Olnllo !nK»SU.»an»l<, iMlrt.^ - Ona ns Din u «1» leto. - u im.nm.alT. 60 Din. - Fos* __________nnvna__tlcvlllin I lun. - V Insaralnmi deti. vsaka iln,l,na mtie.i aH nje prostor 1« Dlu. £*&M» T'0 o';.« 7 Spisi in rtupisi naj w pojijo Uredništvo „Doia.lliil>a" naroeataa reklamne in Inserali pa I prarniatva ..Domoljata" v MaliUai7i. Kopitarjeva nge»"ler " ' ' Da ne bo slepomišenja. zel I Strahopetno lieže prod odgovornostjo! Stojimo zopet v sredi volivnega boja. To pot so na vrsti volitve v lako zvane oblastne skupščine, ki naj bodo nekako slabo nadomestilo va nekdanje naše izredno pomembne deželne zbore. Kadarkoli smo v volitvah, vsikdar so naši nasprotniki prav posebno marljivi in iznajdljivi, da bi post.ivili vse na trla o in dali vsaki skari drugo ime in drug pomen, kakor ga sicer v giava.i zdravili, treznoinisleiih ljudi ima. Vsi bodo govorili o Slovencih in Sloveniji, v Hel- ________ gradu so nas s svojim glasovanjem za centralistično ustavo zatajili. Govore o samoupravah in o samovladi ljudstva, a vzeli so ljudstvu vse pravice v šolstvu, okrnili so nam občine, vzeli zakonodajno oblast, ki jo je ljudstvo izvrševalo v svojih deželnih zborih. Slepi in gluhi za pravice našega ljudstva so drli iz golega strankarskega koristoljubna v vlado in prevzeli s tem nase vso odgovornost za gospodarsko propadanje našega ljudstva, a sedaj v volivnem noju bodo strahopetno in nesramno odklanjali vsako odgovornost od sebe. Ničesar ne bodo hoteli biti krivi: ne ogromnih davkov, no plahega gospodarstva v državi, na zanemar-jenja naših krajev itd. itd. Če je tudi temeljno načelo, ki ga ves svet priznava, .la nosijo v parlamentarnih državah vso odgovornost vlada in njena večina, naši domači slovenski strahopetci iz nasprotnih taborov bodo vse to lajili, izbegavali odgovornost in jo skušali naprtiti drugim. Ušli pa ue bodo. Take izkušnje imamo v vsakdanjih političnih bojih, take izkušnje imamo prav posebno v vsakem volivnem boju. Naše ljudstvo je pa po ogromni večini dovolj politično izvežbano in dovolj razsodno, zato zna pa tudi vsa ta pretvarjanja in potvar-janja naših političnih nasprotnikov bistro oceniti in presoditi. Zato so pa tudi vsi ogromni napori naših liberalcev in samo-Btojnežev domalega pri vsakokratnih volitvah brezuspešni, ljudstvo jih vedno pošilja v ropotarnico za staro šaro. Trezno sodeč človek hitro zna ločiti pristno blago od ponarejenega, poštenost od laži in hinav»xčine. Tako je bilo dosedaj in prav nič ne dvomimo, da bo tako tudi za naprej. In tako je edino pravilno. Slovensko ljudstvo ne more izrekati svoje usode ljudem, ki se no upajo pokazati svoje barve, ne stopiti s svojim pravim nepotvorjenim programom pred ljudstvo, in nimajo koraiže prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, taki so naj-grsi, pa tudi najogabnejsi. BUDILKE F. ČUDEN PreSernova ul.l JMac^osfovfjene, milosti pofne božične praznike sem svojinj naročnikom, brafcem in prijaWje»T| Domoljub. Z masnimi bukvicami v volitve! Zelo značilno za te vrste ljudi je, da so pri nas v Sloveniji pri vsakih volitvah vsi izredno pobožni in za pravo vero vneti. Liberalci so za vero, Žerjavova . Domovina« je ob takih prilikah vsa v skrbeh za vero, samostojneži so za vero navdušeni, / Kmetski list« ves gori za čistost vere in verskega življenja. Vsi, pa prav vsi so ob volitvah strahovito hudi proti izrabljanju >vere, ki da s tem greši klerikalizem in klerikalci.« Svoje prizadevanje skušajo potrditi celo s tem, da iščejo med duhovniškimi vrstami kandidate. Če kandidira duhovnik na listi Slovenske ljudske stranke, je to klerikalizem in zloraba vere, če bi se kateri izmed duhovnikov izpoza«)il, da bi pri njih kandidiral, bi bilo to pravilno in ne klerikalno. Od kod to? Zakaj to? Čemu to? Na to je treba zopet odkrito odgovoriti predvsem radi tega, ker skuša pri nas sedaj neposredno pred volitvami neka stranka vršiti resnično izrabo in zlorabo vere in Cerkve na najogabnejsi način. Ali more tat biti čuvar blagajno? Jasno je, da ne more v parlamentarni državi, to je v državi, kjer je ljudstvo po svojih poslancih pritegnjeno k vladi in ljudstvo po svoji večini dejansko upravlja državo, nobena politična stranka iti mimo Cerkve in mimo vseh onih velikih vprašanj, ki so v državnem življenju tako ozko zvezana s Cerkvijo in vero. Politične stranke se morajo odločiti ali za blagohotno ali sovražno stališče nasproti tem vprašanjem. Odločiti se morajo, da se mnoga vprašanja presojajo pri zakonodaji s stališča vere ali brezverstva, odločiti se morajo nadalje ali za prijazno ali sovražno stališče nasproti Cekvi in njenim pravicam. Samo en zgled: čisto drugače presoja šolske zakone prepričan katoliški človek, drugače versko brezbrižen, zopet drugače pa Cerkvi in veri naravnost sovražen človek. To je tako jasno, da je o tem vsaka beseda odveč. In . vendar odločujejo o tem in o vseh drugih takih vprašanjih politične stranke, vsaka seveda po tem, kakršno stališče zavzan?a po svojem programu do vere in Cerkve, kakršnega prepričanja je glede vere in nevere. Menda ni. treba šele dokazovati, da tat ne more biti dober čuvar bja:Živela republika, vsemu svetu dika!« Kakor je bilo slepomišenje agitacija t k met samo kmeta-, slepomišenje in pre- vara vzklik: živela republika, vsemu svetu dika, kakor je bilo sleparenje vse njihovo politično delo, tako je tudi slepomišenje; pa tem bolj ogabno nego drugo, njihovo vpitje proti klerikalizmu, in njihova pri. diga o njihovi verski vnetosti. Dejanja so jih piav v tem oziru ra/galila. Kjer se zada ajo udarci Cerkvi in verstvu v dejanskem živ. Ijenju, so vedno zraven tudi ti ljudje. Ker ne maramo slepomišenja, smo v očigled velivnega boja tudi to še enkrat obnovili. Naše poljedeljstvo, vinogradništvo ter oblastvene skupščine. Naše slov. poljedelstvo se splošno nc more pohvaliti niti po posebno ugodni legi, še manj po globokosti in kakovosti orne zemlje. Vrhu tega sc tako raztresena posest in majhne parccle z večjimi stroji nc dajo obdelovati, delavnih moči pa radi bega \ večja mesta pomanjkuje. K temu se tudi pridružujejo še za poljedelstvo prej neugodne kot ugodne podnebne razmere, zemlja pa je .notoric.no silno izčrpana. Brez izdatnega gnojenja ni nič. Pridelki naši so kljub zadostni naprednosti našega kmetovalca in dobremu, umnemu obdelovanju — nezadostni, rentabilnost, izrzcmši skoraj izključno le tu pa tam pri hmelju — ped ničlo. Človek bi dejal, da potemtakem, ko sino v vseh ozirih kljub naši naprednosti z ozirom na rentabilnost pojedclstva daleč za našimi južnejšimi brati, bi torej dejal, da bi bilo potemtakem najbolje poljedelstvo sploh opustiti in sc vreči na k..; drugega. Da. to bi tudi res bilo najbolje, toda bistvo kmetijskega obrata takih korenitih operacij rs dovoljuje ali jih vsaj mahoma izvršiti ne dopušča. Pač pa se more polagoma poljedelstvo krčili v kolikor to bistvo našega kmetijskega obrala dovoljuje in se more prehajati k intenzivnejši umni živinoreji in vsem z živinorejo zvezanim opravilom ter podjetjem. Naša dežela je živinorejska, naši kmetovalci so debri živinorejci, travništvo in pašništvo dobro, živinoreja je zmožna še nadaljnjega napredka in pedviga uspeha ter haska. V nekih krajih bi bilo poleg uvajati tudi domačo obrt. Skoraj doslovno vse kakor za poljedelstvo v splošnem, velja za vinogradništvo še v posebnem. Vina naša, dasi zaradi istotako že precej moderniziranega kietarenja preccj dobra, a radi premalo solnca prelahka, bodo težko vzdrževala take cene, ki bi omogcoale poleg konkurence z juga kako, magari majhno renta-biliteto. Res je, da imamo pri nas vinograde ponajveč na taki zemlji, ki za druge kulture ne pride prav v pošlev, se nam pa vendar vsiljuje misel, če ne bi bilo prav. da sc veliko več goji sadjereja, ki je v naših razmerah prej zmožna dajati več dobička kot vinogradništvo. V novi državi smo, v novih produkcijskih ednosno konkurenčnih razmerah. Ne delajmo vedno po enem kopitu! Oglejmo se kaj in kako bi bilo ukreniti, da bo za nas bolje, katere panoge ▼ našo korist bolj unapredovati, ko ▼ pogledu na- | prednosti in umnega gospodarjenja v vs». kem pogledu prednjačimo pred južnejšimi ' nažimi brati. Oblastvena skupščina bo imela v vreh teh vprašanjih in v skrbi za preomo-vo ter industrializacijo kmetijstva in pospeševanju splošnega blagstanja ogromno, pa hvaležno delo. SLS, ki je pred vojno izvršila tako ogromno gospodarsko delo v delokrogu bivšega deželnega odbora kranjskega se bo v novih deželnih zborih zopet z vso vnemo lotila gospodarskega dela s po* rebnirn ozirom na današnje v marsičem tako izpremenjene gospodarske razmere, kolikor ji bo to seveda dopuščala cen r> listična ustava. Ta namreč daje novim deželnim zborom neprimerno manj moči in pravic, kot so jih imeli stari deželni zbori. Vendar nam vprav SLS, katera edina izmed vseh strr>nk