jtdV. 242 j'osamezna stevuka 20 stoiink V Trstu, v tetrtak 25. iiovimbra 1920 Posamezna Številka 20 stotlnk Utnlk XIV Iihaja — IzvicmSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FranOika AslSkeg« žtev. 20, L nadstropje. — Dopis! naj se pošiljajo ared-•litvu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rok.-.pisl se ne vraCaf .. !2dajatelj in odgovorni urednik Štefan God Iti a. — Lastnik ---- Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — N «a ^ - jpnik hta L 32.— In celo leto L 60.—. — Tele.. ' EDINOST Posimezne Številka v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglati se rsčunajo v Sirokostl ene kolone (72 mm>. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mrti po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2 > stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica §V. FrančiSka Asiškega 5tev. 20, I. nadstropje. Telefon uredništva In uprave 11-57- Hoiemu narodu! (Glas iz Istre.) Posvetil Smiljan. Alea iacta est! Kocka jc padla Li po* razila vse moštvo našega naroda. An ^ ta narod zaslužil to? Mislim, da ne. Vse* kako pa je nesloga naših bratov pripo* mogla z dejanjem, da krvavi srce mno* gim našim bratom. Poprej Koroška, se daj pa so ti kraji ločeni od narodne skupnosti. . »Edinost« je tožila te dni, da je ljudi, ki ji predbacivajo, da jih je vedoma va* rala, ker da je vedela da bo tak zvrše* tek. Tako more govoriti samo tisti, ki ni pazno čital tega lista. Za božjo voljo, ljudje: čemu sumničite?! Saj je bila rav* no »Edinost« tista, ki je vedno pisala, da moramo biti pripravljeni na to, da bo del našega naroda pripadal k Italiji, ker da mogotci ne mislijo na praktično iz* vedbo načela samoodločbe. Sicer pa bodimo uverjeni, da smo — nekateri več, nekateri manje — ostali vsi osupneni po ti »pogodbi«, in ne dvomimo, da je bilo tako tudi s tistimi pri »Edinosti«, Ko čitamo poročila, nam se mora je* žiti, ko vidimo, kake garancije dobiva tisto malo Italijanov v Dalmaciji, do* čim se nas, ki smo, na tisoče in tisoče, nepomešano nameščeni počenši od sre* dine Istre, pa vse do »strategičnih mej«, popolnoma ignorira. Ono malo Italija* nov velja torej več, nego tisoči in tisoči, prosvetljenega naroda našega. Menda so garancije za naš narod ostale v ročni torbici katere vaših, gospoda de* legati, milostljivih, ki so počastile kon* ferenco s svojo navzočnostjo. Čitamo tudi, da so našim delegatom priredili banket. Tndi to je bilo nrav s tako pogodbo. Mogli bi bili tudi celo zaplesati »la mossa«. MeH tem, ko so si oni mef'se^o:no priiateliski »nazdrav'iali«. so na dru* gi nemoreno razbi*a-i v Pazin" c?-na nflj >iH budi in grozno ;e tudi s smrt;o m nečemu prvaku Hr. K"re!i r> n l- prof«* --rtmij 711 r-v -p J V11 ^lo^tT ryo r ne^o'žriH V^eseH. svo:;rn vp-{ nil-^vrp -ov^rt o tei »no so ponton:*'? "r-'pe^o razme^"! Kdo bi se p nr. ^ x1 ^vpl a _ ;etičr»ef At kj Kil V'Jo nr»\T>'pp5ev<^1 no n'i* bovi vr«':i - - odre7flPib pa tisoče in ti* ^o«*«1 • narodne in komu ne "" namet Branković. izda? » m» K^^ovem ...? T"tiosloveni! BoHi*e sporni in na voMtvah za kop>ti^*anto izv(>Tire 1ivdi. ki bodo brapib 'e vaša r>ra» va. nak V»osfe videli da imeT d»-7f»vni povsem drueačno Hce sedi i. Kar 'c sr^r.-rf/«. rits'1'^ doč'm bt»do vredni b;*die »drav5^ rr;sH /p^'i pov ,;nniti č^sf d"-/« ve. k r kršna 'e gosfa\ i'a. * noter' ^^inr* ♦•♦di mi Pri* s ponrtc-<-«tTi n^nio. K°knr vidite, ost'-1 'i smo ndnenl^ent. Tf ''"i opažamo tu 4-^m i--di ^ekako priSliževapia od srr,ri' ifah';aps''ih nos vin. dxsi su nnm "riv(.j v soommu s^or* K ^r P;» •e iePC V'*-ivfr*e no. da /ivimo ^ki»ono z Itn'^ani r>-ino* «:ikovim r1 o ^ (V^r'n t d'l]«#» C Sv«»"»*1 p'^gnlptfl po odi ^ronada rred njimi in .1"»? o« love ni! Sice" na *»e moramo vsi r?->afi bf*«;ed. ki sr> b?'e nanizane na nroglasih. ki iih ie izda'* itahianska vo;ska. ko ie došla sem k a i: da FtaJiia podeli ^ugos'ovenom še več nravic, peoo iih iim ie daia'a Avsrnia: a posebno se je omenialo. da nam da več šol! T0 se. seveda, ni zgo5 di*o. marveč so se še od tisto malo šol. ki >,no ;ih imeli ponrei. mnoge zaprle, tako tudi ginmazija. da ne govorimo o drugih nanrpvah. Bodimo povsem iskreni in govorimo Stviirpo: Pravični narod itaU'anski nai de^a na to. da se nam povrneio sve pravice, a Kopriva — - nam pripada Jo in ki nam jih je Avstrija ; kratila, pak smo uverjeni, da bo vsak ■ dobromisleči Jugosloven v teh krajih zdravi i al prijateljstvo med obema na» j; -j ioma ter da bo z besedo in dejanjem sodeloval na izglajevanju nasprotstev. Ne prihajamo pod Italijo kot male skupine (»nuelei«), marveč kot cela kom* paktna masa. V Istri je nekoliko druga« če. Tu so mesteca z večino italijanskega življa, dočim so okolice teh mest nase* tjene s slovanskim življem, ki pa je v srednji Istri v ogromni večini. Vzemimo pak n. pr. črto od iz nad železnice Pula* Trst, in to od kraške planote nad Bu* zetom pak potegnimo jo vse do morja, pustivši izven te črte mesta Reka, Trst, Gorica in druge (kjer je prebivalstvo obeh narodnosti), pak potegnimo jo dalje do Snežnika. Logatca in do drugih »strategičnih« mei, pa bomo videli, da so s to črto zajeti predeli, obljudeni iz* kl i učno od Jugoslovenov. V tej črti to» rei ni .»skupin«. Kar se tiče kulture, začeti hočem z Istro. Tu, kjer so nam mesto šol dajali orožniške postaje, je ljudstvo nekoliko zaostalo. A ne povsod, marveč je tam, kjer so mu vsa i deloma zadovoljevali, prosvetleneji, blažje naravi in napred* neji. Kar se tiče Slovencev, moramo pri* znati, da so na mnogo višji stopnji, ne* go južna Istra, a to zato, ker so imeli svoje narodne šole v velikih mestih ka* kor Trstu, Gorici, pak je sam ambijent povoljno vplival na njihov kulturni raz* voj, o čemer nam najbolje pričajo nji« hove, oziroma tudi naše narodne usta* nove. Na koncu priporočamo tudi učiteljem iz naših krajev, da se. Čim se ponudi prilika, povrnejo v te kraje, ker ravno učiteljev imamo premalo. Treba, da vsi složno deluiemo na kulturnem polju, da smo organizirani, da spoštujemo tuje, a svojim da se dičimo, v amo jezik kot svetinjo svojo, ter da- zahtevamo