Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži se v Ljublani TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 92. Uredništvo: Ljubljana, Gregoržičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.958 ImBmsaiia 'sak torek Ljubljana, torek 14, novembra 1944 Preis - Cena L TSO šivalni stroji pod zaporo šef pokrajinske uprave je z odredbo VIII. št. 6387-1 stavil pod zaporo šivalne stroje in njih sestavne dele na zalogi pri trgovcih. Trgovci z označenim blagom morajo prijaviti stanje zalog Šefu pokrajinske uprave, oddelek VIII., odseku za oskrbo vključno do 15. novembra t. 1. V kolikor že niso dolžni voditi trgovskih knjig, morajo vsako spremembo v zalogi vpisati v knjigo o prejemu in oddaji blaga, ki mora biti vsak čas na vpogled državnim kontrolnim organom. Od dneva veljavnosti te odredbe se smejo šivalni stroji in njih sestavni deli prodajati samo na nakaznice Pokrajinskega gospodarskega sveta. Opustitev ali zakasnitev prijave zalog, oddajo blaga brez nakaznice, opustitev ali napačno vpisovanje blagovnega prometa v knjigi o prejemu in oddaji blaga, se kaznuje po naredbi Vrhovnega komisarja o zaščiti gospodarstva z dne »0. dec. 1943, Sl. 1. št. 17 (5-41). Spominski dar Predsedstvo Društva za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce je poklonilo namesto venca na grob Pokojnega veletržca A. Šarabona 500 lir za mestne reveže. Ozadje ameriških zunanjih posoiil Enkratna podpora rentni-kom in podpirancem iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Šef pokrajinske uprave je potrdil sklep ravnateljstva ZSZ, po katerem se iz sredstev zavarovanja za onemoglost, starost in smrt izplača enkratna podpora, in sicer: začasno in trajno onemoglim in vdovam po 400 lir, otrokom jm> 350 lir, sorodnikom pa po 250 lir. Podpirancem, ki prejemajo podporo iz podpornega sklada, se izplača enkratna podpora 300 lir. Z nakazovanjem se prične v prihodnjih dneh. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine Socialno zavarovanje svojcev vojnih vpoklicancev Zavod za socialno zavarovanje je vprašanje zavarovanja za svojce vojnih vpoklicancev proučil in predlagal na seji ravnateljstva, da se vprašanje najhitreje in najučinkoviteje reši na ta način, da se dovoli vsem članom, ozir. njihovim družinskim članom, da ali prostovoljno nadaljujejo članstvo ali pa se prijavijo v prostovoljno zavarovanje. Zavod za vpoklicance in njihove družinske člane ne bo upošteval niti predpisanih prijavnih niti plačilnih rokov in bo sprejel v prostovoljno zavarovanje prijav-ljence ne glede na starost ali zdravniško mnenje. Vendar pa s prostovoljnim nadaljujočim in prostovoljnim članstvom Zavod prevzame zakonite obveznosti od dneva prvega plačanega prispevka. Gornji predlog je ravnateljstvo Zavoda soglasno odobrilo. Predlog je odobren tudi že po Šefu pokrajinske uprave in je pravomočen. Težave slovaških stavbenikov »Siidost - Echo« i>oroča, da so stavbeniki na Slovaškem v tež kem gmotnem položaju. Eni nimajo dela, drugi, ki so v večini, pa so v stiski zaradi počasne likvidacije terjatev, ki jih imajo do države V »Reichu« je objavil dr. Hunek članek o nngloameriških nasprotjih glede izvajanja zakona o |>o-soji in zakupu ter plačevanja blaga po vojni. Med drugim pravi dr. Hunck: Angleški gospodarski ljudje se vedno bolj pritožujejo zaradi dodatne klavzule k zakonu o posojil in zakupu, po kateri se prepoveduje na zunanjih trgih v konkurenci z ameriškimi izvozniki uporabljati surovine in fabrikale, pa čeprav so le sorodni z materialom, ki pride v Anglijo po zakonu in posoji. Tako pravi predsednik družbe Royal Sociely of Saint George lord Quensbury v mesečniku družbe: »Sistem po zakonu o posoji in zakupu omogoča Ameri-kancem, da prodirajo v naše tradicionalne trge in da nam odvzemajo odjemalce, katerih devize nujno potrebujemo sedaj v vojni, še bolj pa po vojni. Naša zmaga bi bila zelo omejena, če bi morali ugotovili, da smo istočasno izgubili svoje najboljše prijatelje in trgovinske odnošaje zaradi Ame-rikancev.