KITAJSKA DIVIZIJA JE PORAZILA NACIJONALISTE VSTAŠKA DIVIZIJA NAPADU JI TRI VLADNE TRANSPORTNE ČOLNE NA REKI YANGTSE Poročila o porazu "železne" divizije so se izkazala kot neresnična. — Vstaši kontrolirajo ozemlje med Ichangom in Chikiangom ob reki Yangtse. Vlada še vedno dementira, obenem pa priznava nevarnost položaja. LIGA NARODOV SE NE BO PEČALA Z BANKAMI Stališče Lige je postalo očividno, ko sta norveška in Danska umaknili svoje predloge. — Zbornica Lige je zavrnila vsak stik z zavodom. SANGHAJ, Kitajska, 24. septembra. — Nacionalistična vlada v Nankingu še vedno zanikuje, da se je uprla četrta, takozvana "železna" divizija, pod vodstvom generala Canga, v splošnem pa krožijo poročila, da je položaj dosti bolj resen kot ga skuša vlada opisati. Iz Hankova poročajo, da je dospel tja neki trgovski parnik kateri je bil izpostavljen artilerijskemu ognju in močno poškodovan. Moštvo parnika je sporočilo, da je četrta divizija prizadela nacijonalistom velike izgube. Predsednik nacijonalistične vlade Kaj Sek pravi, da ni vlada poslala nobenih čet za zatrt je vstaje ob reki Yangtse. Iz Hankova pa poročajo, da so vstasi obstreljevali in nato zaplenili tri vladne transportne čolne. ' Vojaštvo generala Canga je dva transportna čol na pridržalo, -tretjega, ki je bil skoro popolnoma neraben, je pa poslalo nazaj v Hankov. V staši kontrolirajo vse ozemlje ob reki Yangtse med Ichangom in Chikiangom. Poznejša poročila iz Nankinga javljajo, da je nacionalistična vlada odkrito priznala resnost položaja. Ta izjava je povzročila v glavnem mestu veliko razburjenje. Kuomin časniška agentura naznanja, da je poslala vlada dve diviziji v Yuhan okraj ter da sta diviziji opremljeni z močnimi oddelki artilerije. Inozemsko časopisje smatra vse te dogodke za začetek nove državljanske vojne na Kitajskm. M ACDON ALD j $500 NAGRADE PEACOXO VI BO SKLICAL I ZA IZSLEDITEV SORODNIKI KONFERENCO, NASILNEŽEV! SO BLAZNI Pred svojim odpotova-njem, ki se bo za vršilo v soboto, je sklical Mac-Donald razoroževalno konferenco. — Prisilil je predsednika k hitremu napredku. TIHO SLOVO NEMCEV OD ANGLEŽEV ŽENEVA, Švica, 24. septembra. Organizacija in operacija Banke za meddržavno uravnavo ustvarjena in določena po Youngovern načrtu za konečno uravnavo finančnih problemov, ki so dedščina svetovne vojne, ne bo direktna naloga Lige narodov, kot se je izvedelo danes. To je postalo zagotovljeno danes, ko sta Norveška in Danska prostovoljna umaknili predlog, da nastopita kot spojni člen med to banke in Ligo narodov. Louis Loucheur, francoski delavski minister, ki je govoril za evropske upnike Nemčije, je rekel, da bi sprejem norveške resolucije lahko odtujil sodelovanje velike dežele, nezastopane tukaj, s čemur je očividno mislil Združene države. Obljubil pa je, da bo sporočil francoskim izvedencem sodelovanje pri j organizaciji banke, koje pravila so bila danes predložena Ligi. To je ugajalo zagovornikom tesnejšega stika med Ligo in banko. Delegat Raestad iz Norveške je soglašal z Loucheurjem, da je med- WASHINGTON, D. C., 24. sept. Ministrski predsednik MacDonald bo razposlal povabila na razoroževalno konferenco petih sil, še pred-no bo odpotoval v soboto na svoji misiji v Združene države. To je bilo oficijelno objavljeno tukaj, po več dnevih negotovosti, če bi ne bilo boljše dognati francoskih in italijanskih nazorov, predno se izda poziv na formalno Civil Liberties Union na- Peacoxov zagovornik je Nemci so stali molče sre merava vložiti več tožb j je otvoril obrambo s di naliva, ko so odhaja proti izgTednikom, ki so' s tem, da je skušal ugo-napadli unijske člane v to vi ti, da je obtoženec blazen in da je imel blazne sorodnike. North Carolini. CHARLOTTE, N. C., 24. sept. — Ameriška Civil Liberties unija j? razpisala nagrado petstotih dolarjev za aretacijo in obsodbo oseb. ki ( so odvedle in preteple Cleona Tesa-naira. organizatorja National Textile Workers unije. I S tc nagrado je narasla skupna nudena vsota na približno dva tisoč dolarjev. Denarja bo deležen Usti ki bo točno javil, kdo je odvajal in pretepal tekstilne organizatorje. i Včeraj je ista organizacija ponu- WHITE PLAINS, N. Y.f 24. sept Včeraj so nastopili odvetniki Earla Peacoxa, ki je obtožen da je zadavil svojo ženo ter skušal njeno trupla sežgati. Iz izjav zagovornikov je razvidno, da skušajo dokazati, da je bil morilec že dalj Lasa blazen. Njegov zagovornik je pričal, da je umrlo več morilčevih sorodnikov v norišnici ter da je skorogotovo tudi Peacox obremenjen z blaznostjo. Peacox ima sedem bratov in še- le angleške čete od Rt na. — Le otroci so kričali: — Auf Wieder-sehen! konferenco, ki bo otvorjena zadnji , ... , , . i cula nagrado tisoo dolarjev za are- ; stra Ko ie bil star osem let ie nie teden meseca januarja v Londonu. ,, „„ .......U11 £lL, visoki komisar Palestine, se osebno zahvaljuje posebni" jeruzalemski policiji za pomoč tekom arabsko-židovskih izgredov. wmmmumm uarai

d»yfc ^ z« moštvo do leto <7.oo J List slovenskih. delavcev v Ameriki. L ^s.ooo J. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as 8eeox>d Glass Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 225. — ŠTEV. Z23. ———— ..........NEW YORK, WEDNESDAY. SEPTEMBER 25. 1929. — SREDA. 25. SEPTEMBRA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVIL "GLAS It A R O D A" NEW TOkt WEDNESDAY, SEP* EMBER 25p 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in D. S. A. Dopisi. Farrelt, Pa. . je. Prt tem zgubita dva delavca de-Naše mesto leži tik ob driavni 10 in kompanija ima vseglih toliko meji Ohio, spada pa v Mercer j Pr°d"kta kakor prej ali pa še več. County. Znano je tudi, da je naš i A*to šlo tako naprej, bo zmirom okraj v zadnjih dveh letih zadela i več brezposelnih. | "Glas Naroda" | Owned and Published by SLOVENlC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Fraak SaJUer, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: £16 W. 18th Street, Borou , svoiMa , . . , . , ... .. „ .. . . , HnhriV- ntrri- ^ k; o-, a Kra.j jt pozva* s\ojega ma, da bo v lekovmh naših :opu- po mah Canadi, rezultat je pa bil. dobnh otrok, da b. ga hranili na nasprotnika k sebi ia mu ZJlpretil. cah skcraj okrevil brc2 da jih je bilo precej aretiranih ter leta. Tako je s starci dan- j da JL . v,eb,ro dokuurrenTa . so navdušeni. p< -r-ebno i:» c.it-.:. ki - eboj odn > kar žlice in v;lif ^ iri r;uh* in karkoli za spomin -n i>"tiarr. i! in prt jjočtlc v Itrw.h znan "V in pnja^o- I.kšno navdušenje Z'ptr hišni rerl :n niti *1'pil j;a ..pru .. r.e '-".'h ruda, da se j: odnašajo žlice in vilice in rjuhe *n karkoli Po pravic! pravi za : oontin da so razglednice/ne poslanih v Cleveland. Seveda, are- SINCLAIR V Washingtmiu >ta zaprta nljni niagiiat Harry I\ Siw'Jair iti ,v ponMK-nik Henry Mason Day. Sinclair j<* bil obsoj«*!! na M*st mewcv j ere zaradi omalovaževanja