pravice, ki nam pripadajol Na ta način uvidijo Italijani, da imajo posla s kul* turnim narodom, ki ga treba spoštovati, ne pa morda z zapuščenimi Arabci v daljnem Tripolisu! je vest neresnična in da je bolonjska za* deva v rokah oblasti. Turati je nato ugo* tovil, da bo vlada ukrenila najstrožje janj in je obžaloval, da so oblasti v Bo* Ion j i dovolile fašistom izzivanje. Po govoru zmernega iibcralca Sandri* j a, ki je protestiral proti podtikanju na* silja fašistom, ki da niso nikakor izzivali, je nastal v zbornici tak krik, da je moral predsednik pozvati narod, naj pogleda, kaj delajo njegovi zastopniki v zbornici. Ministrski predsednik Giolitti je zago* tovl, da bo vlada ukrenila najstrožje ukrepe proti vsem nasilnežem, fašistom in drugim, in da bo predložil tozadevni zakonski načrt zbornici, ker hoče pre* prečiti meščansko vojno v Italiji. Nato se je seja zaključila. Jutri se bo nadaljevala razprava o rapallsk pogodbi. Msha FOicdtia pred ItalISansKo zbornico „Sltvollstvo 9 zasedenem ozemlju - Slonel do so rodi psd Itilllo!! RIM, 24. Po odobritvi rapallske po* I ni, internacijami, zapiranjem i. t. d. Po* godbe s strani komisije za vnanje stvari lemizirajoč z nacijonalisti. ugotavlja go* se je danes začela razprava o njej v zbor* vornik, da so ti pokvarili Tomase j evo in niči. Pred začetkom razprave je podtaj* prevrnili Mazzinijevo misel; toliko To* nik za notranje stvari Corradini odgo, maseo, kolikor Mazzini smatrata Dsdma* voril na interpelacijo socialističnega po* cijo sicer za mešano delo, toda obljude* slu.a Velle zaradi fašistovskih izgredov no po slovanski večini in določeno za v Puli, poudarjajoč, da je te izgrede pov* priklopitev k enotni narodni državi z zročil neupravičeni umor nekega orožni* vsemi jugoslovenskimi deželami. Res je, ka. Obžaloval je dogodke v Puli in v.da so dalmatinski Italijani v boju s Slo-drugih krajih zasedenega ozemlja in iz* vani izgubljali od 1. 1860. dalje tla, toda razil upanje, da bodo po prenehanju ne sme se mešati izguba politične pre* oremirnega stanja pri^Heni... unorni vlade, ki je dejstvo, z zmanjšanjem šte* ".vrt/ ofilski in ... slavofilski elementi na vila Italijanov v Dalmaciji, ki se ni nikdar spoštovanje reda in zakona. (Torej vse izvršilo. Italijanov je bilo, po Tommase? dosedanje izgrede v zasedenem ozemliu iu 1. 1861. 20.000 na 420.000, a danes so zakrivili »slavofili«, g. Corradini?! "iih je 40.000 na 630.000. Njihovo število Kmalu bomo slišali, da JugosJoveni na se torej ni zmanjšalo. Oni so imeli neks daj politično prevlado, ker so sestavljali avstrijsko birokracijo in ker je volilni 7akon od 1. 1861. delil volilce v kurije in Val meščanskim slojem premoč nad kmetski mi kurijatni, ki so v Dalmaciji slo anske, in ker slovanski kmet še ni bil dosegel Še nikakršne razredne in na* rodne -ravesti, toda s uomankanjem teh Mfodrih toda prenočinih"pobojev za po* ?:?sedenem ozemliu ^mhe in granate meče i o sami na se Sicer pa ie dobro, "e se že se^ai, enkrat vsr^ei poiasni, pfl f^ -fm1 i'i ri »sjflvr'i; lov«. te—»v«£ da «r» to prj»vi SIpvaT" V {n Jf+pclovrni v o?pomenu csp^e. To1?ko na znanle, kogar zanima iti mora zanimati.) Poslanec Vclla je poudarjal, da se je t vzel umor nekega orožnika s strani va- b'tieno nadvlado italnanske manjšine je ranega soproga za izgovor za napad na izginja tudi ta (prerekanje med Sovorni^ Delavsko zbornico in tiskarno, da ie bil kom in posl. Tofanijem). napad pripravljen in da se je izvršil pod, če italijanska zbornica sprejme to po* časniškim vodstvom. Obžaloval ie. da godbo — je nadaljeval govornik — bo vlada s svojo politiko ščiti in izpodbuja. udejstvila program italijanskega ireden* fake fašistovske manifes acije ter nagla* tizma do septembra 1914. Rapallska po* šal. da se uporni elementi ne zatekajo godba je prvi pravi mir po svetovni voj* v socijalistično stranko, pač pa med fa* šiste. Po odgovoru še na nekatere interpela* cije se je začela razprava o zakonskem načrtu za odobritev rapallske pogodbe, ni. Ona ne samo pomiruje narodne pra* vVo '?) fn življenske potrebe obeh naro* b Jadranu, temveč je tudi rezultat p:. h, direktnih dogovorov in ni vsi* Ijen (?) Jugoslaviji, kakor so vse druge sk enjene med Italijo in kraljestvom pogodbe, skovane v Parizu. Pogodba je ' razen tega prvi korak k mirovni zvezi in priiateliskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, toda ni jasno, kako se bo udejstvila reška neodvisnost in jamstva za italijansko manjšino v Dalmaciji ni* Srbov, Hrvatov in Slovencev, in za aneksijo krajev in otokov, prisojenih Italiji. .Neodvisni republikanec Colajani srna* tra. da je večina javnega mnema za odobritev rapallske pogodbe. Razume so dovojj določena^kakor tudi ni garan^ bolest dalmatinskih Italijanov, toda iz U o vzrokih TramtKevega odloga BELGRAD, 22. (S.) Listi izključujejo, da bi bila rapallska pogodba povzročila Trumbičev odstop, zakaj Trumbić je po* novno izjavil, da smatra to pogodbo za povoljno za oba naroda. Ravno tako iz* ključujejo listi, da bi bil odstopil radi kakega nesporazuma v vladi. Ko ie pred* ložil svoj odstop regentu po ratifikaciji rapallske pogodbe, je izjavil, da smatra svojo nalogo za dovršeno s tem, da je dal meie jugoelovenski državi. Trum* bič izgleda zares utrujen po šestletnem nepretrŽnem delu ter Soli zakliuČiti na ta način to dobo svojega političnega delovanja. Vse stranke v Dalmaciji imajo niegovo ime v svojih listah. Madžari wrHo JawWo, nai oe Izroll PctJha Hoivlevl vladi BELGRAD, 23. Bivša madžarska mi* nistra pod Karolyievo vlado, Bela Sinder in Jassv, sta prosila Jugoslavijo, naj ne izroči Madžarski pečuškega okraja. Iz* javili so, da pečuško prebivalstvo želi, da bi se iz pečuškega okraja naredil okraj s posebno upravo in da bi se s pomočjo madžarskih patrijotov začela akcija pro* ti belemu terorju Jugoslovenska vlada je odgovorila, da bo vprašanje proučevala. Glas reSkih Jugoslovenov BERN, 23. Semkaj je prišla vest iz Bel* grada, da so reški Jugosloveni poslali mi* nistrskemu predsed. Vesniču in Trumbi* ču odprto pismo s prošnjo, da