« Angleška opozicija želi zrahla-nje tega posojnega in zakupnega sistema, vendar noče odprave tega sistema, dočim pa so Ameri-kanci za odpravo zakona o posoji in zakupu, v kolikor ni ta neob-hodno potreben za obrambo USA. Celo po mnenju Roosevelta bi bilo neomejeno izvajanje tega zakona škodljivo, ker bi se zavlekla USA prelagoditev gospodarstva na mirnodobsko bazo. Roosevelt je zato v (juebecu predlagal kom promis, da bi se Angleži zaradi nadaljnjega vprašanja zakona o posoji in zakupu zavezali, da bi po koncu evropske tvoj ne oproščena angleška industrijska kapa citeta delovala le za domači angleški trg. Tako uradni ko gospodarski krogi v USA bi hoteli še nadalje omejiti angleški izvoz in si za trdno obdržati nekdanje angleške ligo. V kako veliki meri se je Amerikancem to že posrečilo, ka žejo naslednje številke: V 1.1943 se je vrednost ameriškega trgovinskega izvoza zvišala od letnega povprečja v 1. 1936.—1939. v višini 1900 na 2255 milijonov dolarjev. To je zelo značilno nasprotje nazadovanju angleškega izvoza, ki je po vrednosti padel za 50, po količini pa celo za več ko 70 odstotkov. Ves ameriški izvoz znaša letno 14 milijard dolarjev, od katerega gre za 11.500 milijonov na izvoz po zakonu o zakupu in posoji' Ta izvoz čim prej spremeniti v redni trgovinski izvoz je stremljenje ameriških gospodarskih in uradnih krogov. S tem je v zvezi tudi odpor Ame- dolgovi. Po mnenju guvernerja Angleške banke pa so ti dolgovi mnogo previsoki, da bi se mogli kriti z izvozom blaga, da bo za-adi njih plačila treba sklonili poseben finančni dogovor. Trenutno, predlaga VVallstreer, da bi se med vojno narasli angle-ki dolgovi v višini 3 milijard untov plačali deloma s še preo-italimi angleškimi inozemskimi dobroimetji, večinoma pa z odkupom angleških industrijskih papirjev. Ta predlog pa »Manchester Guardian« odklanja tudi za primer, če bi se na ta način v prehodni dobi dobilo iz Amerike več dolarjev, s katerimi bi si mogla angleška industrija za svojo obnovo nabaviti potrebne surovine in polfabrikate. List pravi, da bi se s takšnimi investicijami industrija samo denacionalizirala. Zunanji trgovinski urad USA pa zahteva mednarodno določitev zamenjalnih tečajev, opustitev blokiranih valut, nadalje znižanje carin in . finansiranje izvozov s posojili in garancijami. Kongresu naj bi se takoj po novembrskih volitvah predlagalo, da se zviša posojilna kapaciteta Export-I lapor t banke od 700 na 5000 milijonov dolarjev. Poleg teh državnih kreditov finančno slabejšim deželam naj bi dale kredite tudi velebanke. V lem oziru je precedenčni primer posojilo 14 njujorških bank nizozemski emigrantski vladi v višini 100 milijonov dolarjev. Podobna pogajanja pa se vodijo tudi z Bel- gijo, Luksemburgom, Francijo in najbrže tudi z emigrantsko norveško vlado. Vse te dežele so bile prej priključene šterlinškemu bloku. Poleg tega pa se opažajo tudi prizadevanja, da bi se odtajala evropska dobroimelja v USA in da bi se tudi ta uporabila za obnovo. Tu se misij zlasti na Italijo. Iz vseh teh namer se kaže želja po okrepitvi ameriške zunanje trgovine. Sicer svari Harry Hopkins pred ponovitvijo napake v 1.1920., ko se od dolžniških držav ni zahtevalo, da od USA dovoljene kredite uporabijo za nakup USA izdelkov in pridelkov. Angleži delajo dovtipe na takšna »bumerang« poročila. Z njimi se ne bi nič storilo za stabilizacijo mednarodnih gospodarskih