v belgrajeki narodr: skupščini ima ja-no izdelan gospodarski program in tudi vedno najodločneje in ra prvem mestu zastopa gospodarsko j*s!i-šče Slovenije, daje pooolno jamstvo, ca bo res z v so vnemo šla r.a naša pc .a gospodarska vprašanja. Prosseh mlekarstva in ohfasivene skupščre. Ne samo eno, ampak cela množica vprašanj je, katerih v svrho pov/di.e blagostanja na deželi se v zadnjem času tako-rekoč se ni nihče iz merodajnih krofov dotaknil. Vendar z rzaiskavanji teh vprašanj ni več odlašati in so razmere že davno silile v to. Seoaj, ko bomo izvolili sv jo oblastno skupščino, bo naloga SLS. da spravi stvari v tek. Fno najvažnejših takih vprašanj jc v naši pretežno živinorejski deželi rrs dobro vnovčevanje mleka la inlekars';ili l'r"iz' vodov. To vprašanje pa je zopet tako v tesni zvezi z živinorejo, da sc bo moralo reševati oboje obenem, čeprav mi danes zaradi preglednosti obravnavamo le eno od obeh. Cene nileku so, samoobsebi umevno, najvišie v okolici me?t. Toda kolikor W»l se oddaljujemo od vefjih mest. K"1" De" ugodnejše je vnovfevanje mleka. Delom* zanj takorekoč niti ni primernih 01,jen!a't" cev in se mleko prepogosto uporablja «<> dodatek k prašičji krmi, za kar je, izvzeflj ši neke slučaje, pač predrago, v precejšni meri pa se redno uporablja predelano zabelo, za kar je tudi predrago. Četudi je taka zabela pridelana doma, vendar predstavlja gotovo vrednost in ceno. Ta cena je vsaj dva do dva in polkratno večja cd svinjske masti in beljenje izključno ali pa vsaj v pretežnem delu z zabelo, pridelano L mleka, je nepotrebna potrata. Z njo na trg, za zabelo pa uporabljajmo svinjsko mast! Z ustanavljanjem novih mlekaren in z dobro organiziranim sistemom zbiranja, transporta in vnovčevanja mleka ter mlečnih izdelkov bedo izginile one grozne razlike v doseženih cenah, kakor jih vidimo že danes in ki znašajo celo do 50 odstotkov. Mlečni trg bo primakniti slehernemu pri-delovavcu takorekoč skcraj pred hlev. Da je to mogoče doseči, jc jasno. In ko se SLS v oblastni skupščini za to zavzame, ko za tako drlo določi sposobne, vztrajne ljudi in uporabi primerna sredstvo, bo storjen prvi korak k uresničenju ugodnega vnovčevanja. Kaj pišejo nasprotniki. Brezpredmetna zahteva gospoda Radiča. S. Hadič menda privošči tudi Slovencem sodelovanje v vladi, zahteva pa, da vstopijo vanjo kot Slovenci, ne kot — klerikalci. — Čuden je ta g. Hadič. Menda vendar ni pozabil, da v Sloveniji ne izbira državnih poslancev rimska kurija, temveč zavedno in verno slovensko ljudstvo. Zadnja Domovina pravi, da niso klerikalci pred voino v deželnem zboru nič koristnega naredili. Liberalci, da so zbirali počasi denarne fonde, klerikalci pa so jih porabili za ceste, električne naprave in za druge gospodarske načrte. I, kako pa! Klerikalci so res »neumnost naredili , da so popravljali ceste in sploh pomagali kmetskemu ljudstvu. Ceste naj bi bili pustili razdrapane, da bi se narodno edin-stvo kazalo tudi na kolovozih, -fonde* pa naj bi pri prvi priliki vložili na »visoke obresti pri pokojni »Slavenski banki. — Zdravo! Vsak zaveden Sokol in vsaka zavedna Sokolica rada bereta »Domovino«, pravi o sebi v nekem dopisu ta žerjavovski list. Da, > Domovina« je v resnici sokolska hra- na, a poštenega in vernega človeka po takem čtivu prej ali slej — glava boli. Narodna seljačka zajed niča. Kakor poroča neki belgrajski list, namerava gosp. Hadič ustanovili, seveda pod svojim vodstvom, iz raznih strank nekako državno seljačko stranko, ki bi štela okrog 70 poslancev. — Sama na sebi ne tako napačna misel, — vendar celo »Narodni dnevnik«, ki je g. Puclju zelo naklonjen, dvomi, da bi se posrečilo, ker namreč g. Radič preveč govori in premalo molči. Tudi mi trdimo, da iz te moke ne bo kruha, ker je več kot gotovo, da je ^Narodna seljačka zajed-nica : čisto običajen Radičev — volilni manever. Resnično važne volitve. Zadnji »Kmetski list ima prav, ko poroča, da so pred-s;toječe volitve v oblastne skupščine velike važnosti. Ne samo za število mandatov, ko-jih veliko večino itak vsi priznavajo SLS, temveč tudi za število oddanih glasov za posamezne stranke bo šlo. Oblastne volitve bodo prav za prav plebiscit (ljudsko štetje) za slovensko zakonodajah® avtonomijo. Naj zve ves svet, da Slovenci od svojega slovenskega, gospodarskega programa ne odstopimo za nobeno ceno najmanj pa za kake centralistične drobtine. Ker zahteva zakonodajalna avtonomija edino Slovenska ljudska stranka, bodo glasovali z njo topot vsi zavedni gospodarsko čuteči Slovenci. — Kdor bo glasoval proti SLS ali pa ostal doma, bo s tem izjavil, da je zadovoljen s sedanjimi razmerami in, da je za par drago plačanih drob-tin raj-- suženj centralizma, kakor samostojen gospodar na gospodarskosamostojni slovenski zemlji. Suniosfojueži in vera. Glasilo slovenskih radičevcev zatrjuje venomer, da njih stranka ni protiverska in da nima tudi takega programa. Toda mrtva črka je eno, dejanja samostojnežev in njih zaveznikov pa pričajo drugo. Odveč bi bilo naštevati, kaj vse se je govorilo o veri in duhovščini po raznih shodih g. Radiča. In kdo hoče zapreti usta duhovščini s »kancelparagra-fom«, kdo odpravlja verouk na kmetijski šoli itd. — Sicer pa zavednemu katoličanu, duhovniku in lajiku ne more zadostovati, da kaka stranka po pisanem progra- mu iz znanih vzrokov »veri ne nasprotuje« in po nekaterih shodih vero spoštuje«, obenem pa poizkuša rušiti drugo, na krščanskem temelju slonečo, katoliške ideale odločno podpirajočo in za nje se borečo politično organizacijo. Zagrabite stvar od katerega krpja hočete, če ste odkritosrčni m dosledni, morate priznati, da je mesto pravemu katoličanu, po vesti in pameti, le pri oni politični stranki, v koie programu in dejanju se jasno zrcali, tudi po postavkah vere in Cerkve zahtevana borbenost za zmago katoliških načel v javnem življenju. Povedali smo. Slovenske povodnji in centralizem. Pred tednom se je oglasil poslanec gospod Ur od ar v ministrstvu javnih del pri g. Pa-runoviču, načelniku računovodskega oddelka, ter ga vprašal, kako da se država prav nič ne zmeni, da bi popravila porušene državne oeste V Sloveniji, osobito še v Kokriški dolini, kjer je od niise struni celo dostava živeža nemogoča ter so jo prisiljeni dobivati iz Avstrije. Načelnik je odgovoril poslancu, da je ministrovo dalo gradbenemu ravnateljstvu v Ljubljani, kolikor je pač zahtevalo, 850.000 Din. Poslanec g. Krodar: »To mi je znano gospod načelnik, da ste drli 850.000 Din, a to je bilo samo za prvo poplavo, v glavnem za most v Medvodah. Koliko pa .se je dalo za drugo in tretjo poplavo, ki je samo v Kokriški dolini napravil« do 3,000.000 Din škode na državni cesti, kakor ini je izjavil g. ravnatelj gradbenega ravnateljstva v Ljubljani ?« »O tem,i pravi gospod načelnik, »mi ni nič znanega. Kar je zahtevalo gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani, to smo mu tudi dali. Več pa ni zahtevalo, kakor 850.000 dinarje v. c G. Brodar: »To je nemogoče g. načelnik. Pred par dnevi sem se v Ljubljani raz-govarjal z g. ravnateljem, ki mi je tožil, d a, z e 1 o t o ž i 1, da so poslali natančna pojasnila o napravljeni škodi na državnih cestah in mostovih ministrstvu, a vse zaman, kljub par brzojavkam ne dobi niti odgovora. Ljudje Iz prizadetih krajev prihajajo vsak dan na gradbeno ravnateljstvo ter zahtevajo, da se napravijo vsaj zasilne zveze, a ravnateljstvo je brez vsakih sredstev.« Načelnik je še nadalje trdil, da mu o škodi v Kokriški dolini ni ničesar znanega in da gradbeno ravnateljstvo ni zahtevalo več, kolikor se je dalo. Nato je poslanec g. Brodar za. hteval, da se mu predložijo vsa poročila gradbenega ravnateljstva v Ljubljani o napravljeni škodi po povodnji v letošnjem letu. Po eno-urnem i9kanju so dobili dotična poročila, med katerimi se je nahajalo tudi natančno poročilo o škodi 3,000.000 Din ter tudi dve brzojavki, / katerih se prosi nujnega kredita za popravo cest. Poslanec g. Brodar je predložil listine načelniku in ga vprašal: »Kako pa se tu ura-duje?« Vse listine so bile namreč pod eno številko, od prve, druge in tretje poplave.) Načelnik: »Mislil sem, da se nanaša i drugo i tretje poročilo od strani ravnateljstva o poplavi na prvo in da zahteva ravnateljstvo za vse skupaj 850.000 Din. Saj re3, tu je poročilo, či. je v Kokriški dolini 3,000.000 Din škode, a giadbeno ravnateljstvo nič ne omenja, koliko potrebuje za zasilna dela.