sporočita vsebino italijanski vladi in vrhovnemu svetu v Parizu. To pismo pravi, da se bodo morali udeležiti komisije, ki bo razpravljala o organizaciji nove reške države, tudi člani jugoslovenske stranke. Popolnoma se morajo izključiti iz te komisije člani sedanje vlade, ki so se vsilili reškemu preibvalstvu s pomočjo bomb in bodal. Vojska, ki se nahaja sedaj na Reki, se mora odstraniti in na* domestiti z nevtralno vojsko, katere na^ loga bo, da vzdržuje red in mir in da ščiti pravico prostega mišlienia. Država se mora zasesti do ustanovitve nove vlade. Italiianski in iugoslovenski poli* tikl ne smejo več prihajati na ozemlje reške države, a za reške meščane se mo* raio smatrati le oni, ki imaio vsa i že 10 let v mestu svoje bivališče in poklic. _ Jugoslavija prikrajšana pri razdelitvi železniškega parka BELGRAD, 23. Po diplomatičnem po* razu v Rapallu in po neuspehu pri raz* delitvi donavskih monitorjev, od kate* ci j za Slovane v »Julijski Benečiji«. Po* te"a se ne more sklepati da seTiTora1 .Godba bo razen tega zadek v bodočnosti pogodba odkloniti. Upa, da bo tudi Reka j težke ovire, ker italijanski in slovan* i rih smo dobili samo 4 se nam pripravlja kmalu priklopl ena k Italiji in je hva* nacionalisti bodo nadalje izoodbu*! nov polom. Na dnevni red prihaja sedaj ležen Gabrielu D'Annunziju. Ugotavlja,; [ali na plemensko mržnjo, in oeb vladi vprašanje razdelitve železniškega par* bodo morale uporabiti mnogo odločno* j ka. Po senzermenski pogodbi bi se imel sti za brzdanje nasilnosti krajevnih efe* j železniški park razdeliti po gotovem da se ni moglo... pieveč zahtevati od države, ki je bila italijanska zaveznica. Govornik rna v skorajšen prisrčen ita* mentov proti manjšinam. lijansko * iugoslovenski sporazum. Poslanec Sa-vemini ie predložil to le rezolucijo: Zbornica priznava, da ra* pallska pogodba odgovarja v temeljnih črtah načetem narodnega prava in do* bro razumevanim itaMlanskim koristim, rpa. da se bo omenieni teritorijalni spo* razum izpopolnil trgovinskimi in poli« tičnimi dogovori, katerih namen naj bo. da gospodarski združi:o Italijo z po* slečih. Govornik zahteva, da se v »Julijski Benečiji« ustavi sistem vojaškega des* potizma proti Slovanom, ker če bi se na* daljeval, bi pokvaril delo, izvršeno v Ra* pallu. Toda ker ni brezhibnih pogodeb in definitivnega miru, je glavno, da bo na obeh straneh dobre volje in da obe vladi delujete sporazumno za premaganje te* žav in preprečitev poizkusov slabo mi* donavskimi in balkanskimi narodi in narede iz Ita!i;e mirno posredovalko Govornik je dokončal svoj govor s toplim pozivom na socijaliste, naj sprej* med državami, in da udeistvijo ono po*; mejo pogodbo in tako preprečijo naci* po?no razorožitev Jadrana, ki bi porne^ jonalistom, da pahnejo državo v vojno. nila na'bo!j plemenit in koristen čin za italijansko * slovansko priiatelistvo; pou* daria potrebo skorajšnjih zakonodajnih ukrepov, ki nai potom dnevnega delo* van i a iavne uprave zagotove deiansko enakopravnost in svobodo narodno * kul* ^urnega razvoja vsem tnierodnim mani* šinam. vključenim v drža\me meje. Go* vornik ip njegovi prijatelji spreiemaio to nortodbo. ker jo v n'enih temeljnih točkah smatrajo za pravično in koristno Ttaliii in nameravajo delati odslej na to, da io soreimeio nezadovoljneži na eni iu drugi strani, da se tako prepreci na* daMevanie in izpodbuianie slovanskih in itaM:anskih iredentizmov. Dalmatin* ski Italiiani imajo vso pravico na itafijan* sko solidarnost in liubezen, toda drugo ie Govoriti v tem zmislu o dalmatinskih halranih in drugo ie zahtevati, da naj postane Dalmaeiia italijanska, to ie da se prikloni Italiji dežela. k*er živi med ^30.000 Slovani komaj 40.000 Italijanov, katerih lO.O^O živi v samem mestu Za* dru. orikloplienem po pogodbi k ItaliiL Italija bi ne smela nadaljevati politike tlačenja, z razpustitvijo 30*33 občinskih »>oleg tega da se nam dado tudi tiste, ki svetov, odstavljanjem uradnikov, izgo* katere noče vlada in proti kateri so tudi socijalni demokrati. Vassallo, poslanec italijanske ljudske stranke, smatra, da Italija ni dosegla s to pogodbo vseh svojih pravic, toda vendar smatra, da predstavlja ono mejo vza* jemnih popustitev in žrtev, ki zagotavlja dobro bodočnost obeh strank. »Sloven« cem — je rekel ta govornik — ki jih po* godba vključuje v naše meje, je bolj všeč spreieti italijansko suverenost nego ono drugih držav!!! (Kdo pa Vam je to povedal, g. Vassallo?!). Po slavospevu Reki ie govornik zaključil svoj govor z izrazom upanja, da rapallski dogovori ne prejudicirajo neodvisnosti Albanije in Črnegore in izjavil, da bo glasoval za sprejem pogodbe. Tudi zmerni konstitucijonalec Riccio je po daljšem govoru izjavil, da bo glas soval za sprejem pogodbe. Sociialni demokrat Turati je nato vprašal ministrskega predsednika, ali je resnična vest o razpustitvi bolonjskega občinskega sveta vsled zadnjih izgre* dov. Poudarja, da bi v slučaju razpustitve tega sveta ustavilo takoj svoje poslova* nje 2100 občin. Giolitti ie zagotovil, da ključu proporci j onalno med nasledstve* ne države. Ker so pa ententini člani re* paracijske komisije na Dunaju pokupili veliko število delnic raznih akcijskih podjetij, se čuje, da bo železniški park tako pristransko razdeljen, da dobi Ju* goslavija samo 25 lokomotiv, dočim jih bo Nemški Avstriji dodeljeno 150. Vprašanje presumptivnega jugoslovene skega prestolonaslednika BELGRAD, 23. »Politika« poroča iz Londona: Po vesteh iz Belgrada, je za {)resumptivnega prestolonaslednika kra* jevine Srbov, Hrvatov in Slovencev do* ločen za primer, da bi ne imel prestolo* naslednik Aleksander otrok, princ Sve* vlad, sin princezinje Jefene. Na ta način bi bile na prestolu v Belgradu združene tri dinastije — Karagiorgjevičev, Ro* manovih in Njegušcv. Princ Pavel, ki se nahaja v Angliji, kjer študira in ki je bil drugi kandidat, si je raje izbral mirno zivlienje in se bo bržkone oženil v neki tukajšnji ugledni družini, ki je ze*o zna* na v finančnem svetu. Svevlad (Vsevo* lod) je naistareiši sin princezinje Jelene in kneza Ivana