Poštnina plačana ▼ gotovini Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ‘/. leta BO din, za ‘/« leta 45 din, mesečno 15 din; za lno- TRGOVSKI LIST Številka 22. Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri *“.vo 10 ~ Časopis za trgovino. industriio ča ln toži se v Ljubljani Izhaia iredo In petek Homan Golob, podpreds. Združenja trgovcev v Ljubljani: Socialni program Gospodarska moč vsake edince, v kateri so ljudje združeni je v tem, da je pretežni del združenih gospodarsko vsaj tako dobro fun-diranili, da ni treba s skrbjo gledati naprej na tisti čas, ko se njihova delavnost zmanjša ali jih zadene kaj hujšega. Država je močna, če je preskrbljeno za primerno eksistenco vsakemu, pa tudi najskromnejšemu državljanu. Prav tako je orgahi-zacija veljavna in jaka, kadar je zgrajena na zadovoljstvu vseh ali 'saj^ večine članov. Ni torej taka družba le v prid posameznim jač-dm — ne, ta naj bo zatočišče vseh, ki pripadajo istpmu stanu. Vsi naj svr°j° organizacijo izrabljajo, pa tudi vzdržujejo naj jo vsi. Bolj kot kdaj poprej, se jev zad-njem času začela kazati potreba P° takem naairanju tudi v naših vrstah. Mar nimamo vsak dan 7jflova dokazov, da se nobeden od uadrejenih in odgovornih črnit,e-tjev ne poteguje za zasiguranje dostojnega življenja nam in našim rodbinam? N,e govorimo o onih maloštevilnih, ki jim je njihova ^sebna sposobnost priborila bolj-se življenjske pozicije. Teh je malo! Več, veliko več pa je onih, ki jim življenje prinaša od dne do dne nove, težke, včasih nepremagljive težave. Marsikoga iz teh vrst zadene nesreča. Primerjajmo se z drugimi stanovi. Vzporedimo se s svojimi nameščenci. Kdo od nas ima pravico do bolniškega zavarovanja, kje je starostno zavarovanje, kam se zatečemo, ko ni več zaslužka? Miloščine so človeka nedostojne. In s kako grenkobo v duši jih ^Prejema človek, ki je preje s svo-Pm zaslužkom lepo kril svoje življenjske potrebe! Krivično je tudi, da trgovca, ko Postane nesposoben služiti si denar, država ne prizna za svojega varovanca, čeprav ji je za časa svoje delavnosti dajal prispevke v obliki davkov. Pni vsaki borbi za naše pravice čutimo, kako malo vpliva imamo [ni sami pri odločevanju o svoji [ustni usodi. Ko gre za delovni cas v trgovskih obratih, se uslišijo navadno le želje onih, ki imajo u i vse sooja],no [n boinjgpo za-nod°Ta?te- Kadar pa se bori mali imeti trROvec> ki smel več od°prtr ke je morala Slovenija uvoziti letos 10.000 vagonov, kar Znese v denarju za skoraj 200 milijonov dinarjev večji izdatek. Ni čuda, če potem Slovenija prednjači glede konkurzov in prisilnih poravnav, kakor je konsta-tiral načelnik dr. iiatej, da se je lani zvišalo število konkurzov na 42, prisilnih poravnav pa na 54, dočim je bilo v vseh ostalih banovinah le 83 konkurzov in 124 prisilnih poravnav. Tako tudi ni čudno, da rastejo dolgovi banovine, ki so se 1. 1937. zvišali za 21,3, 1. 1938. pa za 63 (posojilo Zadružni zvezi) milijonov din in znašajo sedaj v celoti 137,696.748 din. Naravno se pri takšnem gospodarskem stanju tudi stalno večajo banovinski davki. Tako smo dobili letos zvišanje šolske doklade od 26 na 35%, dobili nov davek na jedilno olje in takso za prevoz z motornimi vozili. Vedno večje finančne naloge mora tako premagovati prebivalstvo Slovenije, a njegova pridobitna sposobnost ne raste. Nasprotno je v mnogih panogah padla. Zaradi prevelike davčne obremenitve se seli industrija drugam, kar je poudarila cela vrsta govornikov. Socialne dajatve so v Sloveniji največje, konkurenčna sposobnost naših podjetij tudi od tega trpi. 0 prosperiteti naše lesne trgovine in industrije ni govora, kakor je ugotovil dr. Golia. In tako se vrste izjave banskih svetnikov ena za drugo, ki imajo vse isto osnovno misel, da ne pridemo naprej, ker država ne stori svoje dolžnosti do naše banovine. Zato ni druge rešitve, kakor da se uprava decentralizira oz. da se da banovinam finančna samostojnost, kakor je predlagal v svoji resolu-1 triotična fronta tudi ne more trpeti piii dr I ecikovar nobenih posebnih sekcij ah front, ciji ur. nesKovar Patriotična fronta more dopustiti Kakor prejšnja leta, tako je tudi samo se nekateri njeni čla- letos zasedanje banskega sveta do- ni bolj zanimajo za nemška nacio-kazalo, da se banski svetniki resno nalna, drugi pa bolj za socialna )rudiio da bi se zbolišalo trosno- vprašanja. Tisti pa, ki bi ovirali trud jo, da bi se zDo jsaio gospoM pomlrjenj,e z Nemčij0, bodo iz Av- darsko, socialno in kulturno stanje I Izgnani naše Slovenije, da pa ne morejo Za Hitlerjev govor je vladalo v doseči pravega uspeha, ker imajo vsej politični javnosti največje za-san,o ,0 pravico, da oglašujejo fcfcT £& resolucije ne pa sklepov. parlament, so bili nabito polni, ko Zato zaključujemo svoje kratko je točno ob 13. otvoril predsednik poročilo o (zasedanju banskega Goring parlament ter po kratkem sveta z zahtevo: več samoupravnih ^govoru podal besedo kanceiarju pravic ljudstvu! ---- Politične vesti celo vrsto številk o zvišanju pro- narodno socialistično in drugače Hitler je govoril polne tri ure I ter je bil njegov govor ponovno prekinjen z odobravanjem poslancev. V začetku svojega govora je Hitler zlasti naglasil historično zaslugo narodno-socialistične revo lucije, da je rešila Nemčijo iz do-be največjega ponižanja in gospo-Posledice sestanka v Obersalz- darskega propadanja. Močno je bergu pri Berchtesgadenu se ne poudaril, da je bil on, Hitler, zad-bodo pokazale samo na političnem, nji, ki je še mogel rešiti Nemčijo, temveč tudi na gospodarskem po- Pri tem pa je nar. socialistična re-Iju. Tako se že sedaj govori, da I volucija zahtevala manj žrtev ko bosta sklenile Avstrija in Nemčija vsaka druga revolucija, zlasti pa carinsko unijo. Ta pa bo dobila stokrat manj ko krvava bolj še vi-čisto novo obliko, da ne bi bil mo- stična. Nato je na podlagi številk goč protest zapadnih velesil. Go- dokazoval, kako je Nemčija gospo-spodarsko zbližanje z Nemčijo pa darsko napredovala pod njegovim bo imelo za Avstrijo tudi slabe po- režimom. Proizvodnja se je silno sledice. Tako je znano, da ima Av- povečala in danes je Nemčija za stri j a proti Nemčiji zelo visoke združenimi državami Sev. Amerike terjatve, ki znašajo približno 50 prva država glede proizvodnje že-milijonov šilingov. Nemci sedaj si- jeza jn jekla na svetu. Prebral je lijo, da bi Avstrija pristala na to,1 da se te terjatve plačajo z dobavo nemškega orožja. V Avstriji pa se temu upirajo, ker Avstrija tega orožja ne potrebuje, na drugi strani pa bi se njeno finančno stanje s takšno kompenzacijo zelo poslabšalo. Drugo vprašanje pa je, če se bo mogla avstrijska vlada nemški zahtevi še dolgo upirati. Češkoslovaška vlada bo zavzela svoje stališče do novih avstrijskih dogodkov šele na svoji seji dne 22. februarja, ko bo že izdano besedilo govora Hitlerja. 