« Nato je poslanec g. Brodar zahteval, da načelnik takoj napravi Sckichtot? •f Z1' • 7iuUou\v Namakaj b.ZENSKO HVALOT Izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM. NOVICAR. d Pismo iz Francijo. Dolgo sem so pripravljal, dragi Domoljub, da ti napišem par vrstic in novic iz tega kraja. Veliko Slovencev nas je šlo zadnja leta za delom na Francosko. Večina se nas nrhaja v pokrajini Pas de Calais ob belgijski meji in ob Atlandskem morju. V Pas de Calais je največ rudnikov in tovaren, samo ena družba ima preko dvajset rudnikov. Slovenci delamo menda vsi poti zemljo, kjer se še največ zasluži. Kurjava je zastonj, stanovanje pa stane 13 frankov mesečno. Živi se še precej udobno, seveda tako ne kot prva leta, ko smo prišli sem. Takrat jc bilo vse za polovico ceneje, kot je danes. Pa tudi zdaj, ko se je frank nekaj popravil, so začele cene blagu in živilom padati. Veliko Slovencev je šlo od tu v Belgijo in na Nizozemsko. Pravijo, da se tam lažje zasluži. Semkaj bo zopet prišel en transport iz Jugoslavije; je že vse pripravljeno zanje, sta-novania in postelje. Sedaj imamo v Lcnsu sv. misijon, traja od 7. do 24. decembra. Opravlja se že v novi cerkvi, ki je bila dograjena zadnje mesece. Zakaj stara cerkev in kakor vse mesto Lens je ostalo od vojne samo kup razvalin. Novo mesto bo pa vse večje in lepše. Tudi vsa okolica se zida na novo. Med Lensom in Arrasom je tekla vojna vihra. Še sedaj leži vse polno granat po okolici. V Salominu je pokopanih čez deset tisoč nemških vojakov, pri Arrasu jih pa leži na sto tisoče. Francozi imajo svoje vojno pokopališče na Larcti, dve uri od Lensa, kjer jih leži skupno na enem prostoru neizmerna množica. Kar prenesejo oči, je samo grob in križ. Pokopališče je na visoki planeti, tako da se vidi daleč na okrog. — Budarsko zavetnico sv. Barbaro smo kakor povsod tudi mi praznovali. Ta dan se nič ne dela pod zemljo, največ se je pa ta dan mazalo grlo s konjakom in vinom, tako da jih je bilo veliko v rožicah. Te dni imajo francoski fantje nabor, vse je v vencih in zastavah; vse neri, staro in mlado. Ko gre fant na nabor, gre menda vse z njim, oče, mati in še kak stric. Fant je prav tak kot pustna š?ma. ima na sebi trakov in pisanega papirja, klobuk pa v pušelcih, da se mu komaj glava vidi. Hodijo po mestu gor in dol ter vpijajo kot jesiharji. Zares, lepo se to ujema: v cerkvi tihi sv. misijon, okrog cerkve pa norenje in vpitje. Božične praznike tudi Francozi lepo praznujejo. Zc se- predlog na ministra, da da potrebna sredstva za popravo državnih cest v Sloveniji, kar je načelnik tudi obljubil. Cez par dni se je poslanec g. Brodar zopet oglasil pri načelniku, da bi se informiral, kaj se je v tem oziru ukrenilo. Načelnik je pokazal poslancu, da ima predlog za 500.000 Din že izdelan, a da minister noče podpisati, ker je kriza. G. Brodar je odločno zahteval, ker je to nujna zadeva, da načelnik predloži predlog ministru v pedpis ter da gradbenemu ravnateljstvu v Ljubljani čim p reje denar nakaže, da more isto nadaljevati že započeta dela. To je centralizem videvdanske ustave, za katero sta gla,ovala Žerjav in Pucelj. daj se dobe po trgovinah vsakovrstne lepe reči, za jaslice ali drevesca. Mi bomo pa v mislih in v duhu le okrog domačih v demo-vini. Ker gotovo bo vsakemu prišlo na misel, kako veselje smo ime'i nekdaj, ko smo strigli pastirčke in stavili jaslice, potem pa hiteli k prelepi polnočnlci. — Pozdravljamo in želimo vsem čitateljem in čitatelji-cam Domoljuba vesele božične praznike in naprej srečno in veselo novo leto! — V. Urbatiija. d HoKuuoi iz Italijo prihajajo v vedno večjem številu na Sušak. So to namreč pristaši nefašistovskih strank, ki zapuščajo Italijo iz strahu pred policijsko konfi-naeijo, ki sloni na določilih zakona o zaščiti države. Begunci se prijavljajo pri našem obmejnem komlsariiatu. d Brošurlee protialkoholne vsebine razpošilja za izrodilo nizko cen ;Sveta vojska v Ljubliani, Poljanski nasip 10. Naročite, dokbr traja stara zaloga; novi izdaja bo mnogo dražja! d Za poplavljcnce. Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki je daro\ala za poplaviience v škofjeloškem okraju znesek 20.000 Din in sicer UJ.OOO Din se je razdelilo v gotovini. 7000 Din se je pa odpisalo na račun obresti od posojil. d Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce mesta Ljubljane iri okolice, da bo uvedel v svrho ra bremenitve sodnih, oziroma političnih oblasti na podlagi g 42 zakonu o zavarovanju delavcev prisilno izterjavo zapadlih zavarovalnih prispevkov po lastnih izvršilnih organih, ki se bodo izkazali s posebno legitimacijo urada. d Mlekarsko društvu za Slovenijo. Na vprašanja, kdaj sc ustanovi Mlekarsko društvo za Slovenijo, sporočamo, da se društvo ustanovi, ko bodo izdelana vsestransko odgovarjaj ča pravila. Pravila študira za to določeni odbor. d Dr. Žerjavov« ..Domovina« se zopet ponuja po vernih slovenskih hišah. Vse še vemo, kaj je pisala »Domovina- o sv. Trojici, o angelih, o sv. Frančišku, kaj piše o Cerkvi, papežu, škcfili in duhovnikih. Vsi vemo, da je ljubljanski škof kot naš največji dušni pastir najodločneje nastopil proti »Domovini' radi njenega pisanja in svoje vernike svaril pred njo. Kdor hoče biti v resnici veren katoličan, ve, kaj je njegova dolžnost, ko pride Domovina« v hišo. d Slovenski fantje, ki se sedaj nahajajo v Kolenmajni v Kanadi voščijo ve-sele praznike in srečno novo leto osem bralcem Domoljuba, zlasti vsem slov. fantom in dekletom. Ivan Kump, Stranska vas, Mat. Bahov, Dragovanja vas, Edvard Potočnik, Gradac, Leop. Lovšin, Goričavas, Karol Boje, Prigorica, Franc Zobec, Dolenja vas, Anton Perušič, V. Lahinja, Jo?,. Vranešič, Podlog, Mat. Butala, Grič, Jan. Bahor, Dragcvania vas. d Kako Italija skrbi za poplavljene kraje. Na seji ministrskega sveta v Rimu so bili storjeni sklepi, da se pomore krajem, ki so trpeli vsled hudih nalivov in povodnji to jesen. Dovoljevale se bodo pi tju pore v najvišjem znesku 50 odstotkov Pognane škode za obnovo in popravo kmetijskih poslopij, ki so bila od povodnji uničena in poškodovana. Občinske ceste v idrijski, soški in vipavdki dolini, v kolikor so njihove poprave neobhodno in nujno po trebne, bodo popravljene na stroške države. Največja podpora, ki bo podeljena občinam in cestnim odborom zgoraj omenjenih občin za cestne poprave, se bo zvišala na 80 odstotkov škode. d Novci po 25 par bodo knutlu prišli v premet. Novci po 2o par, kateri zlasti tistim pridejo prav, ki računajo še v kronah, so bodo polagoma popolnoma potegnili iz pro meta, ker je prav, da se ljudje odvadijo računati v kronah. d Dosledno proti veri. Kaj misli J ta-, dir. o veri in katoliški cerkvi, nam je popolnoma znano, saj težko izpusti priliko, da ne bi tega iz vsega srca povedal. Sedaj, preden je šel v Belgrad glihat za vlado, je zopet pedal časnikarjem izjavo, ki je /. vso grobostjo obrnjena proti katoliški cerkvi, lir-vatski katoličani mu v svojih časopisih >to-bro odgovarjajo. Kako ni rejo verni Slovenci biti pristaši čisto framasonske radi-eevske stranko, nam je neumevno. — ''a preberi še naslednjo notico. d Purelj in veronauk. Kmetijsko ministrstvo jc avgusta meseca 192G izdalo odlok, da se verouk na kmetijskih šolah 113 sme več p učevati. Na mariborski kmetijski šoli pa se je kljub temu še poučeval verouk. Pa je došel 8. decembra ukaz, (ia se ntora ukiniti. — Kmetijski minister je g. Pucelj — vsaj danes še, ko to pišemo. — Naši samostojneži pa prav ijo, da so za vero. Sedaj pa gotovo še preberi uvodni članek-Da ne bo .slepomišenja, pa b š či.-K» na jasnem. d Protialkidiolna predavanja s »kiiip-tičnimi slikami prireja na željo društev Sveta vojska v Ljubljani. Predavatelj gre povsod, tudi v najbolj oddaljene hribovske vasi! Društva, ki se za tako pre-' davanja zanimajo, naj se javijo /. dopisnico nn gornji naslovi ti toiar. Dne 17. t. m. se je neznani požigalec zaletel v Zgornjo Dobrovo pri Kropi. Pogorela je Koširjeva hiša do tal, ker gasilci niso imeli vede na razpolago. Listek je naznanil Dobravi, da bo gorela že 3. decembra. Po gorenjskih vaseh In dijo sumljivi tujci, ki se baje ozirajo po zavarovalnih tablicah. Pcgorelci so zavarovani pri iaznih zavodih. Orožnišlvo bo vsakega sumljivega tujca prijelo. d Požigalska tolpa na Gorenjskem vedro nadaljuje svoje satansko delo. Vrhu tega pa pošiljajo ozir. puščajo pisma, kjer žugajo z nadaljnjimi požigi. V zadnjem času je zopet gorelo na Jesenicah, v Kontnem pri Bledu, v Šenčurju (kjer je pogorelo znanemu Kuraltu, nekdanjemu voditelju kmetske samostojne stranke skoro vse), v Predosljah, v Št. Vidu dve noči po vrsti. Oblast bi prav naredila, ko bi začela zasledovanje po nekem načrtu in sicer z detektivi. — Ti požigi so dokaz skrajne podivjanosti in brezvestnosti nekateri" propalih ljudi. Saj ni čuda. Liberalno ca- eopisje stori vse, da ljudem zamrzi vero, ki je največkrat edini jez, da človek po-polnoira n'> nrooade. p KatoliSki blok. V Zagrebu je posta-vi!a Hrvatska ljudska stranka s krščanskimi socia isti skupno kandidatno listo pod ime.;o.n Hrvatski katoliški blok. u itifsst pij iacnu je toliko popravljen, da morejo čezenj voziti vsa vozila razen tovornih avtomobilov — seveda počasi. d Ponovno prosimo zaupnike,, ki so prejeli koledar