Konstantinovića ter je rojen v Petrogradu. Sedaj je star 9 let. Po tragični smrti kneza Konstantinovića, ki so ga ubili boljševiki v Agopajevsku istočasno kakor carja in druge Člane ruskega dvora, se ie končno posrečilo princezinii Jeleni, rešiti se iz Rusije. Se* daj se nahajajo hči kralja Petra in nje* govi vnuki v Belgradu, odkoder v kratkem odpotujejo v južno Francijo, kier hoče princezinja skupno z otroci ostati preko zime. Avstrija — gospodarica na Koroškem BELGRAD, 23. Jugoslovenska plebiscitna komisija je definitivno izročila administrativno oblast v pasu A na Ko* roškem avstrijskim zastopnikom. Isto>» časno je bila komisija rešena svojih dolžnosti. Predsednik komisije Hristift pride v Belgrad, da bo vladi poročal o delu komisije. KrcU Nikola lil kotel v Zvezo Narodov 2ENEVA, 24. (S.) Švicarska brzojav^ na agencija javlja, da je črnogorska vla* da predložila Zvezi Narodov prošnjo za sprejem. V tej prošnji se pravi, da ni mogla kraljevina Crnagora prositi za sprejem takoj ob ustanovitvi Zveze Na* rodov radi nasilne aneksije s strani Srbije (1). Na podlagi formalnih obljub zahteva črnogorska vlada, da se morajo srbske (I) čete umekniti s črnogorskega ozemlja. Črnogorska vlada, o kateri J« bt-seda v t«j brzojavki ie vlada kralja Nikole, ki se nahaja »cda| nekje na Francoskcm. Kralj Nikola, ki je zapustil črno goro ie 1. 1916. povodom avstrijske ofenzivo proti Balkanu, se ne sme već povrniti v svojo biv-io kraljevino, ker ga j« črnogorsko ljudstvo na veliki Narodni akupifini v Podgorici 1. 1918. vrglo s prestola in prepovedalo njemu in vsem članom njegove družine, da ne smejo vei 9topiti na črnogorska tla. Na isti skupščini so sklenili Črnogorci, da se pridružijo k Jugoslaviji pod žezlom Kara-djordjevičev. Prošnja »črnogorska« vlade, o kateri poroča gornja brzojavka, ni nič drugega, kot eden med mnogimi poizkusi Nikolinih plačancev, da bi izprosil od evropskih držav kako pomoč v prid bivšemu Črnogorskemu kralju in na Škodo Jugoslavije. IZ CEHOSLAVIJE Čehoslovenski vojni minister proti volilni pravici za vojake PRAGA, 23. Minister za državno brambo Husak se- je izjavil v komisiji za nabiranje vojakov proti podelitvi vo* lilne pravice vojakom, ker bi se morala aktivna vojska odtegniti vplivu poli* tičnih strank. Husakov govor bo nptis* njen in razdeljen na državne stroške. Poštni sporazum med Cehoslavijo in Poljsko PRAGA, 24. Čehoslavija in Poljska ste sklenili prvi sporazum o poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu. Ukrenilo se je potrebno za promet z za* voji in za pospešitev poštnega dopiso* vanja. ________ Rusta ofenziva preti zapadu VARŠAVA, 22. Potiskavane od spre* daj od pehotnih divizij in napadane ob boku od boljševiške kavalerije se umi* kaio čete generalov Pavlenka in Pera* nikina v neredu proti severozahodu. Samo na levem boku se skuša še ustav* liati prva ukrajinska diviziia okoli Ku* fiela. čete generala Peranikina so prišle že do Toki j a ob Zbruču. Generala Pet* ljura in Pavlenko sta s svojima štaboma v Podwoloczisku. Med Venlzelosovlm Izgnanstvom Triumfalni povratek grških prinčev v Atene RIM, 23. Posebni poročevalec agencije Štefani brzojavlja iz Aten z dne 23. t. m.: Od ranega jutra se zbira množica na ulicah, koder ima iti sprevod, ki bo spremljal kraljeviče, ki pridejo iz Pireja. Med množico je opažati tudi več oficir* jev, ki so bili na novo sprejeti zadnje dni in ki so bili odpuščeni od Venizelo* »a. Med njimi nosijo mnogi paradno uni* formo, ki je bila v rabi samo pred vojno, Ob 16. pride v Pirej ladja, ki vozi princa Andreja in Krištofa Rhallys. Gunaris in drugi ministri so šli na brod pozdrav* ljat prince. Ti so se takoj Izkrcali in so bili sprejeti z nepopisnim navdušenjem od ogromne množice. Množica je vzela oba princa iz avtomobila in ju nosila v triumfu. Na ta način, avtomobili pred njima in avtomobili za njima, v katerih so se vozili zastopniki oblasti, je nosila množica oba princa na rokah do Aten, t. j. celih 18 km. Pri vhodu v mesto ju je sprejela množica, ki ju Je čakala, z velikanskim navdušenjem. Princa sta pozdravljala in — jokala, dočim je mno* žica ploskala in bila ginjena. Ta ljudski hudournik je spremljal princa do nove* ga kraljevega dvora, kjer je čakala svoja sina kraljica Olga. Čim sta bila princa v dvoru, se je napravil sprevod, ki je Šal po mestu vzlikajoč.___ Irski grozota Dvanajst mrtvih pri napadu na footballsko prireditev LONDON, 23. Doljnja zbornica. Dr* žavni tajnik za Irsko je izjavil, da jo bilo pri spopadu na footballskem Igra* lišču v Dublinu 12 mrtvih in 11 ranjenih, ki so ohranjeni v bolnišnici. Poleg teg* je bilo se 70 lahko ranjenih. V Dublinu ja bilo v enem tednu 40 mrtvih in 180 ranjenih DUBLIN, 24. Število mrtvih od puškk nih strelov je znašalo v pretklem tednu 40 in število ranjenih 180. Iz raznih kra* jev na Irskem poročajo, da Je bila poli* cija žrtev sinfajnovskih napadov. Sin* fajnovski poglavar v grofiji Killenou j^ bil ubit. Hišna preiskava pri dubttntkemu nadškofu LONDON. 24. »Daily Mail« piše: Vo# jaške oblasti so izvršile včeraj hišno preiskavo v sedežu moni. Walshaf du* blinskega katoliškega nadškofa. Sfeao DL »•EDINOST« tov. M*. V Trato, du* M. novaiubr« 1*20, ft mb • Mani Občtn»ka uprav« poverjen« kraljevemu komisarju BOLOGNA, 24. Vsled žalostnih do* godkov v Bologni od 21. t. m. se je od* reklo bivše bolonjsko starešinstvo vče= raj tudi svoji nalogi opravljanja tekočih opravil, ker se ne more smatrati izvoli* tev novega župana za veljavno radi te* £a, ker ni bil sestavljen in sprejet toza* devni zapisnik. Prefekt je poveril z ćsu našnjim odlokom občinsko upravo po* sebnemu kraljevemu komisarju, čakajoč primerne ukrene s strani vlade. Kraljevi komisar je g. Vittorio Ferrero, ki je že odpotoval iz Rima na svoje mesto. Demale vesti „Delo pravičnosti m delo lojalnosti" *PiccoIo* od sadnjega torka sc jo -pokazal" na način, ki Je vreden hvale. To pot ni namreč žel iskat rv jajcu dlako« tja pod črto v podpritličje SiaŠej£a li«t& v kako nedolžno geslo, temveč je segel v sredo in zagrabil overovljeno besedilo. Mora