pristojne olHasti. Ko so j^a zasliševali pnxl senatnim odbon>ni, ni lio-tel odgovarja ti, ko se je pa pozneje zaeel proces x>roti lijeimi, so bili z njegovo vednostjo najeti detektivi, ki so -kuhali vplivati na porotnike, da bi razsodili v Sin-elairov prid. Zaradi teli t j afer; sta si oba ponarejevalca izmislila še večjo :.lepa-rijo. Takrat je bila v Romuniji na krmilu liberalna stranka, a njene Kadar naši suhači postanejo sla-' s- N- p- J- zabavni večer, oziroma veselico dne 28. septembra v Slovenskem Domu na 9. ulici v Brad-dock, Pa. Prketek ob 7. uii zvečer Ker bo ta veselica prva v tej sezo- društvo Napredni Slcvenci. št. 3001 postojanke so se občutno majale Kazen nikakor ni velika, toda za oljnega magnata vsemi, ki se nahajajo v kari. ]ji*ecejšnja, kajti ljudje njegove baze za svoje grehe običajno mso kaznovani. Kmalu zatem, ko je prišel v ječo, so dognali, da se v svojih mladih letih nekoč učil lekarniške obrti. Takoj so mu zboljšali lirano in ga poslali v jetniško lekarno, kjer je j »omagal lekarnarju in zdravniku Pozneje s<» ^a celo parkrat videli, kako se je vozil z zdravnikom po vra.shingtonskih ulicah v dragoceni kari. Rečeno je bilo, ayem \red predsednika Hooverja za j)omilostitev. Predstuinik HiKiver je ]>rošnjo gladko za\Tiiil. Najbrž s«- je držal znanih Lafontaiiiovih besed: — lVa\ičnost je treba višje eeuiti kot največjo srečo na zemlji. Kaznjenca pravita v >voji prošnji, da sta slabega /dravja in da bi utegnilo biti zanju nadaljno bivanje v ječi usod( {H»lno. K temu bi bilo treba pripomniti, da jetnišnice za eir krat niso še nikaka letovišča. Na tis.Mv-c drugih kaznjencev, ki pa nimajo na raz" |w>lago milijonov, s«' nahaja v istem }x>ložaju, ]>a se nihče iie^zmeni zanjo. SaiiRi»o«ebt je umevno, da mora država skrbeti, da •ii*ta ogrožena zdravje in življenje jetnikov, naravnost dvomljivo je pa, da bi bilo par mesecev, ki jili mora Sinclair še odsedeti, pomenjalo smrtno nevarnost za njegovo zdravstveno stanje. Najbrž je tudi predsednik Hoover mnenja, da ni noben*« vesne nevarnosti in je vsledtega prošnjo kratko*-malo zavniil. Predno je to storil, se je najbrž natančno informiral o zdravstvenem stanju obeh prosilcev. Pravičnost napram vsem, bogatim ali revnim, je zalit »vala, da je Hoover zavrnil prošnjo Sinclaira in Dava. Zvezni generalni pravilnik Mitchell mu je izrecno rekel, da ne zaslužita nobene milosti. fSg^jr"* rn - ' Po Michellovtni mnenju bi bilo omajano zaupanje naroda v ameriško pravosodje, če.bi bila gospodoma spregledana kazen. , Pregovor, da tatice obešajo in tatove izpušča jo, bi zopet pridobil na veljavi. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! be volje, pokličejo vse skupaj. Vsi avtomobili se morajo ustaviti, suhači preiskujejo, ako ima kateri kaj prepovedane robe notri. Ako kaj dobijo, gorje mu. Nadalje in- špicirajo, ako je šofer pijan. Lepo j ži v P°lnem številu; za okusna o- 1 Bizon v Ženevo, kjer se je mudil ; ga poduhajo in isto store tudi 2 krepčila bo skrbel zato pripravljal- tedanji romunski zunanji minister ni odbor, za plesa željne bo pa skr- Duca. Ponudil mu je za 20,000 fran- pod navalom ojiozicije, zlasti pa psd pritiskom voditeljem kmečke t stranke. Prav tedaj so se vršila tu- ! di pogajanja za združitev kmečke j stranke z nacijonalno stranko. V! priprave za sveeanc«;vf rite v s kumico. lepotno amerikaiiskim zaporom. Začasno opravlja po-»le kopališkega orkestra neutrudna kljuka e> spoda župana Pigarja Ni pa ta kljusa nikalit.-r n*1 re.mOna klju-sj nego je le dc\tipn: pn»ir.» k gramofonu. Vrlemu gospodu žup^i; i vsekdar vne'emu za r:_:ki--n kci. naprrdrk. sc- je 0..0 namreč po:. -čile. da je j*ojo kl.«us'< resni.no kljuso s kožo in kostmi, jako uj od- ZA ROKE OBEŠENA juhe! interesu hišnega se hišni red bolj Opozarjam naše rojake, ki potu- j bel naž poznani sobrat Louis Kraus kov dokument, iz katerega je izha- jete s svojim avtom v Pennsylva- j z dobro godbo, nijo z ohijske stradni, bodite pre- | Vabimo vsa braddoška društva vidni. Nikar ne nosite seboj kake ' 191 ostale rojake in rojakinje in pijače. S tem vzamete velik riziko. ■ brate Hrvate. Najbolj nevarne so nedelje in sobote. Zato pozor, rojaki! Seveda kaj je to vzrok, boste r3kli. Stvar je tale: Biznes v mali Canadi je tak, da domači suhači pijejo zastonj; našt pa morajo plačati, ako gredo čez mejo in to je rodilo nevoščlii-vost med suhaškimi voditelji ob tukajšnji meji. ni, upamo, da se članstvo udele- i tem trenutku je odpotoval Rosescu- | v Ej^ebergu na Štajerskem je " pred kratkim neki posestnik ooesil svojo ženo za roke. Zvezal ji je roke nd hrbtu z debelo vrvjo, potem I pa vrv privezal na kol. Reva je visela v tem položaju več ur. Solnce je pripekalo nanjo z vso močjo. Vaščani Eichberga so ženo sicer videli v nečloveški pozi, a so se ji bali priti blizu, ker je njen mož da-lei naokoli znan kot maščevalen človek in kot surovina brez primere. Šele dva Žagarja, ki sta slučaj-I no prišla ondot mimo. sta imela toliko poguma, da sta revo rešila | in jo spravila k zemlji, brezsrčnega 1 suroveža pa naznanila orožnikom, j Zdravnik je ugotovil, da žena-mučenica krvavi na več mestih, ker Nasvidenje v soboto zvečer! 2 bratskim pozdravom vdani za odbor: J. A. Germ. jalo. da je neki vodja kmečke stranke v sovjetski službi in da pre-jema za to svoje delo mastna , plačila. Seveda je minister dokument brez obotavljanja kupil in v naslednjih dneh se je začela ostra časopis na kampanja proti obrekovalcu. Tedaj sta sleparja izdala svojo lastno potvorbo opoziciji 1— za denar in posledica je bila ta da je moral vladni tisk. ustaviti svojo ofenzivo z velikansko bla-Delavski položaj tukajšnje okoli- narodom. Zapušča žalujočo sopro- malo. Walsenburg, Colo. Umrl je rojak Walentin Zupančič. splošno spoštovan in priljubljen med rojaki, enako tudi med drugim ce je še vedno klavern. Ker imamo mnogo časa, smo začeli čistiti naše puške ter bemo šli kmalu na lov. : Druga leta smo lepo orešaii ter i imeli polno dela v kleti, sedaj je pa j vse to veselje minilo, bomo pa šli 1 rajši na zajce. ' Slovenski lovci imajo strašno jezo na na te uboge dolgo-uhe. ' Sloventki delavski dom je razposlal vsem tistim članom, ki imajo podpisane zadolžnice Slovenskega doma, pa nimajo še plačanih, obvestilo, da je zadnji rok plačila dn? 31. dec. t. 1. N; pozabite na ta opo-; min. Kdor ne plača do bmenjene-ga one. njegova vsota zapade. Ako 1 bi pozneje hotel pristopiti k organizaciji. mora znova začeti. Tak je bil sklep seje meseca de- sc in več otrok. Trije so že oženj > ni. Pokojni je imel tu v Walsen-burgu prodajalno, pred leti na hotele po premcgcrcvih ter je znan rojakom širorh Unije. Kc smo ga obiskali v bolnišnici v Pueblo pred odhodom v Californijo, se je izrazil da se počuti dobro, dr pojde kmalu domu. a v par dneh je umrl za poškodbami ki jih je za-dobiJ po nesrecd z