Jugoslovanske k mete k e zveze v razprodajo, naj ga hitro razpečajo in takoj nakažejo po položnici tozadevno vsoto. Kdor koledarja ni razpečal in ga ne more takoj razpsčati, naj ga nam brž vrne. Kdor odlaša, nam napravlja škedo, ker je po novem letu koledar težje prodali. Mi želimo novim naročnikom takoj po treti. Kdor želi koledar še naročiti, naj tudi takoj piše dopisnico na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Cena koledar.a je 10 Din. d Pozno cvetje. Alojzij Golob, naš naročnik, nam je prinesel šopek cvetja rdečih jagod, 'ki jih je nabral na Trški gori. d Pismo iz Kanade. Mi vsi spodaj podpisani se nahajamo v Timmins Canadi. Razmere so sledeče. Nahajamo s 3 na raznih delih. Večina nas je zaposlenih v zlatem rudniku. Nokaj naših rojakov je tudi zaposlenih v gozdih in po železniških tirih. Kar sa tiče zaslužka, je vsak s svojim primerno zfidc-voljen. Zadnji čas smo si tudi ustanovili slovensko podporno društvo. Ki tukaj v Timmins smo vsi zadovoljni s Kanado. Bližajo se božični prazniki, ko se »p^minjamo vsak svojih svojcev, očetov, mater, žena, olrok, bratov in sester. Voščimo in želimo jim zadovoljne božične praznike in srečno novo leto. Frank šušteršič, Kari Koprivec, Peter Kcmanič, Peter Šterk, Poier Smuk, Jurij šterk, Matija Čop, Peter Koce. d Težka rešitev gotoM) smrti. Ob zadnji večji poplavi Drave, ki je nosila s seboj veliko le;a, so se spustili trije možje cd Sv. Janeza les lovit. Pri tem delu pa jih jo valovje zaneslo v sredo Drave, v valovje na mestu regulacijskega zidu, ob katerem rasle tudi razno grmičevje in drevje. Ko so valovi čoln pod njimi pogoltnili, so vsi trije možje v skoku planili na zid in se obdržali na vejevju. Začeli so klicati na pomoč, najbližja vas je od brega oddaljena 1 km. Nesreča se je zgodila dopoldne, a do večera še ni bilo nobene rešitve. Ker jih zvečer ni bilo domov, so se domačini začeli bati, da se je zgodila nesreča. Iskali so po vasi pogumnih mož in fantov, da bi šli reševat ponesrečence. Končno so se odločili možje in odšli pod vodstvom neustrašenega veslača, posestnika Frica iz Starš, na rešilno delo v temno ncč. Ponesrečenci niso več klicali na pomoč in se niso več odzvali klicanju rešiteljev. Le srečnemu slučaju je pripisati, da so prišli rešitelji s Čolnom v bližino 50 m in so zaslišali obu-pajoče vzdihe. Z največjo previdnostjo se je končno posrečilo spraviti jih v čoln in se po trudapolnem delu, ki je skoro zahtevalo življenje vseh, vrnili na breg. d Žrtev dela. Na Dobrni v Trbovljah se je v četrtek popoldne zopet pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je poslal de- lavec pri vzpenjači I. Pilnaucr, star okro-* 50 let. Vzpenjača, kateri so priklopljenl 4 polni in 4 prazni vozički za premog, vodi skozi kratek predor na drugo etažo. Nesreča se je zgodila, ker sta se na vrhu odtrgala dva prazna vozička od o talili dveh. Pridrvela sla z vso močjo v nižino, kjer je bil zaposlen Pilnauer. Ta se ja sicer še pravočasno umaknil na stran, toda padajoča vozička, ki s,ta padla iz tira, sta se zadela ravno ob steber, do katerega se je ponesrečenec umaknil. Delavci so vsega razbija potegnili izpod razvalin. d Požar. Dne 14. decembra ponoči je začelo goreti v šupi Simona Janša, po domače pr! Foju na Koritnem. Pogorele so tri hiše z gospodarskim poskpjem vred. Letos je v ribenški župniji to že šesti požar. d iclpe gkdnih voIkov v Hercsgovini. V Dobrem Dolu i Hercegovini je napadla te dni tolpa gladnih volkov stajo nekega seljaka. Ker ljudj3 nimajo pušk, so se zaprli v hiše in čakali, da so se volkovi na-žrli in odšli. Volkovi so raztrgali samo enemu kmetu 19 ovac. O sličnih slučajih poročajo tudi iz drujih krajev v Hercego- vini. d Žrtev zime. Fr. Gosanar iz Kiše nad Cerovim logom v šentjernejskem okraju je šel preteklo sredo v družbi z Nackcm Eoj-čom po opnvkih čez Gorjance. Težavna pot po globokem snegu ga je tako utrudila, da ni mcjel več naprej. Kljub temu, da je njejov tovariš šel takoj iskat pomoči nazaj v dolino, so ga našli šele tretji dan — seveda rrr-lo-Ta. d Abstinentjc! Abstinentinje! Če še niste organizirani in organizirane, javite se z dopisnico »Sveti vojsku " Ljubljani I d Predrzen tai je v vili g. Jos. Knafli-ča v Gor. Gameljnah odnesel lo\-sko opremo in druge malenkosti v vrednosti 15.000 dinarjev. d Poklicni vlomilec France Klemen, ki je pred kratkim došel iz Italije, je začel s svojim poklicem zopet v ljubljanski okolici. Vlomil je v vilo g. Knafliča v Gameljnah in pri Lenarčiču na Logu, o čemer pcrcčamo na drugem mestu, dalje v Kožarjih pri Andreju Dolinarju in Tereziji Vrhovec, kjer M) ga orožniki brezuspešno zasledovali. Sel j je nato v Vnanje Gorice, kjer sta dva kmetska fanta ob 1 zjutraj opazila Klemena, da je skočil skozi okno v hišo trgovca Erbož-nika. Ko sla fanta začela klicati gospodarja, je Klemen hitro vzel 600 Din ter pobegnil. | Nato je še isto ncč odprl vrata go::tHne An- ■ dreja Dolinarja v Notranjih Goricah, kjer se je najedel in vzel 500 Din. Polem je šel še v gostilno Ivana Mraka, kier pa je bil po pastirju in psu prepeden. Orožniki, možje in fantje so ga zasledovali, a je vlo- < mileč čisto izginil. Še isti večer — v nedeljo j se je pojavil zopet v Logu pri Brezovici, . kjer pa no ga zapazili. Eežal jc preti Vrh- j niki. Al. Tcni in Ivan Lenarčič pa za njim I na kolesih. Pri Stari Šrangi pred Vrhniko sta ga dohitela. Mož je zavil v travnik, Toni pa ga je dohitel, ga vrgel na tla In razvil ; se je hud boj, v katerem je Toniju pomagal tudi Lenarčič. Prihiteli so tudi ljudje ter vlomilca zvezali. Nato so dešli orožniki, j Klemen je sedaj na varnem, ljudje pa tudi. d Poneverbe. Franc Jarli, načelnik materialnega skladišča drž. železnice v Mariboru jo upravljal to službo že od prevrata sem. Živel je razkošno. Stvar j2 sedaj toliko zasmrdela žel. upravi, da ga js daia skri/.j ctrojo nadzirali in končno so prišli nenadoma revizorji. Ugotovili so, da manjka 620.000 Din samo pri prvem pregledu. Jarha so zaprli. Jarli je ustanovitelj mariborske narodno socialistična blranke, ki je sedaj v službi Žerjavove stranke. v d Tatu v orglali je odkril 15. t. m. zvečer v župni cerkvi na Trati v Poljanski dolini domači g. župnik. Mož js imel pri sebi vlomilsko orodja. Tatu so orožniki takoj zaprli. d Straocn uboj. V Subotici je ubila Tonka Kubička svojega moža. Orožništvu je izpovedala, da je bilo zanjo 27 let za-kona samo trpljsnje. Mož je bil pijanec in jo je pretepal. Zapravljal je premoženje v družbi malovrednlh žensk. Ko se je po-slednjikrat vrnil domov, je sunil v zid naj-| mlajšo hčerko in pretepel ostale otroke. 1 Lotiti ss je hotel tudi nje. Ona pa je zgrabila neko topo orodje in ga potolkla do smrti. d Napr.d na vlak. Nenavadna nesreča : je doletela prvi osebni vlak, ki je odpeljal iz Zagreba po zadnjih snežnih zametih proti Splitu. Vlak je moral na nekaterih ! mestih voziti zelo počasi. To priliko so skušali izrabiti doslej še neznani zločinci. V bližini postaje Jasenice so z nekega hriba zvalili na vlak dve veliki skali. Štroje-vodja ie k sreči še pravočasno zapazil ne-j varnost ter je povečal brzino vlaka. Vsled i tega skali nista dosegli proge pred lokomotivo, marveč sta z vso silo zadeli v vagon II. razreda. Udarec je bil tako silen, da so se zlomila vagonska vrata ter hudo poškodovala vagonska stena. To pa je imelo za posledico, da sta se obe skali odbili ter padli na tla poleg proge. Zločinci so oči-1 vidno skušali na ta način ustaviti vlak, da bi lahko izropali potnike. Vlak je brez nadaljnjih težkoč pri vozil do postaje, kjer so morali poškodovani vagon izločiti. O napadu obveščeno orožništvo je takoj uvedlo zasledovanje zločincev, katerim pa je uspelo, da so kljub visokemu snegu izginili neznano kam. d 1'azbojiiiki v Slavoniji. Po Slavoniji ropa in krade že dalje časa tolpa razbojnikov, ki ji načeluje baje edini do sedaj preostali član Čarugine tolpe, Prpič mali. Roparji so maskirani, skrivajo se v neprehodnih slavonskih gozdovih. d Davek na srnice uvede z norim letom Italija. Povprečno bo plačal vsak samec na leto po 35 lir. Ker je vseh samcev ekro-j enega milijona, bo to lepa vsota, ki se bo porabila za zaščito otrok in materinstva. Od davka bodo izvzeti samci, ki se vsled poklica ali slaboumnosti ne smejo poročiti. d Pujskom nagobčnik. Nemški državni zbor je izglasoval postavo, da se bo preganjal po vsej državi ne ramen in pohujšliiv tisk. Ustanovljeni bodo posebni uradi, ki bedo tisk v ti reči nadzirali. Proti postavi so cvilili judje in grmeli socialisti, oboji se namreč debro počutijo, če ljudstvo pada v nenravnost; judje dobe denar, socialisti pa strankarske pristaše. Pri nas bi ob taki postavi cvilili liberalci, ki izdajajo in ponujajo svoje umazane časopise in še bolj grele knjig<» z glavnim namenom ljudstvo potegniti v blato. d Parni stroj in parna turbina. Sestavil ing. Gvidon Gulič. Tisk in založba Jugoslovanski- knjigarne v Ljubljani, 1927. Knjiga obr vn-ava iz j raktičnega stališča parni stroj in parno turbino ter je v prvi vrsti namenjena itovilnini strojnikom in strojniškim pripravnikom. Pni najd-.jj v njej vse podrobno za izpopolnitev svojega znanja, drugi pa najboljšo pripravo za strojniški izpit. Tekst izpopolnjuje nad 150 slik. ki olajšajo poglobitev v snov. Nepotrebno je poudt"--jati. da bo priključeni s' .arček mnogo pripomogel k izpopolnitvi tehničnega izrazoslovja. Knjiga velja vezr.ua v celo platno Din 80. — Na razpolago je tudi se knjige istega pi-atelja Parni kotel . Učna knjiga za kurj ;če. posestnike parnih kctlov ir. delovodje. Tudi ta knjiga je ilu- rirana in velja vezana Din 30. d M. P. (!n;e vasi docela neč;tijiv< i Drugič prr--imo neznana imena ze > ra:-iočno pisati in f črni: m. Naznanjamo, da se zopet vrši !cte> \e-lika božična prodaja v vseh oddelkih i", prostorih vel trgovine R. Stermecki. Celi«, po (flobv-ko znižanih cenah. ★ Lastniki blokov št. 3, 12 D. IS R. L'4 B. SO F in 4-1 E z duc 7. decembra, 52 C, 11 A, 1 B, 89 D. in 23 C z dne 10. decembra. 