko, kar tam v Kanadi pustiš družino, dielo... Grazielli, ki je podpredsednica Zveze slovienskih izseljencu, pru takuo vsi družini, naj gredo tudi naše iskrene kondoljance. Laze Smart parlietnega mol V čedajskem Spitale umaru naš vasnjan Gui Balus. Učaku je 82 liet. 2 lostno novico so sporoč sestre, kunjada, navuodi druga Zlahta. Venčni mier bo počivt rojstni zemlji, v Lažeh, k smo se od njega poslovil petak 19. obrila zjutra. GU^aC jih prav - Hejla Bepič, kode vandraš, že tarkaj liet te na videm! - Sem biu dol po Afrik. - An ka’ si dielu? - Sem darva sieku dol v puščavi, dežer-tu Sahara. - Oh ne, tuolega ti ne morem viervat zatuo, ki v puščavi Sahara nie darvi! - Sigurno de jih nie, če sem jih ist posieku! *** - Hejla Marjac, ki metaš tle po ciesti? - Metam živo ja-pno za kangurje pre-gnat. - Oh ne, tuolega ti ne morem viervat zatuo, ki tle v Benečiji jih nie migu kan-gurju! - Jih nie? Al si videu, de funejona! *** - Halo, pronto? Al guori impreža Stotnik? - Ne, tle guori impreža Tisočnik! - Oh vsi hudiči, kuo sta se na naglim obogatiel! *** - Halo? Pronto? Al guori družina Bledilki? - Ne, tle guori družina Ardecielki! - Orpodibako, kuo sta na naglim ozdravili! *** - Halo? Pronto? Al guori trgovina Koča? - Ne, tle guori trgovina Palača! - Oh vse sajete, kuo sta se povečali, ingrandii! *** An karabinier je ušafu njega ženo z drugim možem v pa-stiej. Nie mu viervat, de njega ljubljena žena mu jo mogla tiste narest! Tajšna žalost ga j’ parjela, de je vzeu njega pištolo an jo namieru v sar-ce. Kadar njega mlada žena an nje ljubitelj sta tuole zagledala an mislila, de takuo rieše njih ljubezen, sta se začela veselo smejat. - Imata malo za se smejat - jim je jau karabinier - ker zad za mano naredeta tel konac tudi vidruga dva! četrtek, 25. aprila 2002 V_Grečiji se je rodila mala Cristin Iuretig Še adna navuoda za Giulia an Graziello četrtek, 25. aprila 2002 8 V četartak 18. obrila velik senjam v Sauodnji Natalia an Bepo, šestdeset liet ljubezni Kronaka Je biu senjam v Sauodnji v četartak 18. o-brila, kar vasnjani so se stisinli okuole no-viču, ki tisti dan, ob danajsti ur, so se ankrat jal “ja” pred Buogam an pred vsiem tistih, ki jih imajo radi. Njih parvi “ja” sta ga bla jala glih Šestdeset liet priet! Novica sta Giuseppe Chiabai - Bepo Uogrinken iz Garmikà an Natalia Vogrig - Lukcjova, le iz tiste vasi. Bepo an Natalia sta se oženila na 18. obrila 1942 gor na Liesah an s kaleSam jih je ranik Zejac taz Blazina pejù na “viaggio di nozze” Diela je bluo puno, pa vseglih se je muoru Bepo pobrat an iti po sviete, parvo v Lussemburgo, potlè pa v Nemčijo. Natalja je ostala tle doma z otročičem. Puno dieia je bluo zak par hiši so imiel tudi kimetijo. Potlè nje Bepo se je nazaj varnu. Lieta so šle napri, bli so veseli an tudi žalostni dnevi, pa Bepo an Natalia kupe z njih otruok an z njih družinam so vse prenesli an paršli do šestdeset liet poroke! Mi, ki jih videmo vsak dan smo v-sakikrat ganjeni, komosi: je takuo le-puo videt, kuo se šele imajo radi, kuo stoje nimar kupe, naj kar počivajo pred hišo hčere Anite, kjer seda žive, naj kar pridejo h maš... Pa varnimo se na senjam, ki so jim ga njih te dragi napravli za njih diamantno poroko (nozze di diamante). Ku vsi noviči, tudi