avtomobilom. Tebi dragi prijatelj, naj bo lahka ameriška gruda, Mrs. Zupančič in družini izreka iskreno sožalje, od rodbine M. J. Bayuk. žlice m vilice in r Sploh bi bilo v reca teleti, da bi upošteva!. N. pr. so bili trije, ki so nedoea-kani kar sredi noči s krampi vdrli v shrambo in j;1 bilo trebi krika, streljanja in krvi, da so odnehali. Žandarika stanica jih je potem zasliševala, pa so odgovarjali, dasta jih eciincle nazaslišan glas letovi-tih teh toplic in v drugo roko bridka skrb za Jjubo zdravje pripeljali semkaj; podnevi pa da je bilo vse zrseder.o, tudi da so skromni in jih je bilo sram se kazati odličnemu svetu sredi belega dne. Zato da so počakali noči. — Lica so jim bila namazana s sajami in resnično ni-niso bila za med boljšo družbo, nego so kričala po vroči kopeli. Žandarska stanica je dejala, da v Nedolge za tem so aretirali Bizo- so jo medtem, ko je visela na kolu.' shiambi ^ so vanjo vlam\l*U. ven- BODITE OFREŽNI PRI RADIU. opikali obadi in brenclji do krvi. Zverinski mož se piše Jaauschnegg in je bi! že enkrat obsojen zaradi sličnega početja. Za nezdrave ledvice in slab želodec. Skoraj ni Wilj vzn-mlrjajoelh znak"'. j H-' .-.j»l«(Si:t> zdra\"Je. kot s<» ii>-3yirav<- !- !-i slaf«.« j>rf»l>av>. fflaV'»i■ "'I, oTmiti-' . vr. tjo vic iti mehurja, <»siabt-l<>M živrev in dru- Kih (frganov, *!nbo ^Kinjf, z:tt»'ko. spV>- „, .-.. .. i„ ____5o otl.ibelost t» r izgutm tt žt*. .Vupa-Tdiie , m a t.-, ki h listin sta izvabila mnogim | y Zt!ij 2;l tak, k,.r .... j nemškim tvrdkam velika naplači-! :tvt uspt-Ann i«rm- Ifzen: i£nj>»-r d običajnih. Le o o- takšno zgovorno karto, se zavije v nih govorim. ki predstavljajo m.^-j želje zakaj tudi njemu so skrbi .sta, kraje in pokrajins, spomenike J zgovorno glasneje in žele oddiha... in starine, ki resnično obstoje, ka- j Evo kraja — razglednica ti ga po-tere s? hodijo popotniki iz vseh kru- j ve.... jrv ogledovat... Zdaj, ko jesenski! .-- dnevi in hladni večeri počasi stopajo v naše domove, ko so ure oddiha spet za nami. se jih spominjam. Pogosto so te razglednice edini opomin na kraje, in en sam j bežen pogled nanje zadošča, da nam j oživi, kar smo preživljali v tistem j prekrasnem svobodnem času: kraj' Sa-at je vstal prvi in vrgel nova polena na zadnje iskre žerjavice. Zaužila sva ostanke na ražnju pečene divjačine z dušenim rižem. ki ga je imel tovariš v svoji torbi. Na- ovirale prt hitrem prodiranju. Na j vih popoldanskih urah. Zdaj se je čevlju sem imel nekoliko odtrgan podplat: sicer majhen nedostatel;. vendar je zadostoval, da sem se zamotal v tanke izrastke lijane in Ko pridemo v nov "kraj, kamor nas zanese pot, kupimo razglednice in pod noč, pri večerji, jih pišemo Pišemo jih enim, ki so nam blizu, znancem in prijateljem in pa onim, na katere nas ne vežejo lika slast je zavest: velik sem, pišem nekomu, ki mi je drag.. . Da, » tem smo vsi, enaki, mali in veliki, dobri in slabi: ako pišemo razglednice, so naše duše svobodne in naše srce dobro. Poadra-ve pošiljamo domov, med naše, med piijatelje in znance. S KAČO JE SPALA Iz Strassburga javljajo o nenavadnem doživljaju v Mahlhausenu. Neka ondotna deklica se Je ponoči naenkrat zbudila ker je čutila, da se nekaj hladnega ovija okolu njenega života. Prižgala je luč in za- piia sva se vode i z gorskega poto-' pošteno padel v koritasto jamo na ka. Iz globine džungle je prihaja- grm trnjevega rotanga. Sreča je lo tudi melodično petje opičje dru- [ bila, da se mi pri padcu ni sproti-zine hjrlobates. Kmalu potem svajla puška. V razburjenosti nisem ču-videla to družino. ko je na zuna- j til, da sem bil močno opikan in o-njih vejah visokega drevesa sušila 1 praskan po licu, kolenih in rokah, v jutranjem solncu roso na svojih ! Med tem se je Sa-at boril z med-črnih kožuhih. vedko. Videl sem. kako se je s svo- Prav počasi sva plezala po gor- jim džungelskim nožem branil zva-skem grebenu gor in dol po raz- ri. ki se ga je stoje" na zadnjih ša-drapanih čerih. Na nekaterih me- pah hotela z objemom polastiti. Bil stih sva se vzpenjala po lijanah in je skrajni čas za rešitev. UstreHI i korenju preko globokih prepadov, sem na zver iz neposredne bližine. ■ Po tem sva sklepala, da je ležala Dve zaporedni krogli sta medvedko , nekje v džungli mrhovina. Morda i tako ranili, da je jela omahovati. ; je tiger ali leopard razmesaril div- j Ko je zver ležala na zemlji v smrt-jačino; morda se je še gostil ob kr-' nem boju. se je zgrudil tudi tova- ... , . n . kričala take glasno, da je prihite prav nikake srčne vezi Da, tudi . . in zrak, solnčni dan in ropot put-manovega vagona. ljudje, obrazi in hipne impresije.... tem jih pišemo, to od nas sicer ni lepo, zakaj to je izzivanje, to je za-smeh. A tako smo urezani. Radi vavi pojedini, zato pa se pernatim velikanom zračnih višin še ni nudila prilika, da bi začeli svojo gostijo ob kadavru. Moj tovariš je tu in tam obstal, se nagnil zdaj na to, zdaj na ono stran, iščoč s svojim jastrebovim la skupaj vsa hiša. Roditelji skoro | pogledom znamenje in sledove. O-niso hoteli verjeti lastnim očem.' pa2u je SVeže medvedje odpadke, da se nahaja hči v objemu kače.; zdaj se mu je razlila po obrazu do- riš, onesveščen in okrvavljen na tla tik medvedke. Tovariš Je dobil v boju s kosma-tinko težke rane na glavi, levi roki, in hrbtu. Čez nekaj časa se je zavedel. Ko sem ga za silo obvezal, se je kljub skelečim ranam dvignil in pobral krvav nož in puško. V pre-trganih stavkih je pripovedoval, da se je srečal z medvedko, ki se ga je do da bi jo hotel zbuditi k Življenju. Nekaka, morda upravičena otož-nost se me je bila polotila, ko sem bil priča izrazu živalskega čuvstvo-vanja. Zlahka smo ujeli precej neokretnega mladiča. Pozno v noči, ki je bila mesečna, smo po napornepi pohodu dospeli na z lepim lovskim plenom zepet v Ban Pa Deng. Naslednjega dne se je že ob prvemu di!" Včasi seve pošljemo karto ne- I kači za vrat in P°tem za" komu, ki smo ga že skoraj izgubi- dr&niU- to stcriU in oslabiIi žili iz spomina.. Kar mahoma ga val- ^ Je Popustila in spustila svo- Puškina imam in Are de zagIedamo pred seboj sredi večer_ i jo žrtev iz objema. Deklica, ki je je se po'avi in zato se zgodi. .. - 1 vSa fcleda Jecljala od razburenja in Imam znanko, s katero ne govo- straha, je nato povedala, da je že rim vse leto morda niti besede, ki je po več mesecev niti ne srečam — a Kadar potuje — razglednico mi piše vselej zanesljivo ... Potreba je to, strast svoje vrste, in poznam jih; genetko. ker niso videli tam še ni take, ki si rajši utrgajo večerjo — ,:oli tako velike kače. a užitku pisanja razglednic se ne _ ,odpovedo Tri polne, debele albume jih i-mah in hranim. . V njih so zbrani pogledi na Forum Romanum in na V<. uv, na Pariz s cerkve notredam-ske in na Kremelj in Krasnuiu ploščad Triomphe. Žižko in Heineja z Ahi-Icona na Krfu ... Včasi na večer jih razgrnem