12 A. 4-1 B, 50 F, :iO C in 3 1) /. dne 11. decembra, 60 D, 7 C. '2 F in 42 E i dne 18. decembra, 20 B. 33 A, I E, 47 C in 19 E i dne i G. decembra ter 48 C. 15 B. 10 A, 4 D. 27 E, 32 F in 41 N z dne 18. decembra, naj se volijo ogla-biti v naši detajlni prodaji na Dunajski cesti 23 dvorišče, kjer sc jim izreče hagrude. Tudi prosimo, naj se zglasi onih šest lastnikov blokov iz prejšnjega seznama, ki nagrad še niso dvignili. Obenem si dovoljujem" vljudno opozoriti d« nadaljujemo z reklamnimi prodajani! za Božič. — Carl Pollak, d. d., tvorivca ii-nja In u-.njatih izdelkov, detajlna prodaja: Ljubljana, Dunajska cesta 23, dvorišče. 8G55 •k Darilo ta Božič in Novo leto je edino najboljši plelilni stroj j; -nt Ideak, ki nudi vsaki mur c >bre dohfKlUe in trajno eksistenco. Zaloga in popolni poi.k nudi Fra^n Kos, Ljubljana. Židovska ulica. 8651 NAZNANILA J b j n frodraiita. Orlovski odsek v Sodražici \i>ri-*ori na fetolan dan 26. decembra ob 3 popoldne v dmftveiii dvorani ljudsko igro Revček Andrej-ček'. Prijatelji, vri iskreno vabljeni! n Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo 26. t. m ob 3. uri popoldne krasno žaloi;;ro »Ljubezni in morja valovi*. Predstava je bila dotlej že trikrat razprodana in je dosegla velikanski uspeh. Opozarjam na to predstavo tudi zunanje obiskovalce, ker se konča že do pol G. ure zvečer. n Kat.izobrsž. društvo na Trati priredi na Silvestrov večer ob 8, in na novega leta dan ob 3 popoldne krasno žaloigro v šestih slikah: »Čarovnica ob Bohinjskem jezeru.' — Odbor. n Prosvetno društvo v Borovnici vprizori dne 2C. t. m. ob 3 popoldne igro '.-Kapelica na šmarni gori . n Posojilnica v Gornji Radgoni opozarja cenjeno občinstvo, da bo njena pisarna od božičnih praznikov do novega leta radi zaključevanja raču-iiov zaprta. Med tem časom se za stranko no bo uradovalo, in naj si torej ne delajo nepotrebnih pOiOV. POLITIČNI t ZAP15KI I II !«—II I I IB /Ml I >»! I ^IJ r«r "rj Sestavljanje vlade. Po Pašičevem pogrebu se je začelo zo- s sestavljanjem vlade. Kralj je pozval k sebi } redsednika narodne skjpščine K. Trifkcviča, ki mu je nasvetoval, naj poveri .-e.-tavo vlade znova g. Uzunoviču. Da so radikali nasvetovali tega, je vzrok najbrž v tem. da se radikali boje ozna"iti kako novo osebo, ker bi se najbrž pri ten* pokazal razdor v stranki. To pa bi bilo po Pašičevi sr-rti zelo nev rno, ker bo itak še prezgodaj j rislo. Kralj je dal Uzunoviču nalog, da sestav i vlado iz več strank. Uzunovič se je :akoj po?vet-;vdl z \ ditelji strank. Radikali so mu dali 7,'upnico, ki jo je teden prej g. Paš. odklonil. potem jc prišel na vrsto ; i Ji: Radi seveda hoče na vsak način v \ iido, er se boji volitev, posebno pa, da bi ?- • clitve vršile brez radičevcev v vladi. Zahtev?: v tudi. da se vzamejo v vlado $:• •. lažje izpelje, , zato volitve niso tajne, ampak javne, in vršo ne po celi državi naenkrat, ampak po-same/no, tako da so lahko žanderji prev ažajo iz kraja v letaj, kjer so ^e pač vr-dc na tisti dan volitve. Zato ni čudno, da o j vladni poslanci sijajno zmagali . Od 245 j mandatov so si jih priborili < kroglo '220. Revolucija na Litavskem. Litavska je bila do prevrata ruska pokrajina ob Vzhod-; nem morju, severno od Poljske. Ta deželica je ob prevratu postala samostojna republi-I ka, v kateri je seveda vrsta strank, ki se I bijejo za vlado, kakor v v.-aki drugi državi, j Te dni pn je svet nenadoma presenetila i vest, da so litavski fašisti odstavili vlado, I ministre zaprli in sami vzeli vlado v roke, i kakor se je to zgodilo na Poljskem, Grškem ; itd. Toda pristaši prejšnje vlade, ki je bila | delavska, se ne dajo ukloniti. Po celi drža-I vici so oborožujejo in pripravljajo na b j zoper fašiste. Kdo bo močnejši, bo pokazala bodočnost. Grška proti Italiji. Grki se zavedajo, da hočejo Italijani sedaj, ko sc- srečno spravili Albanijo pod kuratelo, najprej poizkusiti svojo srečo na Grškem. Ti pa italijanske kuratele prav nič ne želijo, zato zahtevajo, da vlada takoj obnovi pogajanja z našo državo, s katero naj se sklene prijateljska pogodba. Francozi se pripravljajo na vojno i lilijo. Francozi neprestano vozijo na nu jo vojaštvo, topove, strojnice in letala. Vso čete so pripravljene na povelje. Italijanski fasi-sti že uvidevajo, da se s Francozi ne bo dalo briti norcev, zato so napram njim postali mirnejši. Upajmo, dn do vojne kiju.) veliki napetosti vendarle ne pride. Nemška vlada dobila nezaupnico i" I '-koj odstopila. V nemškem državnem zboru je te dni prišlo do burnih prizorov. Vodja socialnih demokratov je razkril, da drzav-nr bramba prireja tajne nabore, da .ie v stikih s športnimi društvi, v katerih se mladeniči vežbajo zr, vojno. Trdil je, da se z BREZJE. Na Brezjah smo pokopali 11. decembra častitljivo, dobro, nad 90 let staro, sveto ženico Marijo šuštaršič. Smrt jo je našla pri delu. ŽDINJAVAS PPI SENT PETKU. Naša vas je sicer precej oddaljena od matere fare Sent Peter pri Novem mestu, vendar tudi tu živimo, (lasi se ne hvalimo, še precej dostojno. Domoljub se cita v vsaki hiši, ter tudi Bogoljub in Glasnik najsv. src sta častno zastopana v naši vali. Fantovska in dekl. Mar. družba imata, razen malih izjem, vse v svojih vrstah. Tudi krilati Orel ima precej široko razpete peruti ter z veseljem gleda na svoje zveste Orle in Orlice, zalo jim kličemo: Bog živi! Da te pa vidi, kam pripelje človeka, ki ne mara ne za Marijino družbo, ne.za orlovsko organizacijo, ie dejstvo, da so v sredi prete-čenega meseca na večer prihrumeli nekateri fantje iz bližnje vasi sosedne fare kot črn oblak nad našo vas, ter jeli obkladati naše mirne fante z raznimi neslanimi opazkami ter jih tudi dejansko napadli, vsled česar je bil eden precej poškodovan, za kar se bo nanadalec moral najbrže zagovarjati pred oblastjo. PREDOSLjE. (Požigi se nadaljujejo.) Do sedaj smo imeli v naši soseski požare pozno ponoči c&rog enajstih, polnoči in zjutraj ob dveh. V četrtek 16. t. m. pa je začelo goreti pri Kuraltu v Šenčurju v -siedi popoldneva in drugi dan po tem 17. decembra že zopet ob četrt na 8 zvečer pri Matijevcu v Predcaljah. Kakor povsod ss je tudi pri Matijevcu vžgalo na podu. Ped je stal sredi vasi komaj on meter od ceste, po kateri greš redkokdaj v takem času, da ne bi srečal na njej ljudi. Tudi ta večer so še par minut pred izbruhom peljali mimo vozovi. Kazen tega je še luna v najlepšem sijaju sijala naravnost v vrata poda. In kljub temu je ravno skozi vrata zlobnež podtaknil ogenj, ki se je cd spodaj seveda takoj razširil tudi po slamnati strehi. Domači in kekriški pežarni brambi se je posrečilo, da sla cgenj, ki se je oprijemal tudi že hišnega strešja, zadušili in tako rešili hišo. Uničen je vdovi pod in hlev. JAVORJI NAD POLJANAMI. (Gospodinjski tečaj.) ' Orliška zveza vrši veliko vzgojno delo, ko skrbi, da se po deželi vadijo dekleta v gospodinjstvu. Tudi naša župnija je delež- vcdnot't;o vlade v inozemstvu, zlasti v Rusiji usta savljajo nemške tovarne, ki bodo izdelovale oro>je za Nemčijo. Vse to da nemška vlada trpi, kljub temu, da se je po mirovnih pogodbah zavezala, da so no bo oloroževa a. Predlagal je zato vladi nezaupnico, ki jo je državni zbor sprejel z 249 proti 171 glasovom. na tega vzgojnega dola. Gospodinjski tečaj se je pričel 21. oktobra in traja do novega leta. Vodi ga gdč. Marija Krištofova, koroška Slovenka. Da pokažejo dekleta sad svojega truda, in uspeh tečaja, prirede na dan novega lela razstavo gospodinjskih izdelkov. Vse neverne Tomaže vabimo, da pridejo pogledat, kaj lahko narediš doma. Vabimo pa tudi vse prijatelje pravega napredka, da nas ta dan obiščejo in pogledajo, kaj v hribih storimo. Bodo videli, da hočemo