2500 narodnih socialistov je bilo že izpuščenih v Avstriji iz zaporov. Hitler-Sušnikov sporazum je zopet enkrat dokazal, da je bila angleška politika zasnovana na napačni premisi. Angleži so namreč bili prepričani, da bi povečani vpliv Nemčije v Avstriji avtomatično moral ohladiti razmerje med Nemčijo in Italijo. Zato ni Anglija neprijazno gledala na prizadevanja narodnih socialistov, da se vsidrajo izvodnje na vseh poljih., o zvišanju narodnega dohodka ter zvišanju državnih izdatkov, pri čemer pa so se cene le neznatno zvišale, da se je splošni standard Nemcev zvišal. To zboljšanje je dosegla Nemčija brez vsake pomoči iz tujine, le s svojim delom, le s tem, ker so vsi Nemci delali. Kako še vse drugačen uspeh pa bi Nemčija dosegla, če bi imela na razpolago kolonije ali surovine, kakor jih imajo druge države. Posebej je še Hitler poudarjal, da je vrnil narodni socializem Nemcem zopet samozavest. Nemčija je danes zopet sila, ki more z uspehom braniti svoje interese. Nato je govoril o uspehih nar. socializma na kulturnem in socialnem polju ter pri tem ponovno ostro napadel razne tuje žurnaliste, ki pišejo neugodno o Nemčiji. Sploh je bil ton vsega Hitlerjevega govora zelo polemičen; zlasti proti raznim demokratičnim režimom. Posebno ostro je nastopil proti neresnicam, ki se širijo proti narodno socialistični Nemčiji ter dostavil, da Nemčija teh neresnic ne bo več trpela, ker so te nevarne tudi za mir, ker morejo povzročiti proti Nemčiji takšno nerazpoloženje, da bi mogli drugi Nemčijo napasti. Poseben del svojega govora je posvetil govoricam, ki jih širijo tuji listi, da je narodni socializem osvojil 4. februarja zunanje ministrstvo in vojsko. Odkar je on zasedel oblast, je bilo vse v Nemčiji tudi biti ne more. Zato so vse te govorice nesmisel. Nato je govoril o zunanji politiki ter se zlasti odkrito izjavil proti vsem mednarodnim konferencam in v zvezi s tem tudi proti Zvezi narodov, v katero se Nemčija nikdar več ne bo vrnila. Tu je vsaka nada odveč. Prav tako pa je podčrtal, da se Nemčija svojih kolonij nikdar ne bo odrekla, temveč da jih bo zahtevala z vedno večjo odločnostjo nazaj. Obširno je govoril proti boljševistični Rusiji. Med narodnim socializmom in boljševizmom ni nobenega kompromisa, tu je mogoč samo boj. S tem je dano tudi nemško stališče do kitajsko-japonskega konflikta ter dogodkov v Španiji. Nemčija je prepričana, da bi poraz Japonske koristil samo boljševistični Rusiji. Prav tako pa Nemčija ne more trpeti, da bi postala Španija podružnica sovjetske internacionale. Močno je poudaril Hitler tudi nemško-italijansko prijateljstvo, ki služi miru. Na koncu svojega govora se je dotaknil avstrijskega vprašanja ter naglasil, da se mora zahvaliti kanceiarju Sušniku, ker je omogočil, da, se je sporazum iz 1. 1936. poglobil. Pozornost je tudi vzbujalo, ko se je Hitler z veliko prisrčnostjo zahvalil bivšemu vojnemu ministru in šefu gen. štaba Fritschu za organizacijo nemške vojske. Hitlerjev govor je bil sprejet od poslancev z velikim odobravanjem. Uradni popravek mestnega po Z ozirom na članek, ki ste ga priobčili v »Trgovskem listu« v ponedeljek, 14. februarja 1938, številka 19, na strani 2, v stolpcu 1., 2. in 3., pod naslovom: »Zagrebška občina za dvig tujskega prometa. A kaj se stori v Ljubljani?«, Vas prosiim, da izvolite v smislu čl,ena 26. zakona o tisku objaviti v svojem cenjenem listu sledeči uradni popravek, oziroma pojasnilo: ____________________ , . Program dela, kakršnega si je v Avstriji, ker J®kila,feL,.;„Tf’ po navedbi omenjenega članka seda se bo zopet ponovila Italijan- 1 ‘ » ska grožnja z demonstrativno kon- stavila zagrebška občina oziroma centracijo italijanskih čet na Bren- njen turistični odbor, za bližnjo nerju. Dejansko so nekatere agmi- prihodnjost, je ljubljanska občina ture tudi ze poročale o dveh di- - vL t„ nnwrsim na vizijah, ki da jih je poslal Musso- ze ^vršila m sloni ta program na lini na Brenner, a so se kasneje informacijah o ze izvršenem delu te vesti izkazale kot napačne. Vse Ug tujski promet, ki jih je zagreb-kaže, da je bil med Nemčijo in Ita- občina prejela r Ljubljani. ten fiSrazum inda**buf angle- Tako je Ljubljana že pred dvemi ška kalkulacija napačna. V čem je leti priredila tečaj za policijske bil ta sporazum, še ni znano, po- I stražnike, hotelske vratarje, nata-roča pa se, da je Nemčija pristala karjo, avto-izvoščke itd. V teh tena vojaško zvezo z Italijo in da je ’ ... . . ,. . moral Hitler napraviti svoj znani caJin 80 Due vse ie oseoe. ki pri udar z dne 4. februarja tudi zato, bajajo stalno s tujci v dofciko, poda je odpravil nasprotovanje nem- ufene o znamenitosti Ljubljane, ških višjih oficirjev proti voja ter g<) prjtjoLile vse ono znanje, ^Ke/so nove razmere v Avstriji N }e tem sPričo njihovega očitno neuspeh angleške politike, stalnega stika s tujci potrebno, se zopet govori o nesoglasjih med Ljubljanski turistični odbor je pri-Edenom in ministrskim predsedni- redil ze dva tečaja za vodnike kom Chamberlainom. Slednji hoče sedaj na vsak način doseči spora enega v letu 1932., drugega v letu zum z Italijo ter je v ta namen 1936. Te tečaje je obiskovalo skup- sklical za soboto sejo angleške vla- no 30 gospodov in gospodičen, ki de. Sklicanje seje na soboto je tem L imeli po večini maturo ali celo bolj pomembno, ker ob sobotah ni štndiie Iz teh teča- sej angleške vlade ter je bila zad- visokošolske študije, iz ten teca nja seja angleške vlade v soboto jev je nastal stalen kader vodm- pred enim letom. Na seji se je raz- kov, ki jih je okrog 15 in ki so pravljalo o Hitlerjevem govoru ter posameznim tujcem in skupinam altelaTkonferenco1 Chamberlaina tujcev stalno na razpolago. Vsak m Edena z italijanskim veleposla- izmed teh oseb je vešč poleg ma-nikom Grandijem. Govori pa se terinščine še kakega jtujega je-tudi, da se je na seji angleške vla- 7^a vsj skupaj poleg materinšči-de razpravljalo o predlogu franco- . jezikov skega veleposlanika Corbina, ki je _ J • . predlagal zaradi avstrijskega vpra- Turistični odbor za mesto Ljub-šanja skupno diplomatično akcijo hjano je ,v kratkih 7 letih svojega Anglije in Francije. obstoja izdal že štiri prospekte Avstrijski notranji mnister Seyss- mesja Ljubljane v nakladi preko Inquart se je vrnil iz Berlina z no- {»vodov in sicer v franco- vimi zahtevami nemške vlade. Gre 5U.U0U izvodov, in sicer v tranco- v glavnem za tri zahteve narod- ščini, češčini, angleščini, srbohr-nih socialistov: da smejo nositi na- vaščini in v esperantu. Vsi ti pro-rodni socialisti kljukaati križ, da ... ko leto v 1000 izvo_ se iim da pravica svobodnega se- * 1 , • v stajanja in organiziranja ter da se dih razdele našim potniškim biro- amnestirajo vsi člani avstrijske ---------------- legije v Nemčiji. S tem bi bila § 26. tiskovnega zakona se gla-narodno socialistična stranka v sj. »Urednik novtin ali periodič- socialisti to prav krepko izkoristiti, jeti ali natisniti v prihodnji ste Nasproti tem novim nemškim vilki novin ali prihodnjem spisu zahtevam pa zavzema vodstvo av- vsak popravek o činjenicah priob-strijske patriotične fronte, edino genih v njegovem listu, ki mu ga dovoljene avstrijske politične or- „ hl ? « ganizacije, čisto drugo stalisce. V P°8lJe oblastvo.