in listam po njih, po tej shrambi spominov, zakaj edino ti pogledi so vidna vez med svetom in mojim spominom in doživetjem. Za vsakogar drugega so brezcenek. zar.ie debela knjiga, zgovorna pestra. Kajti vem: na Kapitolu' v Pompejih sem srečal starega znanca iz Rusije. Ni mi važen Kapitol, J "prijatelj Oton je važen, iz Osijeka.... [ Tam Je bilo srečanje., po dolgih i letih spominjanje in spomin. .' In v Budimpešti ni važna sijajna promenada — važen mi je hotel, v katerem je vladal Bela Kun. ki mi je izstavil potni list in me spravil bliže domovini ... Tako so ti trdi listi s pokrajinami prevezani 3 lepim, svetlim trakom mojega spomina ... A to ni vse! Še dolgo ne. Poleg spomina, ki ga hranimo in nosimo v srcu, imajo te karte še nekaj. .. Imajo napise... Različne! Pozdrav iz Regensburga" ali "Prekrasni Montreaux", "Praga ponoči", "Pa- se pohvalimo in dobro nam de za-! VsS P°skusi- da bi žival Pestila bra volja — lovska strast je vzki-i bila polastila, še preden jo je mogel \ in se odstranila, so izpodleteli. Še- peia v ^uši. Tudi moje srec je jeio i ustreliti. Izbila mu je puško, ki se vest, da bo vzkliknil naš znanec, ko bo prejel razglednico od nas:- le ko je prišlo nekomu na um, da radostno utripati v nadi, da nama t je v tem trenutku, sprožila. Strel je Vidiš ga. strele, temu se pa go-; bi bil° dobro narediti zanko, jo po- bo lovska boginja Thevaphram Ncer medvedko trenutno splašil, da več dni nekaj šumelo v njeni sobi. Gotovo se je kača skrivala kje pod postelje. Prebivalstvo, kjer se je to zgodilo, stoji tembolj pred za- vendar le naklonjena. Za nekaj ča- ga je spustila, vendar ga je hitro sa sva se bila ustavila na mestu. za tem zopet napadla. So pa tudi taki, ki ne poznajo i INJEKCIJA ZA ZLOČINCE kjer je bila zemlja razdrapana. Prav dobro so se poznale sveže zareze medvedjih krempljev. Gotovo je kosmatinec stikal toda za korenjem. Z vso lovsko previdnostjo sva se korak za korakom pomikala dalje, nadajajoč se skorajšnjega srečanja » z medvedom. Četrt ure potem se j je Sa-at zagledal v nekaj. Stopil je S k meni in pokazal z zagorelo roko na dotično mesto in mi zašepetal i na uho besedo "mi", medved. Gle-1 dal sem in gledal, a nisem nič videl. V džungli se pogled Evropca nikakor ne more meriti z bistrim velike cene te pognmtacije — raz- i , . , ... , . . 1 Londonsko policijsko ravnatelj-i, glednice Povsod jih kupuje*^ ] pogledom domačina, tako zvaneoa IrZL ^°dnmovgv rodni kra v i zdravniških poskusov. džungelskega človeka, šele po muč- prmeso spet domov v rodni kraj Vi navzočnosti nrvo-i nem tkanju sem skozi rastlinski tistem žepu, v katerega so jih bili katf" se v navzočnosti prvo j vrstnih medicincev in pravnikov izasior ugieaai na majnni tera. i Mladiča medvedke ni bilo nikjer videti. Tovariš je mislil, da mora biti nekje v bližini in da bo naposled še prišel k mrtvi materi. Zaradi lanjenega tovariša pa mi ni pr-?-ostajalo nič drugega, kakor vrniti po bliskovo raznesla od bajte bajte vest o najini nezgodi. Še istega dne sem se v družbi svojega osebnega uradnika in treh domačinov, dobrih poznavalcev džungle, napotil po medvedko. Se-' jutranjem svitu zbralo staro n le v večernem mraku smo dospeli miado in občudovalo iovski plen na kraj tragičnega dogodka. Dos- ponovno pomilujoč ranjenega ju-pevši v neposredno bližino, smo i- naka lovca, ki so ga zadobljene ra-meli občudovanja vredno sliko. Vi- ne priklenile na večtedensko miro-deii smo, kako-je mladič otožno sto- j vanje pical krog mrtve starke, se stiskal -— k nji, jo praskal s šapama, kaker j ^ Konec. Turčija — dežela analfabetov. Inozemec. ki pride danes v Cari- prijateljstvo še bolj pa na evrop-grad, vidi v svoje veliko present-?- skega multimilljonaija Bazlla Zanje. da se Turčija vedno boli pri- harova. ki je grškega porekla. Toda bližuje evropskemu Zapadu. Ori- interevenclje v prid Grški ni bilo. jentalskl znaki izginjajo trumoma. ■ Po porazu so začeli Grki čistiti Skoro nikjer ne vidiš desk in iz- lastne vrste. Prišlo je do ostrih na-veskov, popisanih z arabskimi kiju- stopov med rojalisti in republikan-kami ki so jih nadomestil* latinske ci — in posledica Je bila konec mo-črke. Jezik zveni tuje, ampak Ev- i narhije. Kralj se je moral odpove-vfopejec vsaj lahko prebere vsak 1 dati prestolu, na čelo države je Eto-napis. To je zasluga Kemala paše, ki ni v svojih reformističnih stremljenjih odpravil samo turbana in koprene, ampak je tudi turško državo latiniziral. Vsaka lefoima pa ima nekaj senčnih strani. Kemal paša je izdal naredbo. da se mora vsak inteligenten Tureli pod vre. i skušnji latinice. In dočim se je masa oprijela učenja novih pismenk s požrtvovalnostjo. da ne rečemo strast- pil Venizelos. O Božiču 1022 so v Ateni obsodili na smrt štiri minl-tre, ki so bili po sodbi večine krl-i vi. da je Grška zabredla v nesrečo. I D:uga pomembna obletnica za Turčijo je bila obletnica p:>dpisa lausannsk» mirovne pogodbe. Na prizadevanje Izmet paše je bila Turčija mednarodno priznana. Tur-i-ki suverenosti je bilo zadoščeno. Okupacijske vojske so ostavlle turško ozemlja in ukinjene so bile tu- jo. je turška inteligenca tudi od- i di kapitulacije, na podlagi katerih povedala ter pokazala svoio konservativnost. Dogaja se tako, da so se čim prej v Ban Pa Deng in pu- danes napol izobraženi Turki vešči stiti medvedko tam, kjer jo je za- (latinlce v čitanju in pisavi, med-dela usoda. j tem ko si je starej5i intellgenti za ' Le počasi sva se vračala po džun- ncbene ceno ne morejo vtepsti v gli. Kljub skelečim ranam se je moj glavo Na ta način je dobila Tur-tovariš ves čas korajžno držal po- čija novo vrsto anaifabetov. Med-koncu, in le kdaj pa kdaj sva se nje spadaJo v vel5kem številu .svo-vsedla in počivala. Pusta je bil ta bodni pokiici odvetniki, zdravniki pot. V naselbino sva dospela v pr- j in inžcnJrJi lorej baS listI p..f,.v:t_ NAPRODAJ je 2eIo poceni HIŠA v kateri je osem sob. OROCSRIJA, MESNICA, POOL-ROOM. Pripravno za brivca. Pustim vse notri razen pohištvo. Na zahtevo tudi po-štvo. Nahaja se ob 3 cestah ter je oddaljera pet minut od nove jame. Blizu parka. Vse skupaj dam hitremu kupcu za S7,5000. Dva tisoč lahko ostane. Na zahtevo tudi več. Pripravljen sem tudi zamenjati za malo dobro farmo, ki bi veljala $2,000 ter hi mi lastnik doplačal. Podrobnosti se izve prt: FRANK ZUPAN R.F.D. 1 WEST NEWTON, PA. vtaknili v Rimini ali na Havru ... Oni delajo vse z gesto človeka, ki živi vsakdanje življenje in mu je bivanje zunaj v tujini muka.... Po- so modnemu gizdalinu, kiPa de^an^a ^olcujejo ali pa izja dobni nosi vse, kar je modnega, in se počuti pasje slabo v vseh modnih oblačilih.... Razglednica pa Je res zgoverna.... sliko pokaže kraja in obraz in srce onega, ki jo piše, pa bodisi, da je samo "Lep pozdrav iz Sušaka!" Eksperimenti naj pokažejo, da se j Pred temno kotlino, cddaljeni morda z