napredovati v vsem debrem. BREZJE. (Žrtev poklica.) Na Brezjah smo zadnji teden pokopali koroškega rojaka Ivana Serajnika. Po prevratu je bil nastanjen v Begunjah kot orožnik. Ko so prišli taki možje iz več krajev na Brezje lovit nevarnega tatu', je bil Serajnilt posebno pogumen. A tat na kolesu mu je hitro pognal kroglo v leva pljuča in je ušel. Serajnik je državno službo pustil. Odpravnine ni menda nič prejel. Nekako 4 leta je nosil potrpežljivo kroglo v sebi; ko je pa pritisnila pljučnica, ji je zavoljo krogle podlegel. Zapustil je nepreskrbljeno družinico. Vsi bomo hvalili državo, če se milostno ozre na zapuščene reveže. VOJNIK. Naši nasprotniki delajo z vso silo za razširjenje svojega protislovenskega, nemoralnega in brezverskega časopisja. Dolžnost vsakega rodoljuba in kristjana je, da jih v tem delu ovira ter priporoča le dobre knjige in časopise. V ta namen se je določil pri nas poseben odbor, kateri si je nadal nalogo poskrbeti, da bo v vsako rašo hišo prihajal katoliški časopis. Prosimo zlasti dekleta, katera se v takih slučajih najbolj izkažejo, da nam pri tem pomagajo. Vso:o nedeljo po prvi maši in po večernicah bo cdbor v kaplaniji sprejemal na:love novih članov in vsakdo, ki hcče prejemati kakšen naš časopis, naj se žgla i ali sam ali po kom drugem da svoj naslov in odbor bo poskrbel, da se mu i>o začel list pošiljali, ne da bi dotičnik imel pri tem sam kaj truda, ali poštnih stroškov. Dolični, ki bo dobil za naše ča-sopiss vec novih naročnikov, prejme posebno nagrado. Tovariši, tovarišice, kateri čutite in trpite z riami, glejte, da naša župnija v boju za dobro stvar ne bo zadnja. MORAVČE. V nedeljo 19. decembra po drugi sveti maši se jo vršil pri nas zelo posrečen se- ! gtanek zaupnikov SLS za brdski okraj. — j Kandidata za oblastne volitve gg. Poznič in ! Ma^ovec rta prav nazorno poročala o sedanjem gospodarskem in kulturnopolitičnom stanju z ozirom na bližnje oblastne volitve. , Volivci so bili zelo navdušeni, ker upajo, da S3 bo končno potom teh zbornic stopnje-ma le dosegla prava ljudska samouprava. Z zagotovilom zvestobe za zvestobo so se volivci s prepričanjem na bližnjo sijajno zmago zadovoljni razšli. DOMŽALE. V nedeljo 19. decembra popoldne se je vršil pri nas zaupni sestanek SLS za domža sko okolico. Zbrani zaupniki so z odobravanjem sprejeli poročilo svojega kandi'ata in rojaka kamniškega okraja, prof. Ivana Mazovca, ki nam je natančno obrazložil pomen in delo, ki ga mora vršiti oblastna skupščina. Složno so vsi sklenili, da gredo v bej z vsemi močmi in da morajo vsi kandidati kamniško-brdskega okraja sijajno zmagati, ker je to zahteva našega gospodarstva v cilju za boljšo bodočnost. DOLENJA VAS PRI ItlBNICL (Resnica o bogoskrunstvur.) Marsikateri bravec Domoljuba se je zgrozil nad nami, ko je pred tedni čital poročilo o grozodejstvu, ko je par pobičev v sirovi ša i pribijalo ; živo mačko na križ«, tako se je glasi.o porocito. Drugi list je takoj spra.il zadevo v zvezo z Orli. Nismo takoj pojasnili zadeve, ker smo hoteli, da pove sodna preiskava več. Jasno je, da Orli niso imeli nikake zveze z dogodkom, zato je bil listič obsojen; moral je preklicati in sprejeti še drugo pokoro. Popraviti pa moiamo tudi Domoljubovo poročilo, ki ne odgovarja povsem resnici in dela krivico fari posebej pa še vasi Prigorica. Kaj je na stvari? Par pobičev se je šalilo z mlado ma?ico, premetavali so jo po oknih, kot je tu in tam nelepa fantovska navada, in tako jo je fantič, v čigar okno so sircveži mačko silili, butnil ob tla, kjer je ostala mrtva. Čaz čas se je ob cesti zbralo nekaj mladih pobičev, eden izmed njih pobere poginu'o mačko in jo pritisne na blizu ležeče remeljne. Ko grdun pokaže svojo šalo tovarišem, so ga le ti svarili, na kar je storilec rcreljne z mačko vrgel v jarek ob cesti, s čimer naj bi bila zadeva končana. Naslednje jutro je mlad fantek zagledal nenavadno prikazen ob cesti, jo ogleduje, nakar vrže na opombo mimoidoče ženske vso ZATO da boste sveži in zdravi KUPUJTE prvovrsten pridatek h kavi ter ZAHTEVA,TEK7uNSKOtKORIJO PAZITE da dobite samo prave takšnele zavitke: ^ grdobijo v grmičje — s čemer je bil dogodek končan in se ni nikdo več brigal ne za fante ne za mačko. Govorica pa je povečala vso zadevo na široko in globoko. Pisec Domoljuba poroča o tesanju križa, vidi dve procesiji z nesrečno mačko, sliši preklinjanje in drago. V bližnjih vaseh se je celo slišalo o križu iz cerkve, malo delj so že govorili o prižganih svečah, o neki kroni in celo o dveh križih. Vse je bilo v resnici le sirova norčija z mačko in ne s križem, kar tudi seveda obsojamo. To so storilci tudi priznali in javno prosili odpuščanja — ker niti oddaleč ni nikdo mislil na bog> skrunsko dejanje. Odločno pa odbijamo besede -Prigorica ... iz pepela vstala vas*, ker bi utegnil kdo misliti, da so p>gorelci kaj prizadeti. Pobiči ne izhajajo iz družin pogorelcev in komedija se je vršila ob glavni cesti, daleč od pogorišča. Škulj, župnik. — (Opomba uredništva: Dotični dopis ni došel iz Dolenje vasi. Nadalje prosimo dopisnike, naj se vedno natančno prepričajo o točnosti svojih dopisov. Resnica nad v.se!) jež1ca. Bliža se novo leto in zopet obnavljamo naročnino za časopise ali pa jih naročamo, pri tem se marsikdo vpraša, kaj naj naroči, zlasti ko se mu nekateri listi ponujajo zastonj. Vsak si gotovo želi najboljši list. Da zastonjsko blago ni dobro, vsak lahko ve, ker v sedanjem času ne more nihče ničesar zastonj dajati. Tudi list, ki ga razdeljujejo zastonj, ne more biti veliko vreden. Zato takega lista gotovo ne bomo naročili. Ker pa tudi zastonj ničesar ne maramo in ker ne maramo, da bi nas potem, ko bodo sedaj tako radodarne blagajne prazne, dan za dnevom tirjali, naj poravnamo naročnino in nam grozili z advokati, zato zast-nj-#ko blago kar sproti vračamo pismonoši, naj ga pošlje, odkoder je prišlo. Naročili pa buri o zopet našega »Domoljuba«, ki ga nam ni treba hvaliti. Ima ga skoro vsaka hiša in ga vsak dobro pozna. Zlasti fante opozarjamo na navodila o vojaških zadevah. Žene in dekleta najdejo v njem marsikaj poučnega iz gospodinjstva. Enako je preskrbljeno za gospodarje. Da ima tako o notranji kakor o zunanji politiki nojtočnej-ša poročila, ni treba praviti. Saj je ^Domoljube glasilo največje slovenske stranke, ki bo tudi vodilna stranka v bodočih deželnih zborih (oblastnih skupščinah), v katere bomo volili drugi mesec. In vodilna stranka, ki bo SLS, kar je priznal tudi dr. Žerjav v :;Jutru<, bo gotovo najbolje poučena o vtem, kar bo delala oblastna skupščina, zato bodo njeni časopisi tudi edino zanesljivi. Pa še na nekaj opozarjamo naše bralce. jDomoljub// bo tudi v prihodnjem letu stalno obveščal o vseh važnejših dogodkih v našem kraju. Opisal bo delo našega ob-žhafikega odbora, zlasti bo zanimivo poglavje o aprovizaciji in o naših gerentskih kandidatih. Prezrl tudi ne bo našega krajne^a šolskega sveta. Poročal bo o društvenem gibanju na Posavju ter o vseh tukajšnjih novostih. Zato ne bo 1'osavca, ki bi ne bil njegov naročnik, čitatelj in seveda tudi plačnik. Razen tega bomo pa naročili tudi Slovenca«. Posebno nedeljske številke naj nihče ne prezre. Že same slike so vredne toliko, kolikor znaša naročnina. Prihodnje S' I leto bomo pa našli v njem tudi slike iz na-še«ft kraja. Pa tudi med dopisi bo večkrat i kaj z .ležice. Zato torej ni težko odgovoriti na vprašanje: katere liste bomo naročili. LESE. Nastopil je službo šolskega upravitelja domačin g. Ivan Zupan. Sprejeli so ga rojaki z odprtimi rokami. Dal Bog, da bi ga tudi vedno nosili na rokah in bi v gorenjski Vipavi zmiraj užival sladkosti vipavskega grozdja! slovenske konjice. (Sv. misijon.) V naši župniji se je vršil od 27. novembra do 9. decembra sv. misijon. Vodiji so ga tri je gg. jezuit je in en kapucin. Pridige so bile ob šestih zjutraj, ob 10 dopoldne, ob pol 3 popoldne in ob 7 zvečer. — Obisk ljudstva je bil velik, vendar bi se tudi marsikak mlačnež še lahko udeležil. H koncu misijona so pač oblegali spoved-nice, tiko da je bil ob sklepu na praznik devetega pravcati navul pri obhajilni mizi. Je res nekaj lepega, pogled na vso množico, premikajočo se proti oltarju. Nadvse veličastna je pa bila sklepna prccesija na pravnik poooldan. Nepregledna vrsta mož in fantov, Orli. Orlice v krojih in z zastavo, Marijina družba z zastavo, duhovščina z Najsvetejšim, katerega je nosil mil. r ispod arhidii"kon, za njim zopet neštevilno žensk. Ko se je ves ta sprevod, ki se je pomikal po trgu, vrnil zopet v cerkev in se je vršil slovesni »Te Deum! , je imel marsikdo solzne oči. Dal Bo«, da bi si ljudstvo globoko vtisnilo vse dobre nauke, po tej naprej živelo ter neustrašeno stopilo v boj za svoje verske nauke! — Otrok se je zadušil pretekli torek zjutraj. Stara mati je zakurila peč, na kateri je spal njen vnuk 7 letni Šnengler. Peč je imela razpoko. Žena je odšla na delo, medtem se je pa dim vedno bolj širil iz peči in napolnil vso sobo, tuko da je ubogi deček bil žo omamljen. Vne'a se je pa tudi slumnjača in dobil pri tem še onekUne na nogah. Ko so prihiteli sosedje, je bilo že rrepezno: ubo?i deček je že izdihnil. — Bliža se novo leto. čas naročevan a časopisov. Naše geslo bodi: V vsako krščansko hišo naš časopis! Ker je .Domoljub naibolj prikladen list za naše podeželsko ljudstvo, zato naj ne bo hiše brez njega! gr0bl.ie pri domžalah. (Delo prosvetnega društva.) V našem prosvetnem društvu se vedno in ve'iko dela. Letošnjo jesen smo imeli že tri predavanja. Prvo o sv. Frančišku Asi-škem, dru^o o svetnici ljubezni Mali Tere-ziki in tretje o Kamniških planinah, Vint-garju in Bledu. Vsa tri predavanja so pojasnjevale lepe skioptične slike. Pevski odsek rašega društva, ki šteje 22 grl, je imel dne 5. decembra prvi koncert. Spretnemu vodstvu pevovodje, č. g. Pircu, se imamo zahvaliti, da je vseh 14 točk izpadlo v veliko zadovoljnost mnogoštevilnega občinstva. Po koncerlu je stopil v dvorano sv. Miklavž s spremstvom ter bogato obdaroval tako otroke kakrr tudi odrasle. 