« svojem uradnem razglasu javlja Razsodba stola sedmorice pa vodstvo patriotične fronte, da se pravi, da je popravek od strani morejo narodni socialisti sicer oblastva glede vsebine popolnoma svob»,lc,,i„ „i vezan „a drugo ke, branili avstrijsko neodvisnost. Pa- I na pogoje § 28. jem v inozemstvu in Putniku zaradi nadaljnjega širjenja. Nova vremenska hišica v Zvezdi, orientacijska naprava na stolpu ljubljanskega Gradu, namestitev mednarodnih prometnih znamenj po mestu, markacije po Tivoliju in na Gradu, so skoraj vse delo turističnega odbora za Ljubljano. Leto za letom prireja mestna občina tudi promenadne koncerte, ki jih je bilo v letu 1987. 20, in sicer na najrazličnejših krajih mesta Ljubljane. Izvajale so jih kar tri godbe in sicer Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga«, Delavska godba »Zarja« in godba Vič-Glince. Da ti promenadni koncerti niso zastonj, se razume samo ob sebi, ker mora občina povrniti prirediteljem vsaj njihove dejanske stroške. Kako je z večjimi prireditvami v Ljubljani? Mestna občina je priredila pred leti nekaj večjih prireditev, tako n. pr. Kraljev teden, nato pa takozvani Festival slovanskih plesov, ki sta oba v moralnem pogledu uspela zelo dobro, ki pa nista prinesla onega obiska tujcev, kakor je bilo pričakovati in sta v finančnem pogledu pomenila za mestno občino tako velike žrtve, da si kasneje, zlasti zaradi finančnih težav, v katerih se nahaja mestna občina, takih luksuz-ntih prireditev ni mogla več dovoliti. Mestna občina je uredila v Tivoliju s precejšnimi finančnimi stroški pod vodstvom in po načr tih gledaliških strokovnjakov prostor za gledališke predstave na prostem. Ko pa je bil prostor urejen, se je vršilo na njem samo nekaj predstav in se naši gledališki krogi zanj niso več zanimali Tega gotovo ni kriva mestna občina, saj je prostor' vsem našim glediščem stalno na razpolago v uporabljanje. Druge prireditve, ki jih navaja člankar, za sedaj še niso izvedljive, tako zlasti ne v,e selica na Ljubljanici, dokler ne bo Ljubljanica dokončno reguli rana. Ko pa bo to delo izvršeno, bo mestna občina gotovo zopet poizkusila s takimi prireditvam Pustni korzo se je preživel, takšne zabave so se prenesle v plesne dvorane. Kar se tiče bodočnosti, ima ljubljanski turistični odbor v na črtu, prirejati zopet primerne ve selice in prireditve in bo tozadev no sklical anketo zainteresiranih krogov. Ljubljana, kakor tudi vsa druga mesta, more dati za take večje prireditve le iniciativo ter eventualno svojim finančnim razmeram prirperno denarno podpo- ro, dočim morajo organizacijo izvesti poklicana privatna podjetja in organizacije, oziroma posebni, za ta namen sestavljeni odbori. Proračun turističnega odbora za mesto Ljubljano predvideva za prihodnje leto prispevek za Zvezo za tujski promet v Ljubljani, za izdajo reprezentativnega albuma mesta Ljubljane, za namestitev povečanih fotografij mesta Ljubljane na kolodvorih, za podporo gostilničarski obrtno-nadaljevalni šoli, za napravo reliefa današnje Ljubljane v velikem merilu, za nabavo novih prospektov Ljubija ne v približno 20.000 izvodih ter Kaj pravijo naši gospodarski ljudje za prispevanje k prospektu za zračno linijo Gradec—Celovec, Ljubljana—Sušak. Dalje predvideva večjo vsoto za propagando v časopisih, večjo podporo Olepševalnemu odseku turističnega odbora, ki vrši vse drobno delo v svrho estetične ureditve zunanjega lica Ljubljane. V načrtu ima ponovni tečaj za informacijo hotelskega ijn gostilniškega osebja ter večjo vsoto za okrog 20 promenadnih koncertov. Poleg tega se peča turistični odbor iniciativno z vprašanjem tarife avtoizvošč-kov, z vprašanjem avtobusnega kolodvora v Ljubljani, z vprašanjem hotelske strokovne šole v dravski banovini ter z mnogimi drugimi načrti, ki imajo vsii namen, dvigniti Ljubljano ter jo pripraviti za tujski promet. Turistični odbor za mesto Ljubljano se trudi, kolikor mu skromna sredstva dopuščajo, da prinese nekaj življenja v Ljubljano, vendar pa je gotovo, da ta institucija ne more storiti vsega, temveč jo mora pri tem krepko podpirati prebivalstvo, da pomaga iz provincialnega mesta ustvariti živahno tujsko-prometno središče. Kar pa se tiče prahu in čiščenja ljubljanskih ulic, pa je treba iskati krivde za način nezadostnega čiščenja pri bivših mestnih upravah, ki se vsa dolga leta niso pobrigale za to, da bi bile nabavile moderne čistilne naprave. Škropilni avtomobili, ki se jih mora še posluževati sedanja uprava, so v resnici že davno zastareli. Zato je sedanja mestna uprava pričela sistematično skrbeti za izpopolnitev škropilnega parka in čistilnih strojev ter je v letošnjem proračunskem letu že nabavila najmodernejši škropilni avto z vsemi pripravami za čiščenje ulic. V nekaj letih bo tako mogoče stalno in v zadostni meri skrbeti za popolno čistočo mestnih ulic. Z odličnim spoštovanjem predsednik: Dr. J. Adlešič. Zakaj bo odložena položitev kabla Maribor—Beograd Položitev kabla iz Maribora v Beograd je odložena za eno leto. Skeptiki dostavljajo, da se bo drugo leto ta vest ponovila. To se pravi, da bo telefonska mizerija v medkrajevnem prometu še trajala nadalje. To pa se tudi pravi, da jo šele eno leto kasneje prišla pošta do onih dohodkov, ki bi jih imela, če bi e že letos začel polagati kabel iz Maribora v Beograd. Istočasno smo brali, da se nameravajo velika javna dela, razne investicije dn da se gradi tudi pristanišče v Ploči, o katerem pa trde primorski krogi, da nam je nepotrebno. Ali res ne bi bilo bolj pametno, če bi se marsikatera nameravanih in ne posebno nujnih in vesticij odložila, namesto nje pa raje izvršilo tako produktivno delo, kakor je kabel med Beogradom in Mariborom. Saj to je vendar rentabilen posel, ki ne bi donašal le obresti od investiranega kapita la temveč obresti od obresti! Najprej najbolj nujne stvari, potem šele druge. To bi moralo biti načelo, po katerem bi se moral pri nas investirati javni denar. Na naslov poštne direkcije v Ljubljani Glavna pošta v Ljubljani se j® začela sedaj odpirati šele ob osmih dopoldne in ne več že ob pol osmih. Zaradi tega se morejo dvigati pisma iz poštnih predalov šele po ure kasneje. Pol ure res ni mnogo, a za poslovni svet, ki se mora ravnati po načelu, da je čas zlato, pomeni te pol ure mnogo. Zato prosimo, da se posta začne zopet odpirati o poli osmih. Če je perso nala malo, naj se pa nastavi nov, saj so poštne pristojbine dovolj visoke in dovolj visok tudi čisti dobiček pošte, da res ni nobenega opravičila, če trpi poštni promet zaradi nezadostnega števila osebja! Ali so priključeni kraji v Ljubljani ali ne? Če kdo piše komu, ki biva na ozemlju, ki je bilo priključeno Ljubljani, potem mora frankirati pismo z 1’50 din. Dotični sicer biva v Ljubljani in poštnina za Ljubljano znaša samo 1 din, toda za pošto kraji iz Ježice še niso priključeni, ker spadajo še k pošti v Ježici. Mislimo, da bi bil čas, da bi se tudi pošta mogla prilagoditi novi upravni razdelitvi in da ni v ponos naše uprave, če politično priključitev k Ljubljani velja, poštno pa ne. Kdaj bo povečana ljubljanska radijska postaja? Na zasedanju banovinskega sveta so nekateri govorniki tudi odločno zahtevali, da se okrepi ljubljanska radijska postaja in postavi v Mariboru postranska postaja. Odveč je govoriti, kako sta obe zahtevi nujno opravičeni, saj so tako slabotne postaje, kakor so jugoslovanske, danes že prava rariteta. 