se mu priznati, da je taksno postopanje pravično in tudi loja In o { V ,tem overovljenem besedilu naše nedeljske številke j« napravil nanj poseben vtis dopis z debele, Id imo fz priobčili pod naslovom »Pomirite »el« Kakor se bodo naši čitatelji Se dobre spominjali. nastopa na* sotrudnik v omenjenem dopisu kulturne pravice jugoslovenskega naroda, ki ostane pod Italijo, kjer prihaja v prvi vrsti v po-fctev pravična uredba jugoslovenskega šolstva, ka- Ukaniracja aalih Uudi, z eno besedo vse muke. ki smo jih pretrpeli v zadnjih petdeset letih, samo da si priborimo pravico imenovati se ljudj« in da bi dokazali, da je tudi na6 ustvaril Bof, dasi smo Slovenci — vse to j« aPiccolu- ravno tako dobro znano kot vsakemu naiemu trpina. Radi tega je naravno«! nerazumljivo, kako Bi upa priti »Piccolo« s taktnimi trditvami na dan, in sicei v članku, v katerem bi nam hotel nekako napi -vedovati nekako novo dobo miru in sprave. Stvar nam pcstar.e jasna Sele, ko prečitamo par vrst niic slavospev italijanski Malodušnosti, e katero so nas osrečdi v zadnjih dveh letih. Tu pa jc žare; za počiti! Malo manka, da bi res začeli misliti, da sc bili Italijani-. ., v defenzivi celo ob času premirja. Ali blagi in zmerni so bili, ako hočemo verovati *Pic.«. In ker je tako, kaj ne »Pic.«, za »o je ostal med nami in naškni italijanskimi sodeže-; lani »status quo* nedotaknjen. Mislimo na čisto kulturni ^status quo«, recimo 5e jasneje: šolski. Mi Jugos3ovcni imamo le vedne svojo gimnazijo in svoje učitelj, v Gorici, imamo še vedno svojo trgovsko šolo v Trstu, hrvatsko gimnazijo v Pazinu in vse, vse imamo, kar smo imeli prej. Tudi naš s Narodni dom« }e lepSi sedaj, ko kaže svoja suha rebra. Zabijtno si vse to v glavo, in potem bomu morali priznati, da so bili Italijani zares v nedolžni defenzivi proti nam in sPccolova^ povest bo resnična. In pa dolga pridiga o pravicah, ki jih ima »talna do naših krajev! Tu bi se bilo smegno spuščati v razpravo s »Piccolom«. In zares, kaj bomo rni priznavali ali ne priznavali in razpravljali o stvu«. reh, o katerih niso smeh niti jugoslovanski delegati v Sv. Margeriti črhniti besedice. »Aut-aui* jim ie grmelo nasprctL — Ali tako ali bo? videli In mi da bi tu smeli kai razpravljati? Kar je. fel To je vse. Glede pravic do nalih dežel pa naj ■pri-bijemo le toliko, da jih imamo mi julijski Jugoslo-veni vsaj ravno toliko, kolikor Italija ali kdorsi-bedi. Vendar menda nas ne bo skušal ^Piccolo* kor tudi "vprašanje primerne ureditve kulturnih sti kov med nami, tukajšnjimi J posloveni in ostalim j p^p'^ ti" da niso~"tudTnaši ti krajiT o'kVterini - ug o slov e nskim svetom. Nazadnje izraža dopisnik j pra^# da go tako Italiji za njeno varnost! j «voje nade, da nas ne bo hotela Italna casuno po- N ta naSfl pravica do teh jc ravno ista m ireti, temveč da se bo zavedala svoph do:znosti, se n,e ng ^^ naj 2a Snežnik ali Trst. Ja-! nasproti nam. njenim novim pnpadaikom. ^onn- yofnik aIi Gorico. Ali m ,raa vendar neP Pomiri rite naše dužc in oddahnemo se!« vzklika že dopisnik popolnoma upravičeno na naslov naših novih gospodarjev. nam, iPiccolo«, malo naža duše! Najbolj pa so na poti »Piccolu« raše zahteve. vift gospodarjev. , da naj se nam omogoči kulturno občevanje z od- Ta jedrnat, članeK je dal .Piccolu. povod da ^^ ^ & n& ^ ^^ v inejah jUg0sla_ jc napisal. kakor je buc že rečeno v svo,i torkovi ^ ^ ^ kolcnb:acije Julijskc Benečije s številki skoraj dve koloni odgovora, vsled katerega ^^ Južoslovenov kI da bi p^ajali sem svoji smatramo za svo^ dolžnost. da se tudi mi sc cn- stanck soJanc inteligence. To vprašanje je po-: krat oglasimo povodom omenj-^nega članka m to ucrodno, kajti nas se izravno ne tiče. j tembolj, ker vsebuje »Piccolov, članek bahanja in . tudj da sc naidc k&ka formula< ka_; trditve, ki naravnost vpijejo po cpovribi. Sicer K. se bo ^^ razvijal(> bodcče iugoslovensko-1 vemo. da mu ne pojde na hman.ee noben italijansko prijateljstvo samo od daleč. Toda pu-! ski Juge slo ven. ali ravno tako dobro vemo tudi, ^ t<> ^ stran ^ Jafmo wPiccoiakih 8rednje- i dobremu ljudstvu in skoraj Se man, našemu ured- K visokoSnfekih dijaW< ki so se mrrali iti učlt \ rištvu in našini so4rud~Jcom, dasi hx vsled cesl.h y C£,:no rad, ker po nage vi crittori deli Edinost., ki jih sreča varno v i Jul:jski Benečiji zaprte. Kako bo gledal .Piccolo. njih in kako jim bo pomiril duše? In kai misli, ali je bolje 2a italijanske koristi v teh krajih, da mora tičneni članku lahko kdo mislii, da jo fma >?ic-colo« z nami. To pa ni tako; njegove besede st> namenjene vladi, in ta hodi, kakor smo vsi trdro prepričani, ne samo rada, temveč tudi namenoma naša mladina v šole v Jugoslavijo, ker mu jih Italija ne privošči v Trstu, Gorici itd., ali bi bilo Ko- - i. . Vi1 1 t uv piitu^c* v ii9iu, uu.. aii ui uiiu tuj. in nagiboma na Umarnce ne samo .Piccolu«, tem. j ko b. se Ram ^ u ^ ^ ^ , več vsem našim srditim tovarišem laškega .ez.ka ^ ^ ^ w ^ ^^ mladJna ^ , ra Primorskem. Ah ,e to v blagor Itali.e ah ne mirrf.lo pokazala bodočnost, sicer pa jc to vprašanj*, ki bi moralo vlado bolj zanimati kot nas... »Piccolo* se ponovno baha, da ni to prvi krat. ko se zavzema za pomiritev duhov v Julijski Benečiji. »Piccolo- bi bil zadel tu, ko bi bil dostavil svojemu bahavemu stavku samo še eno besedico, ^aneora«, non č aneora per la prima volta.... kajti, ako misii. da je mogoče smatrati njegov n= dt:da med drui^m tudi mirnega sožtvljerja med Italijani in Jugosloveni v teh deželah? Najbrže bo našel »Piccolo* tudi tu kak »confine«, ki mu ne bo dal, da bi se iz'asnil »pravično« in »lojalno* v prilog pomirjenja duhov. *Piccolo* sicer ni za t nasilno asimilacijo«, ka-j kor tiain zatrjuje. To stališče je zelo primemo, po-| sebno če človek ve. da je takšno raznorodovanje i nemogoče. To ve tudi »Piccolo«. Toda biti proti rtop od torka kot kaf resnega v prid vzvišenemu ■ ^ asimilac}ji Se da bi bi!o fta- cilju pomiritve duhov, se presneto vara. iNiti itaJi- x _____Ix__ , v A janske oblasti, ki mu hodijo tako rade na limanice, mu to pot ne bodo mogle verje-ti. lišče tudi voravično« in ^lojalno«. Za to je potrebno, da bodi stališče nasprotno tudi prikriti in zu u to pot ne Doao moRie vene«. hrbtni asLmilaelji. Tu Eopet dana ,Picco1u. p,n. Sicer pa priznava sam, da s* ne uPa od Usad. , , nMm »Irr, io »--i^ i iožnest, da nam malce pomiri naše duše. ako je deian;u ker izjavlja takoj, da nastajajo težavni , , , , , . , .. 