12. decembra smo imeli občni zbor društva. Za to priliko smo naprosi'i govornika iz Ljubljane, ki nam je Lov, orožje v lepili besedah orisal namen in pomeii naših društev, dalje nam je poklical v Bpo-min naše brate onkraj meja, in naa pozival da jih ne pozabimo ter da podpiramo Ju^ slovansko Matico in pridno pristopamo k poživljeni Slovenski straži. Govoru je sledilo poročilo predsednika in tajnika. V preteklem letu smo imeli 6 odboiv.vih sej, 6 predavanj in 4 prireditve. Nato so se vršile volitve novega odbora, ki je takoj po občnem zboru sestavil program, po katerem hoče delati. Biti nam mora pred očmi samo eno in sicer, skrbeti za vzgojo naše mladine, da nam je ne odtujijo nasprotniki, ki tudi v naši občini zalezujejo in gledajo, da nam jih čimveč odtujijo. Zato glejmo, da bo vse, kar še ni popolnoma pokvarjenega, v naših vrstah, da bomo kakor mogočna armada. ki boro>> lahko nasprotnikom pokazali, da je pravica na naši strani. Zato vi starši, ako vam je za dobrobit vaših sinov in hčera, jim nikar ne brunite vstopa v naše vrste, ampak tudi sami pristopajte v naše društvo, tako da bo društvena dvorana postala res ognjišče cele okolice, drugi dom vseh občanov. — Bog živi! z iioga pri brezovici. (Nesreča.) V četrtek 9. decembra je našo vas pretresla novica o strašni nesreči. Andrej Novak z Loga 34 je bil Sel omenjenega dne v goz/l blizu Drenovega griča. Ko jc podiral drevo, poškodovano od zadnjega hudega viharja, se je nenadoma sprožila zemlja in ga zasula. Dasi je bil telesno močan, je bila vsaka pomoč1 zastonj. V soboto 11. decembra smo ga pokopali. Vsa vas sočuvstvuje z mlado vdovo, kateri je ranjki zapustil dve , prav majhni hčerki. Pogreba se je udeležilo tudi o^njegasno društvo v lepih paradnih oblekah. — V noči na 13. december so j neznani tatovi vlomili v klet g. Ivana Le-< narčiča, po domače pri Verbiču. Posebne škode niso napravili; ker se jim je zdelo, da so iili domači zapazili, so urno odšli. V tej hiši so baje pred nekaj tedni hoteli pre-I nočiti neki tuici, ki so bili po vsej priliki j nevarni vlomilci iz Italije. Gospodar pa je bil toliko previden, da jih ni hotel vzeti pod streho. DOBRO BLAGO! NIZKE CENE I »OBLAČILNICA« mannfaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta. flanele in drugega perilnega blaga ?io izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-iakturno blago le pri »OBLAČILNICI«. Lakaste čevlje osnažimo z mehko krpo, katero omočimo v terpentin. Belo pobarvano pohištvo očistimo a vodo, v kateri se je kuhala čebula. ki bi rade delale za vas vse, pa si ne morejo najti zaposlitve. Zdi se mi, da se kot judež potikam okrog, ko moledujem za službo. Močan sem bil -— marsikaj sem prenesel. Ko pa sem moral danes gledati svoje otročiče, premražene in raztrgane, kako so uživali ob pogledu na stvari, katerih si žele, sem začutil, da sem slab. Pogledal sem tedaj svoje roke — brez dela __ in zdelo se mi je, da me je zagrnilo črno prokletstvo! Žena — tako ne zdržim večl Božičnega večtra ne morem — ne smem biti med vami. Oprosti mi — moram — kamorkoli!.. . Nikamor ne pojdešk Žena ga je uutavila. : Otroci ne smejo pogrešati očeta, oče ne svojih otrok. Najini otroci ne bodo oropani božičnega veselja ... Prosit poj-dem... Prosit?... Ne žena — prosit ne dovolim. Tebi nek Trd, neizprosen je bil njegov glas. Toda žena se ni oplašila. »Ne boj se — tega nc storim radi sebe, ne radi Tebe — temveč zgolj zavoljo otrok. Nedolžni so — čemu bi trpeli? In trpko je dodalu: Težko bo — a biti mora. Sklenila seinl Mož ni več ugovarjal, le hvaležno je pogledal ženo. Ona pa mu je tiho pripravila ve če i jo. Po večerji ji je voščil lahko noč. Ostala je sama ... Pozno v noč jc delala ... Žc dolgo so sanjali njeni otroci, nemirno je sanjal mož in naposled jo, vja trudna, zasanjala tudi sama. Dremajoč pri mizi, je blodila v sajah od hiše do hiše, kakor nekoč mati Marija v Betlehemu, ko sta s sv. Jožefom lanian iskala prenočišča. Božja Mati je stopala pred njo in ona ji jo verno sledila. Nii* nista govorili — povsod so njo bogato obJarlli. Ko je imela dovolj, se je Marija o/rla, nasmehnila se ji — in izginila ... rebudila se jc. Luč poleg nje je bila ugas-illa. Danilo se je žc. Sveti večer. — Z njim je prišlo skriv-c.stno pričakovanje. Vsi trije so bili po-nagcli očetu pri jaslicah, katere so prav-:ar dogradili. : Mama, mama! Mama — so »k In iskreči h se oči so pritekli vsi ikratu v kuhinjo k mami, prijeli jo za [rilo in — morala je z njimi, da je bila iriča, ko so prižigaii prve svečice. Zasvetilo so je — plamen svečic je •otenuiul... Božji sij je spremljal Detece, ti je bilo pravkar položeno v jaslice. Z nalimi ročicami jih je blagoslavljalo. In [njihova srca se je naselila sreča in bla-©ni mir. V topli sobi, pri belo pogrnjeni mizi o večerjali. Suhe hruške, orehe, potico in 'osti sladkega čaja. Vsega jim je bila prijavila mama, kot jim je bila že davno oh-"bila. Vedeli so, da mama nikoli ne ht-®;zato se niso čudili. In Ie malo so go-0fili. Topla soba, jaslice, sladka ve-Prjn... Dobri Jezušček jim je poslal vsega, 8?ar so si želeli. Pri jaslicah je našel dru-9 jutro Tonček prav tisti topli kožušček, 'katerega je prosil. Zofka je dobila čev-8> Andrejček čepico in rokavice. Tn tedaj 'zapazil mali Tonček, da drži Jezušček v otah pisemce. Opozoril je nanj očeta, ki je s tresočo roko segel ponj. Bilo je naslovljeno nanj. Prebral ga je, hvaležno stisnil ženi roko in solza ganjeaija se je zasvetila v njegovih očeh. Pismo mu je naznanjalo, da lahko z novim letom nastopi službo. To je bilo zanj najlepše darilo. Brez vidnega darilca je ostala le ona; toda Jezušček je ni pozabil. Ko je peljal oče otroke v cerkev, je sama pokleknila k jaslicam, skrila glavo med dlan — in plakala... Takrat je izplakala vse gorja in ponižanja prejšnjega dne... Zadnje očetove Jaslice. Danes šele vem, kaj me jc gnalo tiste dni v zasužnjeni rojsbii kraj: moj ljubi oče mi je hotel molče pokazati še enkrat svoje ljubljene jaslice in tri najlepše prizore rajske doline. Zjutraj, dan pred božično nedeljo sva se našla v cerkvi. K hišici odpuščanja je bila najina pot. Potem sva pristopila k mizi Gospodovi in nato sva klečala pred oltarjem matere Božje, katero je oče ponižno slavil in ji udano služil vse življenje. Vidiš Jo, našo ljubo Mamko, najboljšo pri-prošnjico in tolažnieo. Prosiva jo, da ne zapusti tebe in tvoje družinice.