AROUS: Prod z avstrofili in Šušterši- čijanci iz nasih šol, ven iz naših vrst! (Dopis.) Zadnje zborovanje Slomškove zveze 29. dec. 1919 oziroma poročilo o zborovanju v Slovencu od 1.1. m. mi potiska pero v roko. Odkrito me vesele na zborovaiiju sprejete resolucije: 1. Stremljenje vsega učiteljstva po edinstveni stanovski organizaciji toplo pozdravljamo. 2. Taka organizacija ne sme postati  privesek nobene političn' 'ike ali organizacije. 3. Skupna državna stanovska organiZ2cija imej samo ta smoter: korist učitelj. stanu in razvoj šolstva.2) 4. Vsak n]en član lahko svobodno deluje v katerikoli politični stranki in se lahko organizira na katerem koli svetovnem naziranju. 5. Vsa okrajna učitelj. društva naj se reorganizirajo y zgoraj navedenem smislu, da čimprej izgube značaj liberalne organizacije. 2) Sprejem teh resolucij mi dokazuje, da tudi v Slomškovi zvezi včlanjeno učiteljstvo izpoznava pomen skupne organizacije3) in da je tudi ono sito varuštva strank, ') Oba ta pojma sta tako obsežna, da ne moreta služiti za sporazum, če se podrobneje in jasncje ne začrta stališča do posameznih glavnih vprašanj naše stanovske In šolske politike. Tudi v preteklosti so imele naše organizacije ta smoter ,,korist našega stanu in razvoj šolstva," pa po gleitno nazaj, kako ie bllo! Uredn. ') Okr. društva naj se reformirajo Ie z ozlrom na štatute In enotno postopanje, da se bodo ravnala po skupno določenih načelih in slcdila tem smotrom. Smešno pa je govoriti še danes pri okr. druStvih ,,o značaju liberalne organizacije" In v tem opazimo še staro frazo, ki se Jo je vedno Izrabljalo v strankarske namene od gotovih oseb. Po tej poti ne pridemo naprej! Uredn. •) Prevladuje tudi tnnenje, da se vse pokralinske Zveze razpuste prl ustanovitvi Udruženja in se pokrajinske zadeve organizirajo na podla^i stalnlh pokrajinskih plsaren — strokovnih tajni5tev s potrebnlm sosvctom. V tera vidimo začrtan res strokovnl značaj naSe organfzacije in v tetn okrilju naj se vrše kulturne grupaci]e. Zaveza ki so ga ne samo nad njimi ampak nad vsem slovenskim učiteljstvom vršile politične stranke. Zame je to zborovanje mejnik v razvoju ideje skupnosti interesov. Stavek, da čimprej izgube značaj liberalne orfanizacije se pa da z isto upravičenostjo obrniti in uporabiti za Slomškovo zvezo, ki je tudi precej izrazito strankarsko — pobarvana — kar pa ji ne štejem v zlo poznavajoč dobro učiteljstvo, kot faktor, ki je bll v Sloveniji politiško do zdaj najmanj zrel in v politiki naiven. Idealista lahko stranke vedno vodijo za nos. Do tu vse dobro! Osupnilo pa me je nadaljevanje v katerem se pohvalno omenja navzočnost nekterih odličnejših članov zveze ustanovitelja Slomškove zveze Jakliča.') Cemu se ga pohvalno omenja in tudf — pravico ima biti navzoč — ali pohvala mi zveni nekam sumljivo. Tovariši! Jugoslavija rabi značajev, Jugoslavija rabi mož, ne pa mariionet. Pohvalno omeniati navzočnost človeka, ki Je bil do zadnjega Šušteršičev oproda, je skrajno netaktno. Kje bi bili mi danes, če bi bil šušteršič s cunjo slovenskega časnikarstva ,,Resnico" v svojem denuncijantstvu uspel. Ka} bi bilo z našim ujedinjenjem, ko bi se bili sotali pristaši SLS, ko bi se tudi drugi politiki Jugoslovanskega kluba pridružili Herostratu slovenskega strankarstva? Ali vas ne oblije rdečica srampte, če pozdravljate s pohvalo v svoji sredi tovariša, ki ni vselej stal na braniku za interese stanu, ki Je podpiral dozadnjega Šušteršiča in njegovo izdajstvo narodnih interesov. 