'Zlasti nujna pa je postranska postaja v Mariboru, ker se v nekaterih krajih na Štajerskem ljubljanska postaja silno slabo sliši, da so prebivalci tamošnjih krajev skoraj prisiljeni poslušati samo tuje postaje. Osvoboditi te kraje od vpliva tuje radijske propagande je pač Že nacionalna in politična dolžnost. Čitajte »Trgovski list«! Denarstvo Tečaji državnih papirjev so se zopet popravili V petkovi številki smo na kratko poročali, da je na beograjski borzi nakrat nastala močna baisse tečajev drž. papirjev. Tako je vojna škoda padla od 460 na 444 in se kasneje popravila na 447 Be-sisti so torej dobro zaslužili. Blago so prodali po 460, nove obveznice pa so kupili po 444—446. Kaj je bil pravi vzrok tega padca tečajev, ni prav ugotovljeno. Nekateri trde, da je padec tečajev povzročil razpis blagajniških bonov za pol milijarde. Ta razlaga pa ne bo držala, ker je večina drž. papirjev v rokah državnih denarnih zavodov in ustanov. Kadar se drž. papirji obrestujejo tudi po 8%, takrat je apel na javnost za novo posojilo nemogoč, ker bi bilo novo posojilo za državo predrago. Baš zato, ker so drž. denarni zavodi kupovali državne papirje tudi pri naraščajočih tečajih, so tudi drugi borzijanci kupovali te papirje in trdno računali s še na daljnjim dvigom tečajev. Baisse je Prišla zato čisto nepričakovano in večina misli, da tudi neupravičeno. »Narodno blagostanje« celo piše, da bi morala država nastopiti Proti tem besističnim špekulantom, ker škodujejo širokemu ob činstvu, ki je vložilo svoje prihran ke v državne papirje. Kakor hitro je baisse nastopila, so se mnogi borzijanci zbali, da bi tečaji še bolj padli in zato so hiteli s prodajo svojih papirjev ter 3 tem povzročili, da so ti še bolj Padli. Prodajali so v zgubo, ker so Se bali še večje zgube. V tem hipu bi morala nastopiti intervencija drž. ustanov in situacija bi bila rešena, papirji bi se zopet dvig nili, ker pravega razloga za pa d°c tečajev ni bilo, zlasti še, ker je u i na -tujih borzah prevladovalo pretekli teden optimistično razpoloženje. Da res ni bilo pravih razlogov za nazadovanje tečajev, se je pokazalo par dni kasneje, ko so se tečaji papirjev zopet dvignili. Tako se je vojna škoda popravila od 446 na 455'50—457. Popravi se je tudi 7 % Blair, ki je itak naj manj nazadoval, ker ga je najmanj v rokah besističnih špekulantov. Njegov tečaj se je dvignil od 90 na 91'50—91. Tudi agrarne in b&gluške obveznice, ki so padle za 6 točk, so se zopet popravile 7% investicijsko -posojilo, ki padlo na 97, je zopet doseglo svojo nominalno višino. Skratka, baisse se je nehala in splošno se računa, da bodo tečaji drž. papirjev še na dalje čvrsti. Odlog plačil I® dovolil kmetijski minister Kmeč-} hranilnici in posojilnici v Mo- *!r*u za dobo 6 let za dolgove, na-®XWe Pred U. junijem 1937. Obrest-mera 2a stare vloge po 2%. Stanje Narodne banke Po izkazu z 5 na 1.723,4. Z ozirom na naše Melike nakupe zlata v Londonu bi mio pričakovati, da se bo podloga 2yišala v večji meri. Devize izven podloge so se zmanjšale za 21,1 na 438,8. Najbrž 3e je poleg deviz porabil tudi del kupljenega zlata za razna plačila v tujini. Znano je, da je plačala Jugoslavija 2 milijona šv. frankov v Coisse commune. Vsota kovanega denarja se je zvišala od 389,2 na 405,0. Posojila padajo še nadalje, zla sti menična, ki so nazadovala od 1368,0 na 1355,7. To dokazuje, da pogoji posojil Nar. banke ne ustre zajo več in da je treba tudi obrestno mero znižati. Lombardna posojila so narasla za 1,2 na 253,5. Razna aktiva so s,e znižala od 2114.2 na 2108,6, kar bo najbrže tudi v zvezi s plačili v tujini. Obtok bankovcev se je znižal za 29.2 na 5586,8, dočim pa so na- je rasle obveze na pokaz za 96,9 na 2770,6. Razna pasiva so se zmanjšala za 44 na 256,9. Skupno kritje se je znižalo od 26'52 na 26'49%. • Svetovna proizvodnja zlata je znašala v 1. 1937. 35-75 milijona unč, kar pomeni rekordno višino. V 1. 1936. je dosegla zlata proizvodnja samo 33'22 milijona unč. Od leta 1933. je proizvodnja zlata na svetu narasla za 10 milijonov unč. Največ zlata se proizvaja v deželah vel. britanskega imperija, namreč 19'35 milijona unč. Vendar pa narašča proizvodnja zlata v drugih državah hitreje kakor v deželah britanskega imperija. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA" 1296 priv. klir. 371 712 avstr. pr.-ki. 694 avstr. pr. id. 310 priv. klir. 383 18 23 Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet din 4,1S2.953'70. Ze v predzadnjem tednu je bilo opaziti močno rezerviranost v deviznih kupčijah, med tem ko se je to še močnejše občutilo prejšnji teden, ki izkazuje ponovno nazadovanje že itak pičlega deviznega prometa še za nadaljnjih 0'51 milj. dinarjev. V poedinih devizah se je gibal skupni devizni promet takole: pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam 265 326 Berlin 1482 Curih 64 Din. devtiza 148 Dunaj 800 London 1425 New York 409 Pariz 37 Praga 3 Trst 9 Kot je razvidno iz gornje razpredelnice, so se najobčutnejše zmanjšali zaključki v angleških funtih (potom privatnega klirin-ga), in sicer za nad 1*11 milijona dinarjev). Poleg Londona poka-zujeta nazadovanje prometa še Berlin in New York. Nasprotno pa se je povečal promet v avstrijskem privatnem kliringu za skoro pol milijona dinarjev, razen tega pa še v Curihu in Amsterdamu. Narodna banka je dnevno posredovala v Curihu in Londonu za skupno vsoto dim 160.000 V privatnem kliringu so bili tekom minolega tedna doseženi ti-le tečaji za avstrijski šiling: 14. februarja din 8-52 —8'62 15. februarja din 8'525—8'625 16. februarja din 8'50 —8 60 17. februarja din 8'49 —8-59 18. februarja din 8-48 —8’58 nemško marko: 14. februarja din 14-30—14-50 15. februarja din 14-30—14-50 16. februarja din 14-25—14-45 17. februarja ddn 14-20—14-40 18. februarja din 14-22—14-42 V angleškem privatnem kliringu je notiral funt od 14. t. m. dalje na vseh borznih sestankih dinarjev 238-—, in' sicer le v povpraševanju. Devizna tečajnica prejšnjega tedna obeležuje nestalnost tečajev skorajda vseh deviz, ki noti-rajo na tukajšnji borzi, izvzemši devize Curih. V poenih izražena tečajna razlika tekom zadnjega tedna znaša pri de vizi: Amsterdam + 0'50, Berlin +076, Bruselj — 019, London — 0 04, New York — 0'01, Pariz — 1‘49, Praga -0’09, Trst -071. Curih je ostal nespremenjen, Efektno tržišče Tendenca za državne efekte še čvrsta. Izmed privatnih vrednostnih papirjev je kot običajno notirala Trboveljska premogokopna družba, in sicer najvišje v povpraševanju 16. t. m. din 230'—, a v ponudbi dne 17. t. m. din 247 , najnižje pa za denar (14. t. m.) din 225'— in za blago (15. t. m.) din 235'-. Prometa ni bilo nobenega, dočim je Narodna banka beležila ves minoli teden na bazi din 7700 za denar, a din 7800'— za blago. Notice državnih efektov so bile sledeče: 1938 7% inv. nos. 14. II. 18. II. 8% Blair 14. II. 18. II. 7% Blair 14. II. 18. II. 7% Seligman 14. II. 18. II. 14. II. pšenični, drobni, v egal. \ 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . din 100-- 96— 94— 93— 4% drž. gar. agr. obv. 4% agr. obv. 6% begi. obv. 2-5% voj. Skoda diim 97— 96— 97— 94— 92— 90— 99— 102-— 98"— 100— 51— 53— 18. II. 51— 53— 14. II. 58— 60— 18. II. 59— 60— 14 II. 90— 92-18. II. 87— 89-14. II. 450— 460— 18. II. 445— 448— 100'— 105'- Pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 168'—. Ti6a II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 167'—. Begej kval. 79/2% din 167'—. Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166'—. Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164'—. Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164—. Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166'—. Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164'-. Donava, Srbija kval. 77/78/2°/»—3°/o din 158'—. Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157'—. Od določene cene za blago fko. vlačilec, 8€: za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg. Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164'-. Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2*/« din 165'—. Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 162'—. Senta kval. 79/2% din 166'—. Zemun in Smederevo (srbijanska) kval. 77/78/2%—3% din 153—. Lesno tržišče Tendenca še vedno mlačna. Nemška »Devisenliberwacliungs-stelle« v Berlinu je uredila izvoz iz Jugoslavije v Nemčijo — kot smo svoj čas že poročali — na ta način, da je določila cene, po katerih smejo kupovati uvozniki iz Nemčije les v Jugoslaviji. Naj omenimo v glavnem cene za mehki les, ki pride večjidel v poštev pri izvozu našega lesa (Slovenije) v Nemčijo. Cene notirajo na bazi 1) za les, ki se izvozi po suhem (Jesenice), 2) za izvoz lesa po morski poti, in sicer a) za les, ki izvažajo slovenski in hrvaški kraji (Sušak) ter b), ki se izvozi iz bosanskih krajev (Šibenik). Za les pod 1) so določene te cene: Paralelno blago, tombante, RM 33—35; konično blago, tombante, RM 30—32. Za les pod 2. a) (Sušak); Paralelno tombante blago RM 34—36; konično blago RM 31—33. Za les pod 2. b) (Bosna) pa so različne cene; v glavnem navajamo sledeče: 1 Paralelen, strogo I/III bosanski sortiment, od 10—16 cm RM 37 do 39, od 17 cm dalje pa do 46 RM- Vse navedene cene je razumeti bodisi Jesenice, bodisi Sušak ali pa Šibenik. Na tukajšnjem tržišču z lesom je ostal položaj slejkoprej skoro nespremenjen. Koliko ie vredn 96— Žitno tržišče Tendenca nadalje stalna, Promet je bil malenkosten, cene žita in mlevskih izdelkov povsem brez izpremeb. Pravtako so ostale nespremenjene notice Pri-zada za pšenico., Na zadnji borzni dan so bile v Ljubljani dosežene te najnižje oziroma najvišje cene: 2ito: Koruza: din din umetno sušena, s kvalitetno garancijo, fco. nakladalna postaja . 107— 109— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja..................94-- Pšenica: juž. banatska, 77 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja • • • • ' gor. bačka, 78 kg, 2 /o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja...........180'— 182'50 Ječmen: 63 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135-- 63 kg, 2°/o, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 148— 150- Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 137.50 140— Devize s primo Narodne banke Amsterdam 14. II. 18. II. Berlin 14. II. 18. II. Bruselj 14. II. 18. II. Curih 14. II. 18. II. London 14. II. 18. 11. Newyorik 14. II. 18. II. Pariz 14. II. 18. II. Praga 14. II. 18. II. Tret 14. II. 18. II. Povpr. din 2402-16 2402-66 173302 1733-78 728-64 728-45 996-45 996-45 215-05 215-01 4258-51 4248-50 142-01 140-52 150-88 150-79 224-95 224-24 Pon. din 2416-76 2417-26 1746-90 1747-66 733-70 733-51 1003-52 1003-52 217-11 217-07 4294-82 4284-81 143-45 141-96 151-98 151-89 228 03 227-32 Naročajte »Trgovski list«! 178'- 140'- Popds zaloge nam nudi možnost ugotovitve, kakšna je naša zaloga, koliko je vredna in s kakšnim uspehom smo delali v pretekli poslovni dobi. Le natančni popis in bilanca, to je primerjanje premoženja (aktdv) z obveznostmi (pasiva) pokaže, ali je trgovina napredovala ali je ostala na starem ali pa je nazadovala. Neka veletrgovina je s popisom ugotovila, da mora imeti tajne, neznane odjemalce, kateri so ji vz,eli pa ne plačali kakih 600.000 din. Vsakoletno popisovanje zaloge in drugega premoženja je jako važno in bi ga moral izvesti vsak trgovec. Običajno delajo popis (prej smo rekli inventuro, a naš novi zakon je vpeljal izraz popis) okoli novega leta. Nikjer pa ni zapisano in n,e določeno, da se mora napraviti popis ravno ob novem letu. Lahko se naredi tudi kako drugo dobo, le več kot eno leto naj ne poteče med enim in drugam popisom. Popis in bilanco je vpisati v posebno knjigo (popisnik) ali vsaki-krat posebej sestaviti; v tem primeru se morajo popisi in bilanc,e združiti in po vrsti hraniti. Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • pšenična 2. bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom davek, franko vagon bačka postaja . . . din din 285 — 290- 285 — 290— 265-- 245-- 270-- 250-— Za popisovanje se večinoma porabi nekaj dni. Ker ne moremo radi popisovanja trgovine zapreti in na vrata obesiti tablo z napisom: Radi inventure zaprto, kakor se je lahko delalo po prevratu, zato se izvrši popds v nadrobni prodajalni ali ponoči ali na praznik ali nedeljo. Prodajalec ali prodajalka blago svojega oddelka stehta, prešteje, premeri itd. in si ugotovljeno količino vidno zabeleži ali sproti narekuje drugemu, ki piše. Vsak popisani predal ali oddelek se vidno ozrači, da je že popisan. Vse blago se mora popisati z lastno ceno. Le če je blago izgubilo na vrednosti zbog ležanja, starosti ali pokvare, se mora vzeti vrednost, katera se bo mogla doseči. V neki trgovini sem videl, kako so si olajšali pr,esojo starosti. Ako je blago že bilo v enem zapisu je bila poleg cene rdeča pika. Če sta bili dve piki, rdeča fn zelena, je bil to dokaz, da je to blago doživelo že dva popisa. Tako blago nima več svoje nekdanj,e vrednosti dn se ga moramo iznebiti po vsaki ceni z inventurno prodajo, ker je to varuh skladišč, ki žre glavnico in obresti. 