odnošajev in gospodarske depresije v drugih deželah bi na vse zadnje tudi ne ostale brez vpliva na USA. Posojila sama torej še niso sredstvo za od vseh narodov tako zaželeni red v mednarodno zago tovljeni oskrbi z blagom. Dokler je denar kot primarna skrb ude leženih narodov v ospredju svetovno - gospodarskih preudarkov, ni mogoč trajen sporazum. Moč denarja se ne boji nobenih kriz, ker je njegova vrednost vezana ‘na zlato postala nekako »večna«. Svet zahteva radikalno rešitev gospodarskega problema ali opustitev zlata ali direktno zamenjavo blaga in storitev zaradi medsebojnega obračunavanja nacionalnega dela. Dokler ni mednarodnega zaupanja niti med prijatelji, ni nikakega drugega izhoda. rikancev, da bi se črtali dolgovi po zakonu o posoji in zakupu in poudarjajo svojo zahtevo, da bi ti dolgovi veljali kot pravi trgovski za izvedena dela in dobave. Računi stavbenikov, ki presegajo 10.000 Ks, se plačujejo z nakaznicami na državno blagajno, ki se dajo lombardirati samo do 90%. Strokovna organizacija stavbenikov se je obrnila na ministrstvo za promet in javna dela z vlogo, naj se uredba o nakaznicah na državno blagajno revidira ali pa naj se računi stavbenikov sproti poravnajo z gotovino. Naročnikom „Trgovskega lista“ Zaradi znatno zvišanih tiskarskih in drugih stroškov je morala uprava »Trgovskega lista« zaprositi pokrajinsko upravo, da ji dovoli zvišanje naročnine in prodajne cene za Trgovski list«. Komisar za cene pri šefu pokrajinske uprave je tej prošnji 't odlokom št. 734/1 ustregel in odobril, da se zviša letna naročnina na »Trgovski list« na 150 lir letno. Trdno smo prepričani, da bodo vsi naročniki ostali zvesti Trgovskemu listu« in računamo še nadalje na njih podporo. Uprava »Trgovskega lista« Delovanje madžarske lesne centrale Nedavno ustanovljena madžarska državna lesna centrala ima poleg kontrole nad lesno produkcijo in trgovino ter poleg razdelitve lesa za industrijo in gospodinjstva še druge naloge. Njej je poverjena sploh vsa nova organizacija lesne proizvodnje in trgovine ter rešitev vseh vprašanj prometa, ki so v zvezi z lesno preskrbo in razdelitvijo. Za lesno proizvodnjo in trgovino dobivajo podjetja in posamezne osebe pooblastila samo od lesne centrale. Doslej je izdala centrala 470 takih pooblastil. Za poslovanje v vsej državi je 254 pooblastil, ostala pa veljajo za posamezne okraje in okrožja. Producenti lesa in trgovci z lesom dobivajo od lesne centrale tudi kredite, za katere je letos določenih 80 milijonov pengo. Krediti se dovoljujejo v prvi vrsti za transporte lesa jz oddaljenih gozdov. Preskrba Slovaške s sladkorjem Lani so nasadi sladkorne repe na Slovaškem obsegali okrog 17.000 oralov, letos pa so bili nekoliko skrčeni in tudi vsebina sladkorja v repi 9e je znižala od 18°/o na 17.75°/o. Tako bo letošnja proizvodnja sladkorja nekoliko manjša, bo pa zadostna za domačo preskrbo in tudi za izvoz bo še nekaj ostalo. Za proizvodnjo sladkorja je bilo livni na razpolago 3.4 milijona metrskih stotov sladkorne repe, letos pa okrog 3 milijone. Odkupne cene za sladkorno repo so bile letos zvišane od 32 na 38 Ks za 10(1 kg, vrednost vsega letošnjega pridelka sladkorne repe pa cenijo na 150 do 200 milijonov Ks. Spravljanje pridelka se je začelo 10. oktobra, končano bo pa do decembra. Pridelovalci morajo oddati ves pridelek tovarnam sladkorja in špirita. Od kontingenta sladkorne repe, ki jo bil prvotno določen za tovarne špirita, se bo 30%> rnilo sladkornim tovarnam. Pridelek sladkorne repe se sme letos uporabljati samo za proizvodnjo sladkorja in špirita. Delniške družbe na Hrvatskem »Siidost-Echo« skuša po analizi lanskih bilanc 50 največjih delniških družb na Hrvatskem dobiti sliko