gotovimi injekcijami lahko iz- I da ie štirideset korakov, črn pred- siliti priznanja od zločincev, ki svo- j met' kl se ie kmalu spremenil v i idilično sliko prirodnega življenja. Bila je črna medvedka. Ležala je n-i ve zavijajo. Injekcije so mešanica morfija in skopolamina. Ta strup hrbtu, po nji je plezal in se Igral ^ povzroča, da pride zločinec v sta-!nJo nedorasel mladič, nje tako zvanega bdečega sna. Vo- j Tovariš mi je namignil, naj u-lja mu tako oslabi, da živci popol- j strelim. Ali je usoda res hotela, Ja SN0WDEN0VE DIPLOMACIJE niso smela soditi turška sodilča inozemskih državljanov, kl so se za krivična dejanja zagovarjali pred posebnimi sodišči lastnih konzulatov. Kmalu po tem priznanju je bila Turčija proglašena za republiko in za državnega poglavarja j^ bil izvoljen Kemal paša. ki skuša Turčijo evropelzirati in jo osv_'>oditi predsodkov, ki so ovirali njen razvoj skozi dolga stoletja. Philipp Snowcien je pokazal svetu v zadnjem času večkrat, da je diplomat, ki ve za svoj cilj, in ki :r.u ne manjka duhovitosti. Pa takšen je sedanji ahgieški finančni minister tudi v svojem zasebnem življenju. Tako ima tajnico, o kateri trdijo njegovi prijatelji, da se da le * I Najlepše med razglednicami pa so one izbranke, ki so jih pisali ali prejeli otroci .... Zavest eksistence, življenja jim daje tak štirioglat pozdrav in pa prvo predstavo o svetu: da je velik in lep. .. V nočeh sanja taka majhna glava o kraju, ki ga ni še nikoli videla — vse vidi in vse ve ... Morje, ki je daleč, zaživi in mali se koplje v sanjah in plove v barkasi, ki je naslikana na razglednici.... Ako pa tak mlad junak sam piše karto — z okorno in črkam še neveščo roko — o. ko- in "GLAS NARODA" ADVERTISE , nema odpovedo pokorščino. Baje ! kruto prekinem idilo srečnega živ- ! ni takšen človek več zmožen tajiti ljenja? Ta hip Je medvedka že za- še njena sposobnost primerjati z l dejanja ali pa lagati. Dosedanji po- ; slutila nevarnost in še preden sem njeno lepoto. Nekega dne je sedela skusi kažejo dobre rezultate. Sred- j nastavil puško, je planila kvišku pred njim v njegovi delavnici z za- stvo bo aprobirano takoj, čim bodo Mn z mladičem naglo odšvedrala v pisno knjigo v roki, da bi sprejela ljenci. ki bi bili po svojem družabnem položaju nekako nrimornnj korakati na čelu ljudstva. Frčale dni je Turčija nro.slavžl i dva znamenita douodka. Dne 30. I I avgusta, ie minilo sedom let. c;i'cr.x so bili Grki od Turkov tepctii p:i Dumlu Bunaru. Bitki je pov^lje-l val Kemal paša ki je prevzel vodstvo armade iz rok starih, nesposobnih poveljnikov, Turki so Grke strahovito nakle.^tili. Njih vojsko, je bežala na vse strani. Pritiskali so za njimi in jim niso dali. da bi se j odpočili. Tekom 10 dni so že Turki SREDSTVO PROTI MIGREN! Non..škj zdravnik /: živine bole-ni dr. Ze:ner-H r.riclvsen je izumil novo sredstvo 7.a zdravljenje migrene. Svojim pacijentorn vbrizgava preparat iz neke izločnine hi-pr.fize In baje dosega ozdravljenja v polovici vseh slučajev. Doba zdravljenja traja šes' tednov, injekcije pa izvaja vsak teden enkrat Hipofiza je. kakor znano, majh- „ . , na žleza, ki so jo smatrali Še pred dosegli Smirno ter mesto zazgali. . . . ... , ^ , ^ , , „ . , I kratkim za jx>daljsek možganskega Potek teh dogodkov je izzval nr^c L, . ' tkiva. Novejša raziskovanja so od- eksperlmenti dovršeni in bo o *Jih j džunglo, podano strokovno mnenje. njegova naročila. Snowden je ne-Plazila sva se dalje mimo brloga, kaj premišljeval. Hipoma se'oglata je ostal prazen. Slutila sva, da si: "Povejte mi, gospodična, vi ste STALNO DELO NA FARMI j medvedka z mladičem ni odhite- zares mična oseba, izobražena, raz-želi dobiti Slovenec srednje starosti,! la daleč, zato sva krožila v bližini umna, zanesljiva. Gotovo imate najraje pri starejših ljudeh ali vdo- j brloga na vse strani. Tako se je mnogo šans pri raznih ljudeh", vi. Pišite na: Izgodilo, da sva se bila v divjem Tajnica je postala čisto nervoz- '"FARMER", | kaosu džungle razšla. j no. Odkar je bila v Snowdenovi c o Glas Naroda, 216 w. 18th St., J že sem od trenutne melanholije ! službi in to je bilo že precej časa, New York. N. Y. t dvomil o lovski sreči, kar zadoni v , ga je poznala samo kot hladnega. (2x 2S&26) ! razdalji petdesetih korakov strel premišljenega in solidnega moža. Grki.strašno paniko. Zanašali so se namreč na rojaliste in na angleško OTROK KOT ZASTAVNINA i! II 11 II l Pošljite $i nam i in mi vam bomo pošiljali t 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik} S 3SKSB8 ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, 26 let star, lepe zunanjosti in naprednega mišljenja z nekaj prihranki želi znanstva s slovenskim dekletom v svrho ženitve od 17—21 let staro. Katera resno misli, naj piše na naslov: "LEPA BODOČNOST", c o Glas Naroda, 216 W. 18. Street, New York, N. Y. POZOR GOZDARJI! Potrebujem od 8 do 10 ljudi 2a delati, drva. Plača S2.2Š od korda. Gozd lep. Alois Boli h, R. F. D. 2, Rexville, N. Y. (2x 24,25» V nekem hotelu v Kulsteinu sla bivala letos na počitnicah dva zakonca iz Nemčije. Imela sta s seboj tudi svoje devet mesecev staro dete. Potem ko sta se lepo odpočila, zredila in popravila, je mož Hotelir mu ga je ŽENITNA PONUDBA. Prileten Slovenec, vdovec, bi se rad seznanil s Slovenko ali Hrvatico v starosti od 40 do 50 let. ki je dobrega značaja. Jaz imam lepo majhno farmo in sem brez otrok ter sem dobro preskrbljen. Ako katero za -nima, naj piše na naslov: G. R., Demmon, Mich. (6x 20—26) mojega tovariša in odmev daleč po! Nikoli ni bil poskusil, da bi svoje .... džungli. razmerje do nje spremenil v kaj In* j2ameval racun V tem hipu sem že slišal obupni; timnejšega. Snowden je opazil nje- j poslal v dobri veri' da bo hitro klic: "nai, ma choi", "Gospod, hiti no rdečico in se nasmejal: ^avnan- Toda mo± rekeI' da nima in pomagaj" ' i dovolj avstrijskih šilingov in da i "Veste, jaz sem vedno diploma- j mora izmenjati še nekaj nemških Z mrzličnimi občutki sem hitel, tičen. Najprvo sem vas moral spra- j mark v avstrijsko valuto. S tem nič dobrega sluteč, v smeri proti j viti v prijetno razpoloženje, preden; vzrokom se je odstranil iz hotela, mestu, kjer je utegnil biti tovariš, bi vem dejal, da bi morali v bodo- J žena Je ostala sama z otrokom, a Kakor za nalašč, so me mnoge o- » če bolje skrbeti za svoj — pravo- ' ko so čez nekaj časa potrkali na vijalke in trnjeva vegetacija še bolj pis". vrata sobe, kjer sta zakonca biva- la, so na splošno začudenje ugotovili. da jo je tudi ona pobrisala. Pustila pa je v hotelu kot zastav-nino — devetmesečnega otroka. Hotelir se seveda ni mogel zadovoljiti s takšnim plačilom, in je dete izročil občini, ki ga je dala na lastne stroške v rejo, dokler se ne javita ali najdeta nemem, oče in mati. ■tea-^iKHKifffiSPinH'^ ::-.. raas : .. irarawra©« rjff injašfcSTsattF ;•: asa®: ekes