110— 115 — Pritožbe češkoslovaške tekstilne industrije Na zadnji seji uprave nemške zveze tekstilne industrije v Liber-cah se je obširno govorilo tudi o položaju čsl. tekstilne industrije, ki se ije označil vseskozi kot neugoden. Brezposelnost narašča od julija dalje neprestano ter opuščajo tvornice drugo in tretjo izmenjavo. Domači trg nudi premajhno potrošnjo, izvoz pa je vedno težavnejši. Kako bodo vplivali novi davki na izvoz tekstilnega blaga, še ni mogoče reči. Tekstilna industrija se že skozi leta zaman trudi, da bi javnost bolj razumela njene potrebe. Zlasti pa je izvoz tekstilnega blaga v Južno Ameriko vedno bolj težaven. Na seji so se tudi obširno navedle zahteve tekstilne industrije. Izvoz tekstilnega blaga se mora bolj pospeševati, ker je v tem tudi varna pomoč proti naraščanju brezposel- nosti. Industriji se morajo omogočiti ceneni krediti, uvesti je treba zopet lombard za klirinške terjatve, poskrbeti je treba, da se bodo zamrzle klirinške terjatve izplačale, postopanje Narodne banke pri dodeljevanju deviz se mora poenostaviti, znižati je treba železniške prevozne stroške ter zvišati je treba odbitne postavke pri pridobnini za strojne investicije, ker se drugače konkurenčna sposobnost tekstilnih tovaren ne more ohraniti. Na seji se je tudi ugotovilo, da so kartelne pristojbine za tekstilno industrijo previsoke in da bodo tekstilne tovarne prisiljene iz kartelov izstopiti, če se te ne bi znižale. Kolesa, motoma kolesa ,na debelo. Zahtevaite ponudbe. SploSna trgovska družba z o.z. Ljubljana Tyrševa cesta št. 33 (Javna skladišča) Predavanje prof. dr. inž. Vidmarja Klub abaolviranih trgovskih akademikov v Ljubljani priredi v ponedeljek, 21. t. m. ob 20. uri v mezda se je v primeri z januarjem 1937. zvišala za 1‘32 na 23'74 din, pri moških za 1'40 na 26'42, pri ženskah pa za 1'08 na 19'50 din. V primeri z decembrom 1937. Ipa je skupna povprečna dnevna dvorani Trgovske akademije pre- zavarovana mezda padla za 0'10 davanje univ. prof. dr. inž. Milana | dinarja. Vidmarja o temi »Med dvema do-1 bama«. Sloves predavatelja ne samo kot znanstvenika na polju elek-| trotehnike ter kot šahovskega ve- Dnevna zavarovana celotna mezda se je v primeri z januarjem 1937. zvišala za 258.295 din na 2,095.140 din, v primeri z decem- lemojstra in pisca knjig (»Moj po- brom 1937_ pa je padla za m250 gled na svet«, »Oslovski most«, dinarjev »Med Evropo in Ameriko«), mar-1 več tudi kot treznega presojevalca sodobnih gospodarskih dogajanj obeta predavanje, ki bo zelo zanimivo. K predavanju so vljudno vabljeni vsi, ki se zanimajo za sodobna vprašanja. Konkurzi • poravnave Odpravljeni so naslednji konkurzi o premoženjih: LIPSKI POMLADNI SEJEM 1938 Zaletek: 6. marca 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvaničnt biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33/1. in častni zastopniki: Ing. G. TSnnies, Ljubljana, Tyrševa c. 33 Telefon 27-62 in Jos. Bezj ak, Maribor, Gosposka ul. 25 Telefon 20-97 tt. »Liv«, kov. in komanditne družbe Fr. Okorn v Št. Vidu nad Ljubljano, ker ni kritja za stroške postopanja, Gospodarske zadruge v Maribo- ru, Koroška cesta, ker je bila razdeljena vsa masa, in posestnika Franca Jenčiča v Breznem ob Dravi, ker ni pokritja za stroške postopanja. Trgovina in denarništvo v nazadovanju Po končni ureditvi podatkov ljudskega štetja iz 1. 1931. se je I spremenila statistika prebivalstva po zaposlitvi v posameznih pokli-1 c ih od 1. 1921. takole: Od vsega prebivalstva je pripadalo v odstotkih 1.1921. 1931. kmetijstvu 75'9 industriji in obrtu 9‘8 urad. in svobodnim poklicem rentierjem in upokojencem trgovini in denarništvu prometu dnevničarjein vojski Obnova naši nainuineiša Zahteva mariborskih avtom zboru sekeiie Avtokluba 72'5 117 3'5 4'6 2'3 31 razno 3'2 2'0 1'4 0’5 1'4 2'9 2'5 1’4 0'3 1 o V nedeljo dopoldne je bila v veliki dvorani hotela »Orel« redna letna skupščina mariborske sekcije Avtokluba, ki jo je vodil mnogoletni zaslužni predsednik veletrgovec g. Ferdo 1'inter. Poleg predsednika sta poročala še tajnik ravnatelj Sertič in blagajnik dr. Vilko Marin. Najbolj zanimiva in tehtna so bila izvajanja predsednika Pinterja, ki je v svojem poročilu posebno opozarjal na naslednje nujnosti našega avtomobilizma: Država je slednjič po dolgih le-Industrializacija dežele je torej t[b vendarle spoznala važnost mo-precej napredovala, kar je razve- torizacije ter je znižala ceno ben-seljivo; manj razveseljivo pa je, cjna) znižala je carino na motorna da je napredovalo tudi število vozila ter odpravila takso na ljudi iz negospodarskih poklicev, luksus. To so pozitivne strani na-Padec v trgovini in denarništvu gega avtomobilizma, dosežene v zaposlenih ljudi od 32 na 29 od-1 mjnulem letu. Nekaj je to in treba stotka jasno dokazuje, da vsa tr-1 je vladi priznati, da je pokazala govina in denarništvo nazadujeta. 1 Vsaj nekaj razumevanja, čeravno Še bolj se bo to pokazalo v pri- je vse skupaj le drobec tega, kar hodnji statistiki, saj se je 1. 1931. potrebujemo. Glavna ovira napredka avtomobilizma pa je slej-koprej kriza šele začela. Stanje naših kliringov je bilo dne 15. februarja v primeri z onim dne 8. februarja na slednje: 15. feb. -t- ali slabo stanje naših cest, da je vsaka beseda o tem odveč. Vsi podvigi, vse prošnje, intervencije in resolucije niso dosedaj za Pasivni kliringi: Švica šv. fr. 2,410 Češkoslovaška Kč 117,914 Francija fr. fr. 11,443 Belgija belga 4,708 Bolgarska (redni) -din 512 v tisočih inac. valute le8^ ničesar. Nazadnje mora tudi + Romunija din Madžarska din Aktivni kliringi: Italija (stari) lir Italija (novi) lir Italija (novi) din Poljska din Bolgarska (turiz.) din Turčija din Španija pezet Nemčija RM Zaposlenost delavstva v januarju pri nas prodreti spoznanje, da 1671 brez dobrih cest ni gospodarskega 53 napredka države. Velika zaposli 70 tev delavcev, velika potreba po ^ materialu, lesu, gramozu itd. bi 304 poživila naše gospodarsko življe + 2,8051 nje za časa gradbenih del. Dotok tujcev pa bi pozneje tvoril stalen _ 239! dohodek države, prav tako pa bi 40 570 _ 4 644 se povečalo število avtomobilov, 45485 + s’253 katerih imamo sedaj samo 13.000. 591 Tudi to bi služilo živahnejšemu —eS?12 temPu gospodarskega gibanja. Ob nespr. nova naših cest je najvažnejša na-539 j loga, katero si mora zastaviti naša državna gospodarska politika. V Sloveniji bi se ceste lahko uredile z najetjem velikega posojila. Da pa to posojilo lahko dobimo, je potrebna notranja enot- 15,557 30,152 24,305 13,307 412 12,097 2,806 12,417 šari, ogroža naš avtomobilski promet. Treba se bo baviti z mislijo posebne doklade na kolesa, ki se bo porabila za napravo posebnih kolesarskih poti vzdolž naših cest. Morda se bo položaj zboljšal, ko bo uvedena stalna cestno-policij-ska kontrola. Tudi železniške nesreče na prelazih in križiščih proge in ceste so vedno številnejše. Železniška uprava bo morala take prehode primerno označiti in zavarovati, da bodo vidni tudi v noči in megli. Dolžnost avtomobilistov je, da širijo in propagirajo idejo čim popolnejše motorizacije naše države. Saj je poleg neurejenih in blatnih ter prašnih cest velika ovira za razvoj avtomobilizma pri nas tudi psihoza med narodom, da »kdor ima avtomobil, ima tudi denar«, zraven pa se ne pomisli, da brez razvitega avtomobilskega prometa ostanemo nazadnjaška država, da o državni obrambi niti ne govorimo. Treba je neprestano širiti misel o potrebi motorizacije države, o nujni potrebi povečanja števila avtomobilov, saj so avtomobilisti tudi največji davkoplačevalci, ki poleg drugih davščin na vozilo plačujejo državi tudi za vsak prevoženi kilometer najmanj 50 par za gorivo. Narod mora spoznati, kako potreben in koristen je avtomobilizem za državo. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija, naj se novelira zakon iz 1. 