razvoja hrvatske industrije in trgovine ter ugotavlja naslednje: Kapital vseh 50 dekliških družb je dosegel 1.206 milijonov kun in pride tako na eno družbo povprečno 24 milijonov delniškega kapitala. Računano po klirinškem tečaju bi to še šlo, po kupni moči kune pa je povprečni delniški kapital prenizek in je nujno potrebno, da se zviša. Tu in tam je že prišlo do zvišanja delniškega kapitala in to predvsem pri dobro fundiranh podjetjih, kakor sta poldržavna družba »Pobit« in Prva hrvatska štediona«. Drugače pa je s povprečjem ostalih delniških družb. Zaželena je zlasti večja rentabilnost. Vseh 50 delniških družb izkazuje za lansko leto 84 milijonov čistega dobička, več ko polovico (44 milijonov) skupnega čistega dobička pa ima 5 delniških družb. Te del- niške družbe, ki so potdržavne, tvorijo eno desetino hrvatskih delniških družb, imajo pa več ko eno šestino vsega delniškega kapitala. Nobena od teh družb nima zgube, ostale družbe pa imajo skupno zgubo 19 milijonov. Rezerve 50 delniških družb zna šajo skupaj okrog 1500 milijonov kar presega za 25% ves izkazani delniški kapital. Od vseh rezerv pa pride na 5 najstarejših delniških družb 690 milijonov in je tako pri ostalih delniških družbah rezerva za 25% manjša ko delni Ski kapital. Zgube imajo zlasti industrijska podjetja in družbe v krajih, kjer so bili boji. Poleg nekega premogovnega podjetja je najbolj prizadeto neko znano kemično podjetje. Zgube imajo tudi nekatera stara podjetja, ki so nekdaj trgovala s kolonialnim blagom, zdaj pa trgujejo z domačimi proizvodi, ter nekatera podjetja, ki so imela večino poslovnih zvez, v Italiji. švicarske ure brez izvoza Švica, ki je doslej pri vseh vojnih ovirah še vedno izvažala svoje ure v Ameriko, je tudi ta izvoz zgubila baš zdaj, ko stoji ameriška ojska ob njenih mejah. Zaprt je njen izvoz tudi čez Francijo, Španijo in Portugalsko v Anglijo in ezmorje ter čez Balkan v Turčijo. Z izvozom ur še ni bilo nikdar tako slabo, kakor je zdaj, švicarska industrija ur pa še ni skrčila svojih obratov, ker se dobro zaveda, da še nikdar ni bilo tolikega pomanjkanja ur v Ameriki in Angliji ter da bo prej ko slej spet veliko povpraševanje po njenih izdelkih. Lani je švicarska urarska industrija producirala tri četrtine ut, ki so v svetovni trgovini, in pri vseh ovirah se ji je posrečilo, da je bil njen izvoz po vrednosti na višini rekordnega izvoza v letu 1920. Hranilne vloge na Slovaškem Letos 30. junija so imele slovaške hranilnice 1061 milijonov Ks hranilnih vlog, kar je za U*r> milijonov več ko konec lanskega leto. Od skupnih vlog pride na knjižice 637 milijonov, na te-kpči račun 832.2 milijona, na ostale vlogo v denarnih zavodih pa 91.1 milijona. Q Posojila so se od konca 1. 1943. znižala' za 4 milijone na 400.5 milijona Ks. Letos julija in avgusta so se hranilne vloge zvišale še za 20 milijonov, posojila pa so se v tem času znižala za 4 milijone. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 14. novembra 1944. Štev. 92. KAREL PRELOG - LJUBLJANA MODA m GALANTERIJA IVA DEBELO IN DROBNO Nove denarne nakaznice v Ljubljanski pokrajini Da bi se zopet ustalil gotovinski denarni obtok in da bi se odstranile razne pomanjkljivosti, bo Hranilnica Ljubljanske pokrajino na podlagi odredbe Sefa pokrajinske uprave z dne 14. septembra 1944 dala v prihodnjih dneh v promet denarne nakaznice v nominalni vrednosti po 50, 100, 500 in 1000 lir. Te denarne nakaznice se bodo izdajale v okvftu dobroimetja, ki ga ima Hranilnica Ljubljanske pokrajine pri zavodu Banca dTtalia. Za vsako denarno nakaznico je torej pri novčanični banki polno kritje v lirah. Denarne nakaznice imajo zaradi tega isto vrednost kakor novčanice zavoda Banca dTtalia in jih bo seveda vsakdo sprejemal kot gotovino po nominalni vrednosti, kakor to predpisuje odredba šefa pokrajinske uprave. Posebna od šefa pokrajinske uprave imenovana komisija ima nalogo, strogo nadzirati izdajo denarnih nakaznic. Ta nadzorna komisija nudi polno jamstvo, da bo prišlo v promet le toliko denarnih nakaznic, kolikor obstoja polno kritje. Ko bo doseženo normalno stanje v gotovinskem obtoku, se bodo denarne nakaznice zopet vzele iz prometa. Šef pokrajinske uprave bo objavil primeren rok, v katerem se bodo denarne nakaznice zamenjale prinositelju po nominalni vrednosti v novčanice emisijske banke. Ponovno se poudarja, da predstavljajo denarne nakaznice, ki jih sedaj izda Hranilnica Ljubljanske pokrajine, polnovredno plačilno sredstvo in jih morajo sprejemati po nominalni vrednosti vsa javna službena mesta kakor tudi prebivalstvo. Zvišanje premij v zavarovanju V smislu odloka Vrhovnega komisarja za operacijsko območje Jadransko primorje z dne 27. julija 1944 bodo zavarovalnice zaračunavale 15 % -no režijsko doklado na skupne premije elementarnih zavarovanj, 4%-no režijsko doklado na skupne premije življenjskih zavarovanj in 3 % -no režijsko doklado na skupne premije ljudskih zavarovanj. To doklado so dolžni plačati vsi zavarovanci; za elementarna zavarovanja od 1. decembra 1944 dalje, za življenjska in ljudska zavarovanja pa od 1. januarja 1945 dalje. Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine Sindikat zavarovalnic Novo špansko državno posojilo Za kritje izrednega, državnega proračuna, ki je bil odobren konec lanskega leta,"je v Španiji razpisano novo 4-odstotno notranje državno posojilo v nominalni vrednosti 340 milijonov pezet. Način razpisa je isti ko pri dosedanjih državnih posojilih, obresti novega posojila pa teko od 1. oktobra 1944. Z novim posojilom dosežejo španske državne emisije v letošnjem letu 2.94 milijarde pezet. Vsi državni dolgovi znašajo 30.45 milijarde, na notranje državne dolgove pa pride od tega 7.1K milijarde pezet. - • Madžarska narodna bunka je izdala bankovce po 1000 pengd. Bankovci po 1000 pengo so bili na Madžarskem v prometu do 1. 1931., ko so bili vzeli iz obtoka po omejitvi deviznega prometa. Inflacija v Grčiji strahovito narašča. Obrok kruha velja že dve milijardi drahem. Obrtniški vestnik Nove cenike za krojače, krojačke, krojačke perila in, za modistke naj dvignejo obrtniki in obrtnice navedenih strok med uradnimi urami pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova ulica 1, drugi vhod. Vsaka obrtniška delavnica mora imeti razvešen najnovejši cenik za ustrezajoča obrtniška dela z označbo ustrezajoče kategorije. Prizadete 'obrtnike opozarjamo, da si takoj priskrbe nove cenike in tablice z označbo kategorije, dfl ne bo kazenskih posledic. Poslovanje frizerskih obratov Zaradi izkazane potrebe je šef pokrajinske uprave predpisal naslednjo spremembo določb o omejitvi porabe električnega toka: Točka 4. tukajšnjega odloka Vili. št. 5971/90 od 2. XI. 1944 o obratovalnem času za frizerske obrate se popravi tako, da se smejo damske česalnice odpirati že ob 13.30, namesto ob 15. uri, vsa ostala določila pa ostanejo nespremenjena. Sukanec za obrtnike Od zadnje razdelitve sukanca med obrtnike oblačilne skupine je ostalo pri trgovcih še nekaj nav-darka .in svile. Ta ostanek bo Odsek za obrtništvo razdelil kroja- čem, krojačicam, krojačicam perila, modistkam in krznarjem. Navedeni obrtniki in obrtnice naj dvignejo nakazila za nakup nav-darka in svile od 16. t. m. dalje pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ul. 1 med dopoldanskimi uradnimi urami. Obrtniki ostalih obrtniških skupin bodo prejeli sukanec takoj, ko bodo trgovci zaloge sukanca obnovili. Izplačila božičnih doklad Šef pokrajinske uprave sporoča, da je vrhovni komisar na operacijskem ozemlju Jadransko primorje s svojo rešitvijo z dne 1. X. G. Z. VIII. 30 Dr. K/H odredil, da je v skladu z ureditvijo božičnih doklad v Ducejevi Italiji obvestiti v poštev prihajajoča mesta, »la se mora zn leto 1944. izplačati delavcem v zasebnih podjetjih 192 urnih mezd. Od teh je izplačati 144 ur takoj, najkasneje do 31. X. 1944., ostalih 48 ur pa pred božičem. V kolikor pripada nameščencem kot božična nagrada enomesečna plača, je prav tako tri četrtine te j>lače izplačati najkasneje do 31. X. 1944., eno četrtino pa za božič. Na račun božičnih doklad že izplačani predujmi, odbitki in podobno se imajo vračunati. S tem se obveščajo vsa v poštev prihajajoča podjetja zaradi nujnega izplačila odrejenih doklad. Hrvaški tobačni pridelek Letošnji hrvatski tobačni pridelek je dober ter precej nad povprečjem zadnjih let. Znatno so se razširili tobačni nasadi, povečan pa je bil tudi hektarski pridelek, iz česar se da sklepati, da bo uspel petletni načrt hrvatske vlade, ki predvideva, da se bodo tobačni nasadi do 1. 1948. razširili na 13.000 ha in da se bo tako lahko vsako leto število tobačnih sadik podvojilo. Letos se je to v mnogih krajih doseglo, pri čemer so imele važno vlogo tudi razpisane premije, ki jih dobč pridelovalci tobaka, če oddajo vso ocenjeno količino pridelka. Na Hr-vatskem obratuje zdaj 6 tobačnih tovarn, ki imajo okrog 12.500 delavcev. E. S kahe Ljtuihllj več ko 1. 1940. Zavod je nadalje ugotovil, da b,i se moral narodni dohodek povečati za 200/o, da bi se mogla po vojni preprečiti brezposelnost. Zaradi napredujoče industrializacije more Argentina vedno laže pogrešati izostali inozemski industrijski uvoz ter je začela že sama izvažati industrijske izdelke. Aktivna trgovinska bilanca je zato narasla na 1257 milijonov pe zosov, hkrati pa se je povečal tudi dotok zlata in deviz, da je narasel čisti presežek plačilne bilance na 1151 milijonov pezosov. Tako visokega aktivnega salda Argentina še ni dosegla. Skoraj ves presežek je uporabila Argentina za sistematičen nakup zlata v New Yorku. L. 1943. je nakupila zlata za 232 milijonov dolarjev. 0 pomanjkanju cigaret poročajo iz USA. Tovarnarji cigaret opravičujejo to pomanjkanje z velikimi pošiljkami cigaret za ameriške vojake na fronti. Velike količine cigaret pa odtekajo tudi na črno borzo in se v nočnih lokalih prodajajo gostom za bajne cene V večini ameriških mest se dobe cigarete le še v nekaterih trgovinah. V septembru je bilo v USA 390 stavk. V vsem je stavkalo 185.000 de lavcev. Živilske nakaznice so. bile sedaj uvedeno za ves Egipt, dočim so dose-daj veljale le za Kenyo, Assuan in Aleksandrijo. Ta ukrep je bil deloma potreben, ker je Sudan prepovedal izvoz sezama, ki ga je Egipt v veliki meri potreboval za kritje svojega pr manjkljaja na maščobah. Faftiani & Jurjovec manufakturna trgovina CjuSljana —* Stritarjeva ulica štev. 5 Juvelir ALOJZIJ FUCHS Juvelir Ljubljana — šelenburgova ulica štev. 5 A. Janežič Knjigoveznica, zaloga šolskih zvezkov in poslovnih knjig Ljubljana, Florjanska ul. 12-14 Tel. 32-22 HRVATSKA DEŽELNA BANKA D. D., podružnica Ljubljana CENTRALA V ZAGREBU Podružnice: Beograd, Crikvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun — Delniška glavnica: Kn 100,000.000* • Rezerve cca: Kn 30,000.000 — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! FUr das Konsortium »Trgovski list« ak Verlag - Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pie« - Schriftleiter - Urednik: Aleksander Železnikar - Fttr die Dmckerei »Merkur« A. G. Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. - Ale - vsr v Ljubljani.