1 ' J . ' ... . , g. .. zares za »delo pravičnosti« in »delo lojalnost!*, in ovire. se hočejo ustanoviti meje |conunj). . . t , , , ' , ,, _______i *n ako spet ne ovirajo kake nesrečne »meje«. Toda bila bi potrebna cela knjiga, ako bi hoteli J v katerih bi imelo sukati delo za pomiritev. Pazljivo smo čitali ves nadaljni članek, in &ara& , . ; , J^ rr j -1 ' u .... . . ■ povedati »Ficcoiu« vse. Kar mu gre. Za danes naj ni«no «a»h mkjer r.ober^a mi^itaja o ten -me- ^ da fie nJ fivojim omenJc„im čjaB. |ah« In ver.dar bi si človek misld. da bi »oral w ^ ^ ^ ^bHžal k Am ^^ naiti cn takim testu pozi, ki jo je zavzel ^-ric- , _ , . . ,r . . ... . ' * , . , , . . ' • i • ■ ^ t I vi finega in lojalnega dela za pomineme du ^r^ J-W.W Ako P» llt skrite glasno pomilova h in namesto pomoči, ai bi mu . , __. ,__ V,,. . '-rt „ pomočjo katerih *>a-ide zares pravo pot, ki vodi do želeh samo srfčno pot uo druge vast. iako pa ■ . . . . , , * , ^ ... u j- , , „• ,^ ,•- rtvarnetfa prmirjenja duhov, brez katerega se r.\. tie delaic naši Ijudie, ampak frrPmc^. pogostijo * j * t -x . . * i L __*_:!.„ 4..^. „„ . more r ?atl deželam nič dobrega, ln tu . .. . , , . _,i c i -nu uMiiu uticiaju uit uuuivva, m SJCCl m ohran-«o notnka, tuai cc je Italijan?! ! „ _ , T. _ • . . . m » \ ■■ - . .. n. , . ' .j__t • •__j___ pori Italijo. Se nni| kol t>oi lanino Avstnio. Cc pa m:<«u »Piccolo«, da mu delamo krivico, ker : t ' * nočemo .erovsti njegovim lepim be«^dain, bi na-i ' -- pravi! res \el i-;*n^ko usluvo rmm in turii sami siva- t f Anton Trobec. Z Anionom Trobcem je menda ri pominiv. dvhov v Juli'ski Bencč ii, kc bi nas odšel zadnji od tiste siare garde, ki je v -tisti, re-opozoril . ^e svoje dosedanie nastope v prid kel bi, klasični dobi začela orati prve brazde za i \ vzvi;-■ :^eii. Mi si fker laskamo, da z. sle-j bodočo fetev, ki jc pozneje donašala toliko lepega dujemo pr<- 'i pazljivo niegovo pisarje, vendar p?, sadu. Bilu je tu garda, ki se je — spričo razmer, se rri naiholiši vo!n nr mrr<-mo ^^"iti n^.-^r ki vladale tedaj ne le v razni, razfanatiziranega -tvarnrtjo kar h« b^lrv tt'šIo iz rret«tVvih u pravic negovih judoslov enskih scdeželaucv. narodne zavesti v tržaški okolici, ampak tudi, in i dočim nam siiijo naravnost proti nasi vo^ii vedro t. še posebno, v stanju popolne narodne nezavesti! nazai v sp min faši<-tevski t-ro^lasi k nasilju, p^- j IlU.d okoliškim slovenskim ljudstvom samim — ž-tf«i in pu ^sn ki so d-č h na vidnem u.es'a bjia lotila plašljive, da. naravnost vratolomne na-u;ftfove kolone Lr; ki so se o'nili na hrblu nasedaj kge. In vendar je vspela. Težko je šlo, le korak N-.r-Vtn. i? • doma in dmgega zasebnega imetja j M korakom, ^li slo je. šlo nezadržno naprej. Gardi! iržai' ih .Tutfosloveiov. ^ Nabergo;«. Nadliška, Fr. Cegnarja, Ivana Dolin ar [a, i M Is' i mo, da r.t nvdoiro i-redaleČ in da nai nc in — Antor.a Trobca in drugim njihovim sovrstnikom se ima tržaško Slovenstvo po velikem delu zahvaliti na tem. da se je dokopalo do tolike veljav e. Ti možje, toplega srca, neupogljive volje, vs'rajnega dela in neomajne srčnosti so polagali tcmrlie bodočemu delu in snovanju Slovenstva na tržaškem ozemlju. Po vrsti, kakor so odhajali v večnost je Anton Trobec zadnji. Ne pa po svojih osebnih vrlinah. V priprostih razmerah Je vzrastel bo imela ve«* zakaj r»eči. ako reemo že da nam »Piccolo- n«1 bo u^tretfal in ne bo mo^el i"»rf£i. \"if»niis čustva, nai tedanj. ^^ ne bo tr^ba ljubiti ttr st^nt.. nezavedneži in izfanatizirani odpadniki in poda- o t-rr -• - aie »P,cco!o« bi menda j ta,iIi5t%a M ga osebno spoštovali. Mehak in hot. l - v i - t.. me., s tem. o, . Mag v osebnem občevanju je bU Trobec v na- prin > r t5-" ,,cka e gr^nk z >si ven«k »rodni borbi, posebno pa v volilnih bojih — lev. rro'-- Italrannm. Vi dp jih Imalo us vesti i V j>rvi vrsti njejjova zasluda je bila, da si je Sv ;n<*~Wen«;: i * mar^. To o«'Ivan pridobil aloves narodne trdnjave. Pokojnik fb» T« \< rr.TPc rv-«r?rvaw dM0 rM -r-^r-jje užival vseobče spoštovanje v narodnih kreg h, d n ior^v' a »Piccolft, * t*»m t!-, d- brv vodilnih p« neomejeno in brezpogojno zaupanje! v T i>ro*i Fore. i Scia.-i!« Vse Vodstvo je vedno iskalo TrobČevih nasvetov. Bil m- '♦-v*- n d -i. | rern čkn dtputacije pel. društva ^»Edinost« ob rje- T"d <*• k T • sf^^čo U, . • govi 70-ktnicL Soka j« resila oko blagemu star- K<» b' ' > "•>^ :r0tr> rv -»| č'-u. Breme let ga je težilo in vezalo bolj na dom nam, bi »i ne i^or^'i d* bi »'-h ne nr^l-*« !' 7« ! dtih in srce sta bila slej ko prej mladenfcka. pravo rrodr7Tf»«+ ker ^č v - ^ §«• Z nekako sveto jezo je obujal spomine na v*e, kar ir»" Jomm&h Slov<»r»rev v Trs*-, »o tržaški Slovenci pretrpeli, in govoril o krivicah, ir> drutfi-d ^^ Prnw«Vem ravn.- r>rJ v!^- ki se jim Se goda; ali beseda njegova vendar ni devino v deželi, po*-*^ ra ■»*-* ■ 7- i>ra-».k.? j c-varfala nikake raalodv-Scostt; vspodbuja! je k na- naše^a jezika po uradih in drugod, preganjanj* -n daliniemu vztrajnemu delu. ker v nietn te bila Živ« vera v boijf« dni. In tudi danes H ako bi mogel, za klical rojakom: Tudi mi smo mor aH toliko trpet; in pretrpetif Vendar nismo obupovali in omahovali ' nikdar! Ogromna sila je prltiekala na nas — a vea-; dar sme {e tu Sivi ia ĆUJ, polni vere 4n zaupanja? — Ali, ni ga več, usta njegova naa: ne fcodo več govorila besede vspodbude in tolažbe. Odšel je, toda z blago zavestjo, da je iivel plodno in blagoslovljeno življenje. Nad 30 let me fe opajalo prija-teljtsvo s pokojnim Antonom Trobcem. Pokladam mu na grob cvetko globoko zasidranega spoštovanja brezkraine ljubavi, uverfen. da mu bo vse naše zavedno in po$teno ljudstvo ohranjalo neizbrisen hvaležen spomin. Anton Trobec — počivaj v miru! Vedi. da spomenik Ti je že postavljen v Tvojih delihi C--Č. Vpokejencem ježee Železnic*. Uverili smo se. da mnogo teh vpokojencev še nima certifikata (Certificato di Pensioni). Ker pa brez tega certifikata ne izroča listonoša denarja, opozarjamo do-tičnike, naj gredo ponj v anagrafični urad, nlica Sanita št. 25, vrata 58. Brevir, par s autumnalis, ki \e bil puščen v vlaku, je priromal do župnega urada na Premu. »Učiteljsko društvo za Trst in okolico-' Ima od-borovo sefo v soboto 27. t. m. ob 15. uri v vrdelj-ski ioli. Želeti je, da sc udeleže odborniki tc seje polnoitevilno. Glasben« Matica. Dane- ob 19. in pol odbor ova ecja. Uradne vesti Zvišanje invalidske pokojnine. Mestni magistrat sporoča: S kraljevim odlokom od 7. junija 1920. št. 738 so bili dovoljeni invalidom novi poviški pokojnine z ozirom na težkoče tn obseg pohablje-nosti. Da k vedo prizadeti invalidi za nove ukrepe, se sporoča naslednje. A.) Od 1. julija 1920. se dovoli pohabljenim vojakom in vojnim invalidom kot dodatek k pokojninam in obnovilnim nakazilom, ki jim gredo: 1.) Poviiek 1800 L na leto v teh le slučajih: a) v slučaju izgube obeh rok ali desetih ali devetih prstov na njih, vjtevši palce; b) v slučaju popolne cslepclosti, ali omejitve pravilne vidne ostrosti samo na štetie prstov v redni vidni daljavi cd blizu; c) v slučaju pomotenja razuma ali pohabljenja centralnega živčnega »istemu, ki bi imelo za posledico silne lzpremembe v organskem in družabnem življenju; d) v slučaju tuberkuloze ali drugih bolezni, tako težkih, da imajo za posledico popolno nezmožnost za vsako fizično delo. 2.) Gotova svota denarja, v slučaju, da obstofajo fie drtige bolezni, razen one. ki daja pravico do prispevkov I. kategorije, po z o. od 20. mafeika j 1917. It. 876., in sker: za kako drugo bolezen, kil se more pripisati I. kategoriji 2000 L; 2a kako dru-\ go bolezen, ki se more pripisati dvugi kategoriji J 1200 L; za bolezen, ki se more pripisati III. kate-j goriji 10C0 L; za bolezen, ki se more pripisati IV.! kategoriji 800 L; za bolezen ,ki se more pripisati; V. kategoriji 600 L; za bolezen, ki se more pripis; sati VI. kategoriji 500 L; za bolezen, ki se mor® j pripisati VII. kategoriji 400 L in za bokzen, ki se more pripisati VIII. kategotiji 300 L. V svrho do-soge povSka 1800 L ali bolezenske doklade se bodo morali invalidi, ki smatrajo, da imajo do te"! pravico, podvreči zdravniškemu pregledu in bodo morali v ta namen predložiti prošnjo najbližji o-rožniški postaji ter pokazati aH odlok, s katerim jim nakazuje pokoinina, pokojninsko knjižico ali kako drugo izkazilo. iz katerega je razvidno, da je njihova bolezen vpisana v I. kategorijo. Če bi se posamezniki vsled zdravstvenih razmer morali pregledati na domu ali ne bi mogH iti k zdravniškemu zboru, bodo morali prilož'tt prošnji tozadevno zdravniško t^rfčevalo. — B.) Od 1. jul'ja 1920. dalje, se zviSa dc poln Lini povišek« ki so ga deležni vojaki, vpisani v I. pokojninsko kategorijo. na 200 L za prvega sina, na 175 L za drugega =ina in na 150 L za vsakega drugih ainov. — V Rimu. 22. junija 1920. Državni podtajnik Bianchi. fz tržaškega ffvlienla Avtomobilska nesreča. Sinoči «ta trčila pri Op-Člnah voja&ki kamijon in motocikel. Vse tri osebe, katere so se nahajale v motociklu, kateri se je bil vsled krepkega aunka prekucnil, so ranjene, in sicer sta Karel Pahor, 35 let star, in Franc Vi-scone, 29 let star. lahko ranjena, tako, da ostaneta lahko v domači oskrbi, dočim je bila Paho*. jeva soproga Karla. 32 let stara, težko poškodovana. Prebila »i je črepinjo in ranila obe nogi. Sprejela je v IV. oddelek tukajšnie bolnišnice. Velik požar v prosti luki. Predvčerajšnjim zvečer okoli desete uie je izbruhnil požar v baraki, ki jc rabila kot kuhinja v presti luki. Ogenj hitro predrl leseni strop in vsled močne burje ss ie razširil nn bližnje barake. Poleg te kuhinje j» imrla železniška uprava svoje mizarske in kovaške delavnice. Ogenj je hitro vpej>elii dve kovaški -n dve mizarski delavnici. Omenjene barake so p<» gorele do tal. V njih je bilo polno kovaškega »n mizarskega orodja, last železniške ucravt-, V delavnicah je bilo poleg tega tudi veliko zasebnein orodja ter obleke za delo. last delavcev. Požarna hramba jt prišla nemudoma na lice mesta k gasilci so začeli pridno gasiti. Biizu mkars' ih delavnic je bMo ra kake štiri vagone na kupu naloženega stavbenega lesa. ki je popolnoma pogorel. V neposredni bližini tega kuna lesa je cMad'sče olj«, bencina in petroleja. Skladišče je bilo skoro do cela napolnjeno z gori omenjenimi predmeti. Le rridnemu in neumornemu delu gasilcev se je za-h-M^r. da se »il sklad'Sče vnelo in da ni prišlo Grozne eksplozije. Škoda znaša nekaj čez 1111-b'o« br ki jo trni tmrava državnih železnic. P«»anČeva sreča. Včeraj zvečer okoli osme ure fe T-.rifit-l na r^Siko r*x»ta>jo Malovjič Anton. 29 kt železniški zavkač, atanujoč v Buiah St. 2-S2. Možakar ga je imel precej »pod kapo«. Ko j« Tone romal po ulici iz kolodvora sv. Andreja, so mu n/vrff na^n^rat odpovedale in revček se j« zvalil na tla. Poškodoval se ?e po glavi, toda zdravnik reSi'ne postale mu fe rekel, da vseeno lahko takoj dan*-« nastopi svojo službo. Na rešilno p^«tn«o k tr494>1 Malovš'č brez klobuka, a ko fe odhaial. je ho»ol Imeti klobuk od enega bolniških strežnikov rešilne postaje. Ko so ga zapodili iz rešilne posiaje «a ce«to. k orišel Anton zopet nazaj k T>ritv»re. doval na dolgo in Široko, da on nima v Trstu sobe, Ver stanuje v Bui«h. in da bo tor^j za to noč «nal na rešilni postaji. Ko se pitani Malovšič k ni ho*eI odnravitl. le službuioči zdravnik telefon hrti po kr. rtra*";k#». Ko so Isti d<^Šli. jim je zdrav^fU reke?: ^Odpeljite tega človeka iz reš'Ine podaje. Sam noče iti. ker pravi, da nima v Trs^u so^e.« - Kr. stražnik je odgovoril kratko: »Dobre, mi imamo pa fce preveč »ob za take ttčke.