1908. o jamstvu za škodo, povzročeno v obratu z avtomobili, ki velja za bivše avstrijske dežele, ker je že zastarel. Občni zbor ugotavlja, da so v nemali meri krive avtomobilskih nesreč slabe ceste in torej ne gre, da bi držala država avtomobilista na eni strani z omenjenim zakonom v kleščah, obenem pa bi se povečala njegova odgovornost zaradi nerešenega problema naših cest. Doma in po sveto Po podatkih 0UZD. V primeri z lanskim januarjem I nost. Od dohodkov cestnega fonda se je število zavarovancev zvišalo bo dobila Slovenija približno 15 za 6.299 na 88.249, in sicer se je milijonov din. Ako nam država zvišalo število moških za 4.490 na prepusti še nekaj drugih finanč-54.131, ženskih pa za 1.809 na nih sredstev, ki so namenjena za 34.Hl! V primeri z decembrom javna dela, in pa trošarino na ce-1937. pa je število zavarovancev ment, bi bil tako na leto razpolož-padlo za 5348. ljiv znesek kakih 30 milijonov, kar Odstotek bolnikov se je zmanj-1 bi zadostovalo za kritje anuitet šal za 0'23 na 3’08%. Povprečna dnevna zavarovana Sv. stolica je vložila, kakor poroča »Osservatore Romano«, protest pri jugoslovanski vladi, ker konkordat ne bo predložen parlamentu v ratifikacijo. . Več občinskih svetnikov v Ljubljani je bilo razrešenih svoje dolžnosti, med drugimi zaradi bolezni tudi bivši predsednik ljubljanskega združenja Karl Soss. Na njegovo mesto je imenovan zelo agilni član uprave ljubljanskega zdruF ženja g. Zvonko Lukič. Kot občinski svetniki Ljubljane so bili razrešeni nadalje: indu-strijec Rado Hribar, ravnatelj Hip. banke jug. hranilnic Peter Klinar, odvetnik dr. Korun, rektor dr. Ku-šej, ključavničar A. Martinčič, posestnik Izidor Florjančič, trgovec Josip Pražen iz Most, trgovec Ivan Sever in hotelir A. Koritnik. Na novo imenovani pa so bili: pos. Jožef Jerin, dr. Adolf Golia, univ. prof. inž. Gostiša, tes. mojster Karol Kavka, univ. profesor inž. Lobe, primarij dr. Meršol, predsednik pošt. uslužb. Penko pek. mojster Požar, dr. Henrik Ste ska in šef borze dela Vončina. h v 24 urah barva, plasira in kemično s n a k t itd. Škrobl in svetlolika srajce, ovrat nlke in manšete. Pere. suši, cnonga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. I Telefon iL 22-72. primernega srednjeročnega poso-Ijila. Tudi disciplina na naših cestah ne zadovoljuje. Cestne nesreče se množijo, po-obleke, klobuke sebno takšne, kjer so žrtve šolski otroci. Otroke bi bilo treba na ne-| varnost motornih vozil neprestano opozarjati ter je to naloga naše šole. Zlasti bi bilo treba v šolskih (knjigah takih poučnih opisov, kakor jih imajo v inozemstvu. Tudi kolesarstvo, ki se vedno bolj »Hrvatski dnevnik« je objavil pismo posl. dr. Doboviška dr. Mačku, kateremu navaja vzroke svo-ega vstopa v skupščino. V glavnem naglasa v tem pismu, da mora v skupščino, da dvigne dnevnice, ker je njegov finančni položaj obupen. Prodana bi mu bila domačija in pognan bi bil v konkurz. Gesto, da se je iz političnih razlogov razšel od dr. Mačka, naj bi zato dr. Do-bovišek raje opustil, svetuje zato »Hrv. dnevnik« dr. Dobovišku. V klub poslancev JRZ je vstopilo več poslancev. Moderna nemška križarka »Em-den« obišče te dni Dubrovnik ter ostane v pristanišču 10 dni. Zagrebške »Novosti« poročajo, da se pripravlja v Zagrebu ustanovitev nove hrvatske avtonomistične stranke. Stranka bi bila absolutno na hrvatskem stališču, vendar pa v nasprotju z dr. Mačkom. Med ustanovitelji nove stranke se imenujejo: lekarnar Hudoba, odvetnik Antič, novinar Matošic, Vladko Radič, književnik Hanzekovič ir drugi. Delegacija vojvodinskih &0SP° darskih ljudi je obiskala ministra za soc. politiko in ljudsko zdravje Cvetkoviča ter zahtevala, da Ise ustanovi za Vojvodino pose^n po-kojninski zavod v Novem Sadu. Za izpraševalnega komisarja pri drž. izpitu na juridični fakulteti e imenoval prosvetni minister docenta dr. Vladimirja Murka. Vsedržavna lovska razstava je bila v soboto slovesno otvorjena v Beogradu. Lov nam" daje, kakor je navedel ob otvoritvi minister za gozdove in rudnike dr. Kujundžič, naslednje dohodke: od ubite divjačine 55, od lovskih pristojbin 25, lovske zakupnine 6 milijonov din. Z indirektnimi dohodki pa pride od lova v promet 280 milijonov din. Proračun donavske banovine za 1. 1938./39. znaša 219 milijonov din, dočim je znašal lani le 139 milijonov dinarjev. Predlog novega proračuna beograjske občine je gotov. Novi proračun izkazuje 333 milijonov din izdatkov. V Crikvenici se je začela pod predsedstvom bana dr. Ružiča turistična konferenca, ki je v glavnem namenjena dvigu tujskega prometa v Hrvatskem Primorju. Večje število bolgarskih povelju-;očih generalov je bilo upokojenih ter na njih mesto imenovani novi. 25.000 uradnikov, ki jih je nastavila vlada Goge, je bilo te dni odpuščenih. Nekateri teh uradnikov so se naravnost proslavili s svojo koruptnostjo. Posebno Žide so znali mojstrsko obrati za denar. Iz Bukarešte pobegli sovjetski diplomat Butenko je izjavil, da je bilo dosedaj v Rusiji na smrt obsojenih in ustreljenih 36 sovjetskih diplomatov. Seveda pa je treba njegovo izjavo sprejeti z vso rezervo. Francova ofenziva na teruelski fronti se je posrečila in so se republikanske čete umaknile iz Teruela, ki je prešel zopet v roke generala Franca. Med sovjetsko vlado in Rimom se nadaljuje prepir, če je v Rim pobegli Butenko pravi Butenko ali ne. Rimski listi so sedaj objavili legitimacijo s sliko, ki jo je izdala romunska vlada Butenku. Sovjetski listi pa kljub temu zanikajo identičnost Butenka. Velika letalska bitka med kitajskimi in japonskimi letali je bila nad Hankavom. Po japonskih poročilih so Japonci sestrelili skoraj vsa kitajska letala, ki so bila sovjetskega izvora. Japonci tudi trde, da se je v tej bitki izkazalo, da sovjetska letala zaostajajo kvalitetno za japonskimi. Kitajska poročila pa pravijo, da so kitajska letala sestrelila 10 japonskih letal in Izgubila samo štiri. Ruska polarna ekspedicija prof. Papanina je rešena ter sta se dva člana ekspedicije vkrcala na ledo-lomec »Murmanec«, dva pa naledo-lomec »Taimir«. Dobave - licitacije IMnBinHHHKSHIBSSRUaBa 0 S E T I T E MEDNARODNI SALON AVTOMOBILOV V BEOGRADU 1 OD S. DO 15. MARCA 1938. Pojasnila daje: Oprava Beagradskog Sajma. Beograd, Sajmišle Telefoni: 28-526, 28-802 Poštni predal 538 Največja razstava avtomobilov v Jugoslaviji. - Sodelujejo vse svetovne tovarne z znamkami in modeli, ki dosedaj še niso bili zastopani v naši državi Prometno - komercialni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. februarja ponudbe za dobavo omar za vozne listke, stolov za čakalnice in nočnih omaric za tujske sobe; do 28. februarja za dobavo 60 klopi za perone. Gradbeni oddelek pa do 28. februarja za dobavo zapornice za cestni prelaz na verižni poteg. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 24. februarja ponudbe za dobavo tirefonov in do 25. februarja za dobavo nosilcev za most. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 24. februarja ponudbe za dobavo raznega elektrotehničnega materiala, bakrene žice, hrastovih gredic ter jelove skorje; do 3. marca za dobavo jeklene žice. Radio Ljubljana Torek, dne 22. februarja. 