MHBsnBMnaaa&i aimsyjeaasafc^-:::.rs m Mali Oglasi krila nje nad vse važni vpliv na življenje celotnega organizma. Tako jc v tesni zvezi z rastjo organizmov, s polnimi organi, z mladostnim izgledom človekovim, z d?lovanJem obist! itd. Nerednostl v Izločanju njenih hormonov povzročajo lahko težka obolenja in celo slepoto. Ker je ena vrsta migrene v zvezi s prekomerno razširitvijo možganskega žilja, druga pa z njegovim zože-njem, je čisto mogoče, da ima hipofiza kakšen vpliv na nastajanje in odpravo te bolezni. S tem pa bi se skrivnostni pomen te žleze pomnožil za novo skrivnost. Grozdje! Kakor zadnjih deset let, tako tudi letos prodajam GROZDJE VSEH VRST na drobn* in na debelo ali cele k&re, direktno iz vinograda. — Blago izvrstno in cene zmerne. BURKLEY PRODUCE CO., 1730 Pike St., Pittsburgh. Pa. — Leo Skoda, Mgr. — Tel. Atlantic 3960, Telefon na domu: Clairton 565. ■ i : * » I j| ■ 11 a .., ; r »* imajo velik uspeh i. ^j,. . Prepričajte se! 1ŠCEM DOGAEJE! Imamo dosti dobre šume v LOUISIANA Potrebujemo 20 do 30 ljudi za francoske doge. Plačamo po tisoč 42" $130.00 in plačamo vsak meaec. — Oglasite se ni: A, A. Luehrmann, c o Sevier Hotel, P. O. Box «1, PerrM*?, Louisiana. 24. 25 H Priporočamo nakup delnice Jugoslavenska Banka, D. D. (Dinarska izdaja) — Zadnja plačana dividenda S^/o Te delnice smatramo za dobičkanosno naložitev. OKROŽNICE in CENE POŠLJEMO NA ZAHTEVO POŠILJAMO DENAR POTOM KABLA ALI POŠTE V VSE DELE JUGOSLAVIJE ZIMMERMANN & FORSHAY Ustanovljeno 1372 170 BROADWAY NE> . YORK, N. Y. *OLil m------l .. 31 A WL O D A" NEW YORK, WEDNESDAY. SEPT EM KER 25, 1929 Ttl« LARGEST SLOVENE DAILY Hi U. S. X. Skrivnost sestre Marlen. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) HBttaiJWI II——BM ■iS 3i4flNMl!S18'MaRW (S Mi- Kc se je pinasa zopet ustavila ob pomolu tvrdke, je sedela Marlen, mtopljena v globoke misli Tedaj se je prestrašila ter zopet smehljaje poki mala gospe j Darlag.. - Zahvalila se je Krugerju za njegov trud ter mu obljubila paket lobaka. Nato pa je odkorakala z gospo Darlag proti stanovanjski hišo. Letala je tako cdločno, v prostornem vrtu. Bila Je lastnina Harald Horsta, — in njena domovina, dokler je hotela. Kako dolgo jo bo lahko smatrala za svojo domovino? Dokler ne bo pnvedel Harald Horst žene v to hišo. Nato pa, — to Je dobro vedela, — pa ne bo nobenega nadaijnega obstanka zanjo. Qo«pa Darlag Je predramila Marlen iz teh misli. — Sedaj greva pit kavo! — je rekla* Ko ee Je to zgodilo, je odšla Marlen v svojo sobo ter sedla na svoje običajno mesto. Izgubljena v misli, je zrla na sliko Haralda. Izslika-la si je, kako bo, ko bo prišel. Dosti bosta gotovo skupaj, kajti Harald Jo bo gotovo predstavil vsem svojim znancem kot svojo — sestro Marlen. Leta in leta Je živela tukaj z gospo Darlag, mirno in samotno. Sedaj pa bo postalo vse drugače. Dokler se bo Harald mudil v Hamburgu, bo vladalo tukaj veselo življenje. Harald si bo gotovo Izbral ženo med ponosnimi hamburškimi patricUsJUmi hčerkami. Kaj bo ž njo? O tem je razmišljala, ko je sedela tam in tuhtala. Par dni pozneje je moral gospod Zeidler vprizoriti majhno trgovsko potovanje v Berlin. Marlen je stala sama v kontorju, na svojem mestu ter pridno vpisovala v trgovsko knjigo. Tedaj je prinesel služabnik poŠto ter jo položil na pult. Ona Je v zahvalo prikimala ter najprvo zaključila eno stran knjige, predno Je pregledala pošto, — dasiravno je dobro vedela, da je dane« dospel pamik. ki bo moral prinesti pošto iz Kota Rače. Vidihnila Je, odložila pero ter pregledala pošto. Takoj na .vrhu je ležalo pismo Haralda nanjo. Vsa rdeča Je posegla po njem. Danes ni bilo treba čakati na opoldanski odmor, kajti bila je sama ter je lahke neovirana prečitala pismo. Vestno je pregledada najprvo ostalo pošto ter razdelila pisma med dotlčne resorte. Privatno pismo na gospoda Zeidlerja je položila ne pult starega gospoda, ker je vedela, da se bo vrnil naslednjega dne. Ko Je opravila svojo dolžnost, je prijela za pismo Haralda ter sedla na stol. da ga lahko mirno prečita. Odprla Je pisanje ter pričela čl ta ti: Moja mala sestrica Marlen! Tvoje zelo ljubo pismo sem dobil in pri njega čitanju mi jc postalo tako gorko in dobro pri srcu! Obenem pa se me je lotile domotožje da me je naravnost boleio srce. Tako dolgo časa je že tega, odkar kdo skrbi zame, Marlen, in odkar moreni govoriti o svoji nepozabni materi! Če bi bila še živa, bi Je nikdar ne potreboval bolj ravno sedaj! Da si ravno sedaj govorila o njej ter v njenem imenu dala izraza svoji skrbi, me je globoko ganilo. TI si s svojimi dobrimi besedami takorekoč zopet oživila mater — in jaz mislim, da se je zgodilo to ravno ob pra -- m času. Preje sem vedno rekel, da si bom izbral ženo, ki bo v vseh stvareh slična moji materi. Izbral pa sem si vendar ženo, ki je v vseh stvareh pravcato nasprotje vsega tega. Jaz sem namreč že par tednov zaročen s Katarino Vanderheyden. hčerko mojega kom-panjona in najina poroka se bo kmalu vršila. Tako daleč je čitala Marlen ginjenega srca. Sedaj pa je omahnila nazaj na stol, bleda kot smrt. Tako je sedela dolgo časa ter ni bila zmožna čitati naprej. Prehitro in preveč nepričakovano se Je zgodilo vse to. Harald Horst si je izbral ženo, — zaročen je bil in poroka se bo kmalu vršila Mogqče je že sedaj, ko čita njegovo pismo, mož one druge in ona ni smela več misliti nanj kot je mislila dosedaj, — ker bi bila to krivica. Ali pa je mogla storiti kaj drugega? Ljubezen, ki je živela v njej, je rasla naprej in kako bi jo mogla iztrgati iz svojega srca? Stisnila je skupaj zobe, da clta pismo še naprej: — Vsled tega bo postalo moje potovanje v Nemčijo obenem tudi ženitovanjsko potovanje, kajti tudi moja nevesta potrebuje nujno lzpremembe v podnebju. Tekom svojih otroških let, ko je živela radi klime ločeno od starišev, je obiskovala šole na Holand-skem. Dokler se mudim v Kota Radi, je tudi ona tukaj in vsled tega Je tudi zanjo skrajni čas, da izpremeni podnebje. Najina poroka se bo zavrnila dne 18. aprila in istega dne bova tudi odpova-la. V Hamburg bova dospela koncem maja ter se poslužujeva za potovanje parnika "Columbia". TI boš lahko ugotovila, kdaj bo dospel, ker bo parnik že vnaprej naznanjen v Hamburg. Prosim te, draga Marlen, da sporočiš gospe j Darlag moje pozdrave ter Jo prosiš, naj Ima vse pripravljeno za naju. Za mojo mlada ženo naj se pripravi štiri sobe v pritličju poleg mojih. Ti ne boš na noben način motena od naju, draga Marlen, kajti tvoja soba se nahaia v prvem nadstropju ter razventega tudi v drugem krilu. Zelo me veseli videti te zopet ter te seznaniti z mojo mlado ženo. Prosim te doprinašaj Katji posestrimske občutke. Kot sem ti že povedal, Je bila Katja vzgojena v nekem penzijonatu na Ho-landskem. kjer so posvečali veliko važnost zunanjim stvarem, a popolnoma pozabili resnično vzgojo. Njena mati je umrla