« N«rio 30 stražniki Maloviiča odpeljali v zajx>ro. St-nro gotovo ri ni Malovšič mislil, da bc tako hitro in lahko prišel v Trstu do »kvartirja*. Na svatM Sutone^ - Zorr x PrrattB! nafcr&no 73 L Dosedat izkazanih L 35.554 04; v danainjeci iz. kacu L 215*60. ttnpae L 25.769 44. DAROVI Za pogorele« 7 »rodnega doma daruje U k mar 5 L. Za pogorele« na Velkem Brdu pri Jelianah darovali verniki v csrkvi v Dragi dre 21. t. m. L 85'30. Denar hrani uprava. NAZNANJAM elamemu občk%tvu da Mm polt^ delavnice odprla tudi salon sa izgotovijene srirr-Ake obiske in letne plaiče ter raznovrstne ob' lake. Priporočam se ca obilen obisk. A. Mir -ca olja Rieger, ulica Conuserciale 3. 5ft KROJAČNICA Avgust Stular, ui S. Francsscc D'Assi«i št. 34. III. sad. ]« dobroznanr- krojačnica v Trstu. 39S Borzna porodila. Tečaji- V Trstu, 24. novembra l na trŽaSke m trgu: > V Trstu, 24. novembra 1920. Neprepečatene krone 6'— - 10'— evstrijsko-nemske krone 5*50— 6'— če$koslo\'enske kroni 31"— — 32 — dinarji 18'— — 80'—i le ji 37'— — 38'— marke 38'— — 39'— dolarji 25'70— 25*80 francoski franki 160* 160*50 švicarski franki 410* -415' angleški funti, papirnat- 91'— - 91'50 angleški funti, *lati 108'— —1C9'— rubli 21'- 22'— napoleoni 85*— - 88'— Kmetijska In vrtBorsko gospodarsko zctrugts » reg. zadr z om. poroštvom Trst, ulita »affinar.a 7 — Telefon 36-79 naznanja otvoritev svoje prve ZALOGE VINA vel. Sallce 21 na drobno In na dobolo Vino domače ln prvovrstno istrsko (iz koprSčine) po , ugodnih cenah — Gostilničarjem se nudi ugodnu : prilika za nakup prvovrstne in pristne kaplice (265? MALI OGLASI se proda lepa, vellKs hlic z dvorištem In hlevom, pripravna za trgovino ali sostilno. temi zrnoma, G+> Haslov pove upravr« 1 Srelnue Kron? po 12.15 — pia{9 — (258; franeesco Buda,Trst, Via stalineta 1 DRVA za kurjavo, v^ako množino, kupuje in plačili po najvišjih cenah lesna trgovina. Jankole & Kette, Opčine. ZilS T OPSTUO JUŽME ŽELEZMICE GOSTILNIČARJEM in kičruariem javljava, d^i sva odprla zalogo istr&kega vina v Divači 5t. 58 pri postaji, Bizjak in Vcžnaver. 581 GOSTILNIČAR, 38 let siar, krepke posta\e, iro-bražen bi se rad preselil in poročil, Vsled tegu i želi se seznaniti z gospodično ali \davo iste i stroke (na deželi) od 30 - 40 let staro. Ponudbe i pod s gostilničar* na upravo. 554 Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potnišk pisarni „COSULICH", Sucieta Triestin* di Navigazione via Milano 10, pritličje. (184> LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvut otroke — Kroglice B. za malokrvne žen&ke. — švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurju očesa. ■— Fluid za živino, — Sestavljen mlečnozobi Kreosotor sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni, in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in. specijaliteta za ljudi fn živino vedno v zalogi. — PoStne poiiljatve. 434 UČITELJ v pokoju poučuje otroke. Pride tudi na! dom. Cene zmerne. Naslov pove uprava. f58fc POSLOVODJA za parno žago z večletno prakso,' ako mogoče tudi trgovsko izobražen, zmožen: laščine, se sprejme. Hrana in stanovanje prosto.-Ponudbe se prosi s pogoji! Alojz Domicelj, št. Peter na Krasu. 594 P. Mondello Nesilerj Trst — Via Roma 26, II. — Trst f : MILA in SVEČE S| najboljših tovaren vedno v ialjg'. Prodaja aa vagone ln male partije Postrežba točna ( 46) Cene ug«mco (225) ALOJZIJ POVH riazaa Oarlbald) SI. 3 prf-J Rarri ra ~ tt-lefon Stev. 3—29 brju St. Vid pri Vipavi. 219) Javno dražba. !!!! V sobo^ izida: 1 9 V VEDEŽ E Ž 1 ,V80E—•• » leto orokaS« it vs« iv«i« prtinlkaf t:s Obcekjrlstna s!avte;a In stanovanjska = udruga „Hai dom" v Trstu = omejenim p r iStvom 7q tiskovni sklad „Edlrostr Ukmar 5 L. štirje Slapenci, ki igrali pii g. Tončku K.obalovem »mar»sl« darujejo 8 L. Nabrano v Dolini L 129*60. (Darovali »o: Ljubi, ker je predolgo vmtoval pri Tončki 5 L, Lojze, ki pika meh 3 L. da bo okroglo tO L, da Francka 2 L, Lirika, da ne bo okrogio 1 L, Smertok i L, Kajetana 2 L. Stranj Ivan 1 L, Marička 1 L, Kri-•tina 2 L, Drultvo »Vodnik- v Dolini 25 L. Ob priliki ^f&mantne poroke Iv. fei Jc*. PraJelj nai>ra-fto L 86'60; skupno L 129*60}. Poupisanj uactlniitvo vati gg. zadružnike na IV. redni občni zbor ki se bo vTSil v nedeljo, dne 28. novembra 1920 ob 10 dopoldne v prostorih »Splošne hranilnice44 ulica Torre bianca št. 39t I. n. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo nfcčelništva in predložitev letnega računa za poslovno leto 1919 2. Poročil nadzorni tva. 3. Predlogi načetnlštva in nadzorništva o uporabi čis ega dobička. 4. Vcltve. V TRSTU, dne 19. novembra 1920. C25 > NAČELN1ŠTVO. NB. Računski zaključki članom na vpf>-eled v uia-tt zadiuge vsaki dan od 8—1. Dne 7. decembra 19 '0 ob y uri dopoldne bode priredil » l.Tpravni- vo držav. kobi-jlarne v Piestrarki pri civiuem komisarijat v Postojni javno cfrjlbo. I. 1^)0 (eritisočpet to) ( ribi žno'0 0'0 q; drv z> kurjavo sk< ro popolnoc a suha, prve j vrste in sicer g bruva in bukova, zre z n* in raz v zrj ' cesti po katfti lahko vozijo tudi motorna vozila, o »daljena 2 km od po taje Prestrane^ (proga Trst-Log, tec». H. (tristo) jelovih debel, stoječih, dol gih od 12 do 16 m. lil. 100 ( to) hrastov, stoječih, v premeru od 0.40 d • 0.80 m. dolgi od 4 do 10 ni. Kakor jelova tako tuni hi altova debla sc nahajajo v gordu v ravnini manj kot 1 kn oddaljenem od i ostaje Prestranek. IV. 4??0 kilogramov (sti isioosemdeset kg i volne !. vrste, deioma izpiane, deloma surove. V. 100 (sto) ovac, mešane pasme, domače in pmcuau^ke. Siroški dražbe bodo sorazmerno plačam od kupcev. Pre ledovanje in dražbtni pogoji sc po-izvetio od 1. decembra 1920 v gradu v Pre-stranku pri gozdnt-in čuvaju Plesnlčar-ju. JADRANSKA BANKA L)«i. gliv.: K 3;»,0»>0 000. Rezer\c K lO.O-JOiHK) Heljtrad, Celje, Dubrovnik, Dun «J. Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metkivič, Upi* tija, Sarajevo, Split, Šibenik, TK>T, Zadar, Zagreb Obavija vse v bančno stroko apadajoce posle. Sprejem« vlog« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po SVa*',, a v banco^iro prometu po 4 /„. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (saiesi. Bančni prostori v Trstu se nahajajo: u!« Caasa di Rlsparmlo, ul. S. NKolo Telefon: štev. UB3, 179«, 2«78 3iaga|na posluje od 9 do 13