ona dva sta imiela purton, ki so jim ga napravli navuodi kupe s parjatelji. Po maš, kar so se parka-zal pred cierkvijo so se okuole njih stisinsli tudi vasnjani za jim želiet vse narbuojše an potlè vsi kupe so šli se veselit dol v Mažercovo oštarijo, kjer so bli napravli an rinfrešk za vse, ma pru za vse. Potlè so šli na kosilo v Čedad z njih lepo družino. An ku vsi noviči tudi Natalja an Bepo sta imiel tudi njih torto an šenke. Poseban šenk so jim ga nardil njih navuodi Daniele an Silvia, Marco an v Čedad an potlè v Sauodnjo, kjer sta začela njih novo življenje. An zaki v Sauodnjo? Zak tle je Natalia imiela zlahto, ki nie imiela o-truok an takuo sta parsla ona dva, mlada no-vičaca, na hišo, ki ji vsi vasnjani pravejo Uršina. ‘No lieto potlè se jim je rodiu njih parvi otrok, Valentino (Tinetto za vse). Poš-tudierita, pred Tinettam v tisti hiši se ni biu rodiu obedan otrok cielih sedamdeset liet! Zad za Tinettam je paršla Anita an potlè še Velia. I 9 m m Matteo, Simone an Mattia: na kopa, kjer so jim napisal: “Ai nostri nonni 1. classificati in 60 anni d’amore". Dragi Bepo an Natalia, vaši otroc an njih družine vas zahvalejo za vse kar sta za nje nardil, za vaše učilo, za ljubezan ki sta Tle par kraj Bepo an Natalja, zgaspuodam Zuanella an njih otroc Tinetto, Anita an Velia. Gor na varhu noviča pred sladko torto an na veliki fotografiji pa pod zaries liepim purtonam jim ga dali an vam željo, de vaši dnevi bojo tekli v mieru, ljubezni an zdravju še puno puno liet. An vsi tisti, ki vas poznamo, vaši vasnjani a° parjatelji vam želmo vse dobre an bomo pru veseli vas videt med nam še puno, puno liet. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.1. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Zro račun SDK Se2ana St 51420601-27926 Letna za Slovenjo: 5.500 SIT P Včlanjen v USPI Associato al'USPI Gremo na muorje Je šele mraz an po hišah šele kuremo, pa kajšan Ze študiera na počitnice na muorju. So kamuni Nediških dolin, ki tudi lie-tos so poštudieral, de bi bluo pru dat ‘no moZnost (una possibilità) našim nonam iti kupe na muorje. Takuo, ki nam piše Zveza občin Pod-boniesac - Spietar an Sauodnja (Unione dei comuni Pulfero - San Pietro al Nati-sone -Savogna), tudi lietos jih popejejo v Rimini. Puodejo v nediejo 26. maja an se varnejo v nediejo 9. junija. Lahko se vpišejo vsi tisti, ki Živijo v vaseh Nediških dolin an so dopunli 60 liet življenja al pa imajo posebne težave z zdravjam. Ce ostane kak prestor se lahko vpišejo an pridejo tudi ljudje iz drugih občin an ki imajo manj, ku šestdeset liet. Za vse druge novice obarnita se na občino Spietar. na telefonske številke 0432/727665 al pa 0432/727272. Pohitita, zak za se vpisat an napravt potriebne dokumente je cajt samuo do 30. obrila! VENDO mobile da salotto con vetrinetta color noce. Telefonare ore serali allo 0432/727421. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. APRILA DO 3. MAJA Spietar tel. 727023 Prapotno tel. 713022 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedood9. do 14. ure Servizio infermierìstico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke LetališCe.0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...73223l Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553