kmalu po njenem povratku v Kota Rail jo, kajti bila Je preej ekscent rična dama in poleg tega tudi Por-npi, kajti blal je precej ekscetrična dama in poleg tega tudi Portugalka. Oče pa Je naravnost blazno zaljubljen vanjo.ter preslab, da bi popravil zamujeno. Ns bodi huda, da tako podrobno govorim tebi o svoji bodoči ženi. Jaz sem si Jo izbral za svojo ženo po daljšem in treznem razmisleku. Ko sem bil mlad sem bil seveda bolj idealen. Vrjel sem v vaepremagujočo ljubezen. Sedaj pa sem postal bolj realističen, kajti življenje uničuje številne naše ideale, ki so se nam zdeli ne-, dota kij i vi. Imel pa bom mir in enotnost v svojem zakonu, ker upam, da Je Katja še zmožna izobrazbe in da bo postala dobra žena. Ne daj se prestrašiti, če ne bo Katja proti tebi od priče tka preveč prijazna. Pomisli, da Je občevala tukaj le z moškimi in služabniki. Malo prometa je imela z duševno vlšjestoječimi Evropejkami. Kot majhna, suverena kneginja živi tukaj in nikdo se ji ne drzne nasprotovati, najmanj pa njen oče. Vsled teag se ne sme izgubiti potrpljenja ž njo. Na ta način sem ti sporočil vse. kar bi te utegnilo zanimati, posebno kar se tiče moje bodoče žene. To pismo sem pričel pisati v globoki duševni depresiji in bila je same kot nekaka prisiljena stvar, da ti obrazložim vse to, kot sem tudi storil. Tvoja mladost je bila preveč samotna in ti moraš priti več med ljudi. Sedaj bomo imeli goste, ki bodo skrbeli za to, da dobiš nekaj razvedrila. Gospa Darlag naj vzaine dovolj služabnikov. Moja žena potre- buje dosti služabnikov krog sebe ter jim je vrfjena ukazovati slim pa. da se bova morala v Hamburgu omejiti. Osebno služabnico bo na vsak način privedal s seboj. Gospodu Zeidlerju bom dal še posebej navodila za vse potrebne priprave. Sedaj pa hočemo zaključiti to dolgo pismo. Že davno je polnoč in jaz sem pošteno truden, kajti celi teden sem moral zelo naporno delati. Čutim, da je zame čas. da vdihavam drugi zrak, — domači zrak. — kajti moje duševno ravnotežje je nekoliko omajano. Zdravstvuj, draga Marlen. in na veselo svidenje doma! Tvoj zvesti brat Harald. * Dolgo časa je zrla Marlen na to pismo, ko ga je prečitala do konca. Vsi viharji njenega srca so šli poUvat. pod bolestno gotovostjo, da ni Harald srečen In da ne ljubi žc ne, katero bo postavil na svojo stran. Ta zakon je bil z njegove strani le zakon razuma, kajti še predno je bil sklenjen, je on uvidel, da je napravil napačno potezo. On ni vrjel v ljubezen, — veliko in močno ljubezen, ki daje vse ter ne zahteva ničesar. : . (Dalje prihodnjič.) Arabci in Židje v Palestini. Sveta dežela je del geografskega vi. Težko je določiti raso posamez-ozemlja, ki se označuje kot Sirija, j nih plemen, tudi proučevanje jezi-Njene meje je težko določiti, ker ka nam kdo ve kaj ne pomaga, saj Sirija ko političen pojem ne obsto- govore tudi Alarodijci danes že po ji, marveč je to dokaj majhno o- . vec-ini arabščino, po čemer jih ne-zemlje, razdeljena na celo vrsto državic. Tako površina Sirije ne bo večja od 200,000 kv. kilometrov, na tem ozemlju pa biva največ tri in pol milijona ljudi. Povprečna gostota prebivalstva ni zanimiva, ker je sila neenaka: majhnim prostorom, kjer so se naselili ljudje, stoje nasproti ogromni kompleksi ne- _____________________ . -------- obljudene, puste zemlje, kjer se le ^»ogledu čisto različnega porekla. poučeni popotniki smatrajo za Arabce. Alerodijskega porekia so sigurno v gorah živeči sektaši kakoi na pr. Maroniti na Libanonu in Druži v Haurunu. Ta mešanica ob-stopi na palestinskem in sploh si-rijskem ozemlju že tisočletja. J2-zus iz Nazareta in strastna Herodova hči sta bila sigurno v rasnem redkokdaj pojavilo na kamenitih cestah karavane popotnikov ali romarjev. Po svetovni vojni se je Sirija razdelila v celo vrsto majhnih državic, ki so na znotraj avtonomne, v resnici pa spadajo v interesne sfere evropskih sil. Najpomembnejša in v Evropi najbolj znana državica je Palestina, ki je pod angleškim protektoratom. Obsega približno 60,000 kv. kilometrov in šteje kakih 800,000 prebivalcev. Dalje obstoji državica Transjordanija is 350,000 arabskega prebivalstva > in Federation Syrienne, pod francosko zaščiti stoječa zvezna država, ki se deli v v Veliki Libanon, Sirijo, Alauite in Hauran. Razmere v Palestini, kjer se ta-reta drug ob drugega v glavnem dva naroda: Arabci in Židje. so samo primer nejasnih in skrajno raz-rovanih prilik v celotni Siriji. Ta dežela, ki po svoji primorski legi in dolgi obali spominja na Dalmacijo, je bila v starih časih zelo ek-sponirana; v nji so prodirale egipt-ske, macedonske, rimske, arabske in križarske vojske. Vse tuje ekspanzije so zapustile svoje sledove. Malo dežel je na svetu, kjer bi na tako majhnem prostoru bivalo toliko narodov ali boljše narodičev in plemen, ki se vsak Izmed njih smatra za "izvoljeno ljudstvo" in gleda z mržnjo na soseda. Prav v tem je iskati poleg čisto gospodar-darskih in političnih razlogov vzrok neprestanega trenja med prebivalstvom Sirije, posebej pa še Palestine. Zaman iščemo enoten sriski narod. Tu imaš Levite, ondi Samari-te; tu biva sirski kmet, ondi se na l&hkonogem pustinjskem vrancu klati Beduin. Kakor v Mali Aziji prevladujejo tudi tu Alarodijci, vendar opažamo, da jim je primešane silno mnogo tuje, zlasti arabske kr- .'IIJi Spremljevalci Omajadov. seldžujski Turki, romarji in postopači za časa križarskih vojn. čijih potomci so bili sloveči "Pullani", današnji Levatinci in cionisti, Židje z vseh vekov, ki so se vrnili v domovino svojih davnih prednikov — tvorijo silno pisano plemensko mešanico. Če pogledaS Jeruzalem z Oljske gore, vidiš z enim samim pogledom arabske mošeje in židovske sinagoge, bleščeče kupole pravoslavnih cerkva in skromna okna katoliških samostanov, ropotijo, ciganov, moderne delavnice in črne beduinske šatore. Bolj kot kri določa slučaj v Siriji narodno ali plemensko pripadnost. Moderna tovarna spada semkaj z isto pravico kot z zelenjem preraščene razvaline Palmire Samo ob sebi se ume. da umetno izolirane občine na majhnem prostoru stisnjenih pripadnikov raznih ras in plemen niso sposobne za kakšno ekspanzijo. Turek se je v Siriji vedno počutil tujca; s svojim sirovim značajem si ni mog^l pridobiti niti sovernika v Mohamedu — Arabca, ki je zelo občutljiv in tankočuten. Tudi nacionalistično gibanje Arabcev, ki se je zopet Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po, jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. RasnMBsm Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA. n. - JJu i GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK 'Š32C&32C&33C&33C&33C&3?' čih, vaseh ali mestih; palestinska vas je daleč od pojma naše vasi; najbolj se približuje tipu sredozemske vasi. Najbolj gosta so selišca, zlasti mesta ob morju; v notranjosti leže osamljena in je treba ure i in ure, celi dneve potovati po pu-| stinjah, preden dospeš v kako mesto. Največja notranja mesta: Jeruzalem, trdnjava Izraelcev in zi-beljka krščanstva, Damask in Ha-lep tvorijo prav zaprav oaze v siri j-ski pustinji. Take oaze so tudi razni kraji, kjer cvete poljedelstvo; (Cretan je Parnikov — Shipping News — 26. septembra: I>resden. Cherbourg, 3remm 27. septembra. lie dt Franc«, Havre Vnlctiiia, Trat Hom^r'c. Cherbourg Pmiilir.