« Drugi dan popoldne sva obiskala bližnji hribček s štirinajstimi postajami trpljenja in odrešenja. Brila je ostra burja. Oče je topel plašč tesno pritiskal k sebi, k svojemu srcu. — Slutil je pač, da bo oblačilo kmalu ogrevalo mene siromaka. — In šla sva od kapelice do kapelice. — Še nikdar nisem opravil tako lepega Križevega pota. Na Štefanovo proti večeru sva stopila na pokopališče. Oče mi je pokazal grobove sorodnikov, znancev in prijateljev in tudi —svoj grob. Vidiš, tukaj bom počival, a zopet vstal. Dal Bog, da vidim tedaj v svojem krogu vas vse.'' Umrl je oče. Tudi njegove jaslice, ki jih je z ljubeznijo asiškega svetnika postavil v kot domače hiše leto za letom — so daleč cd mene. In vendar nisva ločena, saj praznujeva božične praznike slej ko prej neločljivo združena v treh nepozabnih slikah,kakor mi jih je bil zaMal v nedopovedljivi ljubezni malo — pred svojo smrtjo. Moj drugI božič v Sibiriji. Bilo je v Sibiriji, v mestu Bijsk, daleč in nedaleč od visokih Altajskih gora. Približal so je leta 1915. drugi božič vojno-ujetniške dobe. Kusi so računali z znanim sibirskim mrazom in so bili postavili pred zimo štiri velike barake, ki so segale večinoma pod zemljo. Tam smo bivali, poleg poljskih in čeških, tiidi mi, slovenski ujetniki, dan in noč težko pričakujoč konca strašne vojne. Vsako nedeljo je prišel med nas ujetnik — poljski duhovnik in opravil v eni naših podzemeljskih barak, ki smo jih nazivali katakombe, sveto mašo. Kdor je hotel, je lahko sprejel tudi sv. zakramente. Preprosta miza s križem in par svečami je bila naš oltar, navaden stolček za duhovnika naša spovednica. In vendar se mi zdi, da nisem bil nikdar prej s tako iskreno pobožnostjo in globoko ljubeznijo in hvaležnostjo napram Bogu-rešitelju pri svet, dantvi in pri sv. obhajilu, kakor tokrat v ujetništvu, v sibirskih naših katakombah':. Priznati moram, da so se za božio službo največ brigali ujetniki-Poljaki, med Slovenci Je bilo v tem oziru nekoliko slab-Se, med nmogimi Cehi pa prav za nič. Poljak, so vsakokrat pripravljali oltar, me-zn:inh ministrirali in peli, res, bili so ver, m Cerkvi otroškovdani. Rimsko katoliško vero so nazivali s ponosom poljsko vero ,n vse, ki smo se šteli katoličakom, so nas imenovali — Poljake, za kar pa se nam je nos nekoliko zavihal. Za božič so hoteli Poljaki pripraviti nekoliko lepši oltar, zato so med drugim prosil, tudi nekega Slovenca iz Primorja, naj posodi v ta namen svoje izredno lepo, veliko vojaško pogrinjalo. >Raje ga prodam, kot bi ga dal za vašo komedijo*, je odgovoril obžalovanja vreden zagrizenec. — Po prazniku je zbolel na vročinski bolezni in na drugi sveti večer, pred Novim letom smo ga pokopali na pravoslavni božji njivi v Bijsku. Umrl je lepo spravljen z Bogom, pred bolnišnico smo mu zapeli »Blagor mu«, na pokopališču, — pri 30 stopinjah — mraza — pa ;>Nad zvezdami«. Omenim naj se, da so umrlemu gorele okrog mrtvaškega odra številne sveče. Dalo nam jih je — pokojnikovo pogrinjalo, ki smo ga v ta namen prodali in za katero so Poljaki, komaj pred tednom — zamanj prosili. »p. Slovenski fantje voščijo. Vesel« božične praznike in srečno novo leto voščijo staršem, bratom in sestram, fantom in dekletom: Rojaki v Kanadi, zaposleni v rudniku niklja: Ivan Grebene, Ant. Ogrinc, Alojzij Mežan, 2elko> Ivan Bule. Slovenski fantje, Plevlje. Pepi Hudoklin, Anton Pavlin, Franc Alilin, Peter Košir, Anton Košir, Josip Logar, Franc Grandovee, Ivan Keber, Anton Trček, Vinko Dobnikar, Josip Tehovnik, Anton Grojzdek, Franc Grunž, Janez Pečjak, Janez Glo-bokar, Ivan Mogič, Franc Horvat, Alojz. Jakie, Fraii Člbcj. Slovenski fantje iz Visijjrada: Ivan Gorše, Ivan Levstek, Franc Kozina, Ivan OzvaK, Ivan Dre-mel, Ludovik KogovSetk, Valentin Grbec, Josip Ka-stelic, Anton štrubelj, Pavel Dimec, Ivan Leben, Ignac Rus, Alojzij Jankovič, Josip Ozimek, Josip Rajhenauer, Jožef PovSe, Ivan Bregač, Anton Pretoka r, Franc Zupan, Anton Florjanžiž. Slovenski fantje v Novem Pazaru 24. pp., 11. žeta: Janez Ileniž, Franc Kobeiič, Alojz Ilentž, Evgen GorSe, Jožo Jerman, Leopold Aanič, Miha Adležič, Anton Miketič, Pavel PoSolj, Štefan Fu-gina, Jožef Miheliž, Jožef Cajnar, Janez Klepac, Janez Llajuk; vin Belokranjci. Gorenjski fantje-vojaki, služeči pri 6. žeti, 11. pp. Karadjordje v Kninu. J. Strle, J. Okom, F. Leužek, Anton Laznik, Joa. Suhadolnik, Viktor Kocjančlč, Fr. Sušnik, Jos. Bele, Jernej Jeraj, Fr. Mam, Aleš Rozman, Oskar Horvat, Ignac Resman, Franc Vidlc, Filip Ferjan, Jakob Rainhard, Martin Nož, Anton Potočnik, Ciril Pogačnik, Fr. Dovian, Andi ej Aneelj, Fr. Gucelj, Ant. Robiž, Jože Mrak. Slovenski fantje, služeči v )>odofieirsM Soli Sarajevu. Franc Kozina, Janez Ozvalt, Janez Levstek, Janez GorSe, Leopold GrimSič, Franc Balob, sami Ribeučani. Slovenski fantje iz Kratova, 3. bat. 22. pp.: Martin Tirfngar, Franc Crček, Anton Hren, Jane« Tomšič, Janez Žvokelj, Rudolf Fajdiga, Anton Pire, Jožef Rus, Stanko Muskovič, Stanko Bajt, Ivan Mihelič, Franc Stare, Alojzij Kaplan, Anton Mustar, A.tilou Slrimd, Joško Lesar, Jož jI Zitdniknr, AlolzU Dgrinc, Jakob Rus, Lovrenc Dagarin, Jožef Mihen«, Joi>[ Makov ee, I^eopold Krliuar, Jožef PeruJek, Ludvik Str nad, Viktor Levstik, Franc Virnnt, Janez Turk, Ignac Meglen, Alojzij Ostrmnn, Jožef Šken-dcr, Rudolf Ca ni po, Matija Jakič, Franc Gornik, Ivun Šumi, Anton šneberger, Kari Arko, Rudolf Mihelič, Jožef Čampa, Ivan Mihelič II. Siovuiski fantje vojaki 20. pp. v Zaječaru: Janko Rar.t, Josip Šturni, Anton Benedičič, Feliks ■Rozman, Janez Benedičič, Franc Bernard, Anton Lotrič, Blaž Dolenc, Janko Cemaiar, Stanislav I'o-točni k, 1'eter Rupnr, Janez Bergant, Pavle Klobavs. Janez Rupar, Alojz Trilar, Malevž Jenko, Matevž Gaber. Tomaž Bogataj, Janez Thalar, Janez Pogačnik. Slovenci 3. bataljona, 11. pp. Karadjordje iz šibenika: Franc Zupanec, Frane Furlan, Anton Lohkar, Franc Turšif, Jakob Zeleznik, Ivan Škroba, Jurij Kurent, Anton Perne, Ciril Remškar, Anton Troaa, Anton Jarc. Vsi iz Ljubljanske okolice. Slovenski fantje od 14. pp. v Knjaževcu: Alojzij Hren, Ant. Zgnjnar, Janez Zabret iz Mengša in drugi gorenjski Janezi. Slovenski fantje vojaki, služeči pri 2. batni j., 22. pp. v Krivi Pnlanki: Ivan Ivano, Pavel Mala-vašič, Jajiez 1'odjed, Ivan Vidmar, Josip Pire, Peter ŽnidarSič, Alojzij Pnkiž, Ciril Bartavda, Autc.i Cr-fek, Ivan KuStrin, Anton Zabukovec, Jožef Pleste-njak. Alojzij ZakrajSek, Franc Žan, Janez Folav, Leopold Nnrtvan, Franc Lotrič. Peter Potočnik, Još:,u .Mrak, Jožef Marinžek, Jožef Pajer, Janez Kopač, Mihael Bevkar, Alič Alojzij. Janez Fojkar, Miha Bvrtoncelj, Ivan Jagodic, Ignac Studen, Alojzij Kržen, Pavel Košir, Frane Dolenc, Jožef Burnik, Alojzij in Jožef Kokalj, Anton Jizeršek, Karol Slabe-, Franc Stanovnik, Peter lludobivnik, Janez Dolžan, Franc Ramovš, Matevž Klemenčič, Janez Homec, Ivan Belec, Franc Reje, Andrej TopovS, Janko Rezir, J.inez Križaj. Valentin Sušnik, J;mez Rozman. Janko Pogačnik, Leopold Kordež. Franc TomSe. Jernej Jerman, Jurij Rozman, MP a Habjan, Janez Kuhar, Slefan Hudobi, Franc Brežar. Slovenski fantje, služeči pri L Pontonerskem bataljonu v Su.bcu: Martin Spolenak, Martin Zupane. Jožef Hebar, Albin Uhan. Anlo-i Jančar, Anton Majcen. Jakob Itoj t, Dominik Arili, Franc Jodl, Ignaz Kotar, Franc Štepec, Janez Korošec, Ivau Roje. Sloverskl fautii vojaki iz Zagreba, Savski eskndron: Ivan Anžin, Lnvrenc Marolt. Frane Prijatelj, Alojz Turk. Janez Hrovat, Jože Pucelj, Ivan šuikršič, Franc Stcgenšek, Anton Šepec. Franc Pavlič, Zagreb. Mornarji hidroaviatičarjf piloti dijaki v Boki Kotorski: Stanislav Jagodic, Karlo K ran je, JoSko Čopič. Ivo Benz. Fantje mornarji iz Novega Sada: Ivan Pctit-kovič, Franc Cerir, Janez Intihar, Janez Ogrin, Adam Jnzbinskl, Franc Nagli?, Rudolf Fras, Franc B'zjak, Matoj Miklavčif. Matej Veber, Franc Stra-Sek. Franc Saje, Fr.ine Rnjher, Alojz Hribar, Franc Za^ar. SNvenei in S'ovenke Iz BukareSta: Morija Kvas, Janez Kras. Pavla Kva.j, Tončka Kosim'!:, Pcpca Koknl.l, Mici Hace. Alojz KoSir. Marija KoSIr, Peter Jerctina. An?' a Grmovnik, Mnrjrta Lužar, Mana Lužar, Ana Narobe, Franca PtiMer. MMči Svetlin, Luka Pep'it, Marija Pernat, Ivanka To-melj, Rrzika Tornelj. Ivanka Svetlin, Jerni Novak, Ivanka Novak, Fani Korčan, Knti Končan. Francka Habjan, Fnmc Šubelj, Cecilija Šinkovec. Fntje iz Prilepa od 46. peSpolka, 4. bat., 14. čete: Fr. Juvnnč;č, Ig". Močnik, Jož. Mertelj, Fr. Koželj, Fr. Poklutnr, Fr. Pretnar, Fr. Jeklar, Janko Znidar, Ant. Kos, Pet. Arih, Martin Odar, Fr. deležnik, Jan. Zima, Ant. Troha, Seb. Košir, Jak. Rrž->r|. Od 13. nrt. polVa v Prllepu: Ivo Globelnik, • Jožef Erjavec. Jan»z Zupančič, Alojzij Starin, Franc Zanet, Jcž-> Pire. Jože š»tina, Franc Golub, Valentin Poje, Nace Novak, Mirko Treven, Peter Pcler-nel, Janez Krnfevec, Franc Kovač, Anton Trebu-šak, Jernej M-če'-, Mi'-a Delnč. S'ovensl-i fantje Or'i-vojakl, shižeči v zanat-lijsVi feti v Zagrebu: JoSko Mohar, Karol Jeromen, Janko fttern. Slovenski fantje nri 40. pp. v čevljarski delavnici v Ijubljn"!: Ivan Oorenc, Franc Smrke, Franc Mlakar, .Alc1=n"der Frnnk% Slovenski fantje 9. čete, 21. pp v Gostivaru: Janez Virant, Anton Lenič, Alojzij Grohar, Jakob Zupančič in Anton Cerar. Slovenski fantje-vojaki pri I. bataljonu, 9. pp. v Požarevcu: Lojze Zegavec, Lojze Bezjak, Ivan Hrga, vsi kaplnri iz Ormoža; Rado Kurja, Jožef Budja, Franjo Antonij, Tone Trstenjak, Tone štrukl, Jakob Kraner, Lovro Jageiič, Kari Osojni k, Franc Fridau, I.judevit Klemenčič, Lojze '1'opoljak, Lju-devit Rozman, Tone Rihteršič, Tone Kramberger, Franjo Osojnik. Franjo Golob, Franc Ceh, Lojze šnojder, Frnnc Horvnt. Slovenski gozdarji v Franciji: Josip Konc, Jakob Poje, Alojzij Konc, Franc Zaje, Janez Poje, Franc Troha, Peter Poje, Anton Vebnr, Anion Mo-dic, Valentin Trol-.a, Josip Troha, Anton Vebar, Jože Troha, Ivan Lipovec. Slovenski fantje v Franciji (Petite Roselle): Josip Turk, Franc Tekavčič, Franc Hren, Ivan in Jernej Oblak, Alojz AndolSek. Kje bomo dobili denar za Domoljuba in Jaslice? Preprost Domoljubov narečnik z dežele nam je poslal naslednji članek