11.00: šolska ura: Izdelajmo še nekaj jadralnih letal — (g. jMiroslav Zor) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Plesna glasba na dveh klavirjih (gdč. Silva Hra-šovec in ga. B. šaplja-Cernivec) — 18.40: Judje in gospodarstvo (Fr. Terseglav) — 19.00: Napovedi, po-ročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Mozart: Mala serenada (plošče) — 20.20: H. Kleist: Razbiti vrč, veseloigra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Sreda, dne 23. februarja. 12.00: živalski karneval (plošče) —12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski Šramel — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. Adlešič) — 18.20: Plošče — 18.40: Pomen socialnih pogodb za izseljence (Jože Rozman) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar). ■— ______________________________________________________________________________________ . .. .. . .„ M-to uakama »Merkur« <1 d. njen predstavnik Otmar Mihaiek vsi v Ljubljani Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna *aa SLOVENSKA MATICA r> V LETU 1938 Slovenska matica je književno društvo, katerega naloga je izdajati dragocene knjige domačega in tujega slovstva po izredno nizkih cenah. Član Matice postane lahko vsakdo. Pristopnine ni, letna članarina pa znaša 50 din. ki jih člani plačajo lahko tudi v obrokih. Društveni člani prejemajo vse Matične redne publikacije zastonj. Tako izda Slovenska matica v letu 1938 za svoje člane-naročnike tri izvirne knjige, in sicer dva romana in eno znanstveno knjigo, ki imajo skupaj nad 800 struni in katerih vsaka zase že predstavlja vrednost članarine. Dosedanje člane vabimo, da obnove članarino za leto 1938 (50 din), druge pa vabimo, naj vstopijo v naše društvo^ da dobe letošnje res dragocene in cenene knjige. Za 50 Din tri obsežne izvirne knjige Slovenska matica izda v letu 1938. naslednje tri redne publikacije, ki jih dobe Matični člani (broširane) za članarino 30 din: Miško K r a n j e G: KAPITANOVI Roman iNovega Kranjčevega romana, ki bo obsegal okrog 400 strani, bodo vsi bralci veseli. Opisuje nam življenje na Kapitanovem, trdni kmetiji v Prekmurju. Z mlado Kapitanovko Agato je ustvaril Kranjec nov svojevrsten, izreden tip kmetiške žene, polne strasti, samosvoje volje in ponosa. Delo je napisano s čutom rojenega pripovednika, ki tanko prisluškuje življenju in ga podaja verno brez maličenja in patosa celo tedaj, kadar opisuje izredne značaje; bralec čuti, da je pisatelj sam eden tistih, o katerih govori in med katerimi živi. Kranjec je danes nedvomno najboljši poznavalec in oblikovalec kmetiškega življenja. Pavle Sedmak: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC Kronika — Obseg: okrog 260 strani. Razen gornjega novega slovenskega romana izdamo letos še drugo izvirno delo novega avtorja: dramatično pisano knjigo o bojih in borbah in končni zmagi kaplana Martina, ki ves živi za vero in za svoje farane, ki jim je svetovalec in tolažnik, pa tudi njih sobojevnik, če se jim zgodi krivica. Pisatelj nam je s kaplanom Martinom ustvaril nekakega duhovniškega hlapca Jerneja. Prizori, kakor n. pr. umiranje Cedermačeve matere, kaplanova pridiga in drugi, so napisani tako mojstrsko, da imamo takih poglavij v svojem slovstvu malo. Delo odlikuje krepak jezik, dogodki se naglo vrste drug za drugim, pripovedovanje je stvarno. Avtor se je zavedal, da v tako kroniko ne spadajo lirični opisi, ampak morajo dogodki sami govoriti. France Kidrič: ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA 5. (zaključni) snopič, okrog 180 strani leksikonskega formata. S tem snopičem bo zaključena Kidričeva široko zasnovana zgodovina slovenske literature od začetka do Zoisove smrti. To delo je pač največje in najdragocenejše knjižno delo našega priznanega slovstvenega zgodovinarja, najboljšega poznavalca starejšega slovenskega slovstva. Ta snopič se bo vezal s prvimi štirimi snopiči (ki so izšli v letih 1929., 1931., 1932., 1935.) v knjigo blizu 800 strani. Ta obsežni tekst bo dolgo ostal osnovno delo o naši slovstveni zgodovini in ga ne bo mogel pogiešati nihče, kdor se zanima za nastanek in razvoj naše literature. lemu zaključnemu snopiču bodo dodane opombe in imensko in stvarno kazalo. O vezavi glej natančna navodila niže! NOVE ČLANE opozarjamo, da lahko dokupijo prve štiri snopiče te Zgodovine po znižani ceni: vsak snopič (136 do 170 strani) stane za nove člane 24 din, vsi štirje skupaj pa 80 din. Lahko pa novi člani ta 5. snopič tudi zamenjajo za katero drugo knjigo iz naše zaloge v približno enaki vrednosti. V tein primeru zahtevajte cenik Matičnih knjig! * VSE TE TRI KNJIGE izidejo aprila tega leta. Vsaka teh knjig že suma zase predstavlja vrednost najmanj 50 din! člani Slovenske Matice pa prejmejo vse te tri izvirne knjige broširane za 50 din! Član postane lahko vsakdo, treba se je le prijaviti na spodnji naslov (zadostuje dopisnica) ali pa pri naših poverjenikih, ki jih imamo v vseh večjih krajih. Pristopnine ni! OBA ROMANA pa dobe člani-naročniki lahko tudi vezana v najfinejše platno. Doplačati je za vsako vezavo samo 12 din, torej 24 din za vezavo obeh romanov. Oba vezana romana in broširani snopič Kidričeve Zgodovine stanejo torej (članarina 50 din + veznina 24 din) samo 74 din. — Vse plačljivo tudi v obrokih. VEZAVA KIDRIČEVE ZGODOVINE SLOVENSKEGA SLOVSTVA. S 5. snopičem, ki izide aprila, je to obširno delo zaključeno in se lahko veže. Založnica jc poskrbela za originalne platnice iz najmočnejšega angleškega platna, ki je po trpežnosti enako usnju. Vezava stane 30 din, platnice same pa 20 din. Članom zunaj Ljubljane priporočamo, da naroče samo platnice in dado vse snopiče vezati v svojem kraju, ker bi sicer morali pošiljati vse snopiče nam in je poštnina za tako težko knjigo precej visoka. Ljubljanski člani pa lahko prineso vseli pet snopičev v vezavo pisarni Slovenske matice. Natančnejša navodila glede vezave te Zgodovine bodo priložena 5. snopiču, ki ga bomo vsem dosedanjim članom poslali broširanega, priložili pa bomo po naročilu platnice. Novim članom, ki dokupijo prve štiri snopiče in žele imeti knjigo vezano, pa bomo lahko kar poslali vezan komplet z ostalima dvema romanoma. * VSE SVOJE ČLANE prosimo, da nam zagotovo najkasneje do 1. aprila sporoče, kakšno garnituro naj jim pošljemo, vezano ali broširano. *■-POVERJENIKE pa prosimo, da nam do istega roka sporoče, koliko broširanih in koliko vezanih garnitur potrebujejo za svoje člane in koliko platnic za Kidričevo Zgodovino. Opozarjamo, da bomo letošnjih knjig tiskali le toliko, kolikor bomo dobili naročil do aprila! Zato ne odlašajte z naročilom. Zadostuje sporočilo po dopisnici. ČLANARINO IN VEZNINO odplačajo člani lahko v rednih mesečnih obrokih, bodisi Matični upravi po poštnih položnicah, bodisi našim poverjenikom, ki jih imamo v vseh večjih krajih. Kdor želi odplačati knjige v obrokih, naj nam takoj sporoči, koliko položnic naj mu pošljemo, da začne takoj z odplačevanjem. UPRAVA SLOVENSKE MATICE LJUBLJANA, Kongresni trg 7 Drugi snopič Izidorja Cankarja ^Zgodovine likovne umetnosti, III. del* izdamo prihodnje leto. Drugi del Melikooe «Slovenije* se pripravlja. Roman Franceta Bevka, ki smo ga napovedovali, izdamo najbrže prihodnje leto. Novi člani lahko dobe tudi Matične knjige iz prejšnjih let po znižani ceni. Zahtevajte cenik naših knjig!