^. Cherbourg. Antwerpen Ilerlin. Ci>*Tt>our>. Prmif-n Hriiil<-nr Hardirp. <"hf-rbourK inen • I Kellanre Cherbourg. Hamburg 3. ok'ibra: Hr*»m*-n. < *l»«-i l.oii r j;. Hrrmtn 4. oktobra: MajrHtir, Cherbourg l^iplaitd, Cherbourg. Antw«-ri>«-n 1 Minnesota. Ctierbuurg 5. cktobra: | R*-pUblir CherbOurK. Urninen St I.uuis, Cherbouig, Humburg N'evr Amsterdam, iiuul»i(uc »ur lit-r. Rotterdam Contf Khtnoiimaijo. N.ipoli. Ot|»<'-, vu 9. oktobra: Me.xique, Havre 1-tereiiKarla. Cherbourg President hw»tvr|i, Cherbourg, \ Bremen Statendam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam 10. aktobra: it.ocbajnbeau, Havre II. oktobra' ti]>inpk-, Cht-rcKJurg iVtitiland. Cherbourg, Antvrrptit liremeri Roma. Xapoli. Cenova 12. oktobra: Kranw, Havre Luetzoiv. Bremen N>» York. Cherbourg ,Hamburg Leviathan. Cherbourg, Brrmm 15. oktobra: Snturrtia, Trst 16. oktobra; Mauretanla. George 1 *r«m»*n Cherbourc Washington, Cherbourg, novonaseljenimi poznimi potomci nekdanjih Izraelov. Židovski sve- j tovni kapital v veliki meri podpira podnebje je v tej deželi kaj različ- kolonizacijo in modernizacijo Pa no in lahko prehodiš v enem dnevu več klimatičnih pasov. Ponekod ima visoke gore; izmed Libanon-' skih gora je najvišja Veliki Her- ! monu (2880 m>. V primorju je pod-i —" nebje najugodnejše z zadostnimi padavinami, ki omogočajo obilnej- linstvo borno, nasadi uspevajo le z umetnim namakanjem zemlje. nekoliko razvnelo baš v zadnjih j šo vegetacijo; v notranjosti je rast-tednih, nima kdo ve kake sile in se omejuje zgolj na lokalne učinke. Precej je kriv geografski položaj j arabskih mest: Damask je najiz- , Kakšna bodočnost čaka Sirijo, razitejša arabska nacionalna trd- pred vsem pa Palestino? V tem je njava, toda to je osamljena celica j nemara bistvo sedanjega spora med | Arabci in Židi. Židovska koloniza-. cija je zaslovela zelo velikopotezno sredi puščave, ki ne more učinkovati na daljavo. V Beirutu. v primorskih mestih prevladuje Le van-tinec s svojo lažnjivo. vnanjo civilizacijo. Druži, Maroniti in vsi sek-taši, ki žive po svojih starodavnih šegah daleč od mest, na gorah in v samotnih dolinah, so preneznatni in premedll, da bi mogli vtisnili deželi svoj pečat. Prebivalci žive v majhnih seliš- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3*7* POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 99 in obeta, da bo naredila iz Palestine v nekaj desetletjih gostejše obljudeno, s tehniko modernizirano deželo židovskih naseljencev. Dosedaj je prihajalo vsak mesec v Palestino po 2000 naseljencev, ki pa se seveda niso mogli takoj prilagoditi novim, težkim razmeram obljub- lestine, dočim so Arabci navezani sami nase. Pridelki židovskih poljedelcev se zaradi boljših zvez lažje spravljalo na na tuja tržišča, dasi vlada baš v tem pogledu huda kriza, ki ogroža mnoge židovske esksi-stence; Arabci nimajo v tej krizi niti te ugodnosti. Vse to se je poleg nacionalnih in verskih momentov zgostilo v težko, grozeče nasprotje. ki se dviga nad Palestino nalik črnemu oblaku. Spričo mentalitete obeh narodov bo sedanja napetost prej ali slej prikipela do odločilne borbe po načelu; Mors tua, vita mea. »Tvoja smrt je moje življenje'. (Po prof. dr. Fr. Braunui. SULTANOV SIN KAPELN1K. Madžarski listi pišejo, da se je nastanil kot kapelnik v nekem zabavišču v malem provinci j alnem l>ene dežele in so jo mnogi razoča- gnezdu Szarvasu sin zadnjega tur-rano zapustili. Vendar je to siste- ' škega sultana Abdul Kadir. Znan matično naseljevanje Židov zavze- 1 je po svojih zakonskih škandalih. lo tak obseg, da so Arabci postali v skrbeh, tembolj ker naseljenci iz "rasnih razlogov" ali zaradi nepoznavanja razmer še povečujejo nasprotja med avtohtonimi Arabci in Lansko leto so listi poročali, da bo prejel od turške vlade del svoje dedščine, kakor je pa videti, niso imele te vesti nobenega stvarnega ozadja. P DRUŠTVA Ki NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE 17. oktobra: Stuttg.,rt .lloulogii« »ur Mer. Rre-m.-n 18. ehtqbra: • lie- c!Krun«*, Havre Homeric. .Cherbourg 19. oktobra: H» r*h^rtK«nrg. Antuerpen I'liilsohliir.rt. «'hert»our»r. Hamburv V«-* minut. il^uK.Kiie- »ur flot- trrdam Mlnnrkstikda, C"h»-rbourir Conte Craiide, .\u|«li, Genova 23 oktebra: A'ju.bintu. Cherbourg I'redden, Cherbourg. lirerneri l!t-«Oiul«, Cherbourg. Ituml uik 2A oiltobrj: Hremeh, Cliert-ojrif. l!rer»en 25 oktobra: Mm j*-nt Chertf-ur* Arabic Cherbourg Antweri-en »r >'sti«*:i. 26. avgusta .M>l»-ittike. . Cherbourg. Hamburg J t tii. I*.'•:;t - ir M«-r. Hr--m~n Ariietua. Cherbourg. lUeinert 30. oktobra: rnnar^a, 0»«-rk»'uric President I'ard.iig, Cheiltourg, f're-mrti lle.iam-e. Cherbourg. Hamburg 31. . ktcbr J Murniiifii, <'(.ir!,t,urg, llremen Jesenski izlet. — okt IK. "lie sls Franc" Boiitni skupni Izlet. — dec.. "He de F-ance". R DNI PREKO 0CEANA~ Najhrsjta In najbolj ugodna pot ca ootovanjs ne ogromnih earnlklH: ILE Dt FRANCE 27. »ep.: 18. okt i i P M.l <7 P M > MEXIQIE 9. oktobra. 11 A M -FRANCE 11. okt.; ZZ. novembra »6 P. M > <10 P M N&lkrajlla ">ot po tciesnict V*nkC je » poeebni kabini * vm-ml moderni ml udubnori: — Pi;a<"-» In iIsvdo francoske kul lnte IsreJno (tiske cene VfirmJa-jte kuteregnkol T>ooblslian»c> agenta FRENCH LINE 1» »TATE STREET NIW YORK. N. Y. I Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše »*«>lfO-letne izkušnje Vam m* ~amor»mo dati najboljša poh^nila in priporočamo ved no le prvovrstne bno-parnike. Tudi nedržatijanl zamere jo potovati y stari kraj ua obisk, todj Drrskrbeti si morajo dovoljenje za polnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven ža eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in {iii se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovbnjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odtavanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj w jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ . STAREGA KRAJA Glasom nore ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo i z prvim julijem, znaša jugoslovan-| ska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo sa-^o onim , prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192«. leta poročili, žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod Zl. let« onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl ▼ to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na j poznano in zanesljivo SAKSER STATE >' BANK 9 82 CORTLANDT STREET NEW YORK