2al mi je, da moram postati oseben a drugače mi ni mogoče. Pohvalna omemba se ne strinja s sprejetimi resolucijami, v katerih povdarjamo svojo neodvisnost od političnih strank. Jaklič pa ]e bil poosebljena stranka in nič drugega. Hvaliti njegovo navzočnost, se pravi, pohvalno omenjati preteklost, preko katere bi morali pogrniti svoj plašč pozabljivosti. je doprinesla veliko žrtev, ker je sklenila svojo likvidacijo, da na ta način ovrže tudi vse predsodke za možnost skupnega delovanja v stanovsko korist, povračajoč ji kulturnl interes. Dokler obstoja še Slomškova zveza, nam nl dana garancija za resno voljo do skupnega dela, ker je nje zgodovinska preteklost neizbrisna in nosi že v kali, v ustanovitvi Izrazit zgolj strankarsko - politiškl značaj — ne stanovskega — kl ga je obdržala in Imela od ustanovltve do sedaj. Na škodo dobri stvari je, če se tudi o likvidaciji politiških sporov ne pogovori temeljito. Poudarjali smo žc potrebnost kulturne grupacije izven stanovske organizacije, da na podlagi slogaštva ne zapaaemo v stamovsko letargijo; gre samo za obliko, v katerinaj se Izvrši; Uredn. ') Ne pozabimo, da je bil Jaklič nosilec razdorne politike med učiteljstvo, eksponent klerikalne stranke, ki se je vedno čutil strastnega strankarja a nikdar učitclia. To jc pokazal pri glasovanju o regulaciji učiteljskih plač, kot predsednik ,,Slomškove Zveze", da j'e z Ravniharjem glasoval proti regulaciji naših plač v deželnl zbornici. Koliko gorja je provzročila učiteljstvu nani, opirajoča se stranka, tega se ne da pozabiti. Draginjske doklade, koruptno postopanje s posameznlkl I. dr. so stvari, katerih posledice nosijo še danes nekateri naši tovariši in tovarišice. Ne zahtevamo maščevanj'a, a v imenu vseh krivico trpečih in krivično preganjanlh smemo zahtevati, ča sevsinosilci in sokrivcl krivičnega režima odstranijo iz naših vrst in se Jih prisili stopltl v ozadje. To je prva zahteva vsakega skupnega dela v bodočnosti! Uredn. Na5 stan je stan idealistov — je stan značajcv oziroma bi moral biti. Zato ne spadajo vanj poiitični kameleoni, ki uravnavajo svoje postopanje po vsakokratnl politični konstalaciji v domovini. Zato pa opazujem z žalostjo, da se pri nas še vedno šopirijo razni ljudje na odgovornih mestih in to tudi v šolstvu, ki spadajo že davno v pokoi oziroma v pozabnost. Na bivšem Stajcrskem se }e šolstvo otrcslo bivših avstrijskih llug in birokratov brez smisla za Šolstvo in njeisa prave potrebe. Kdaj se to izvrši v bivii Kraiijski. Ali je morda šolstvo politični privesek kake stranke in so zanje merodajne sestave vlade. Menim, da ni potreba gledati na vlado in njeno sestavo. Napredek šolstva v osvobojeni do- movini, ugled našega stanu zahteva, da izginejo iz šolstva zastopniki preživclih oblik, bivši hlapci avstrijskega sistema in oprode Sušteršičevcga režima. UJU pa pazi, da nc bodo v tvojc vrste zašli taki elementi in tam rogovilili. Med značajno učiteljstvo bodi katerckolrpolitične sineri ti petrefakti preteklosti. ki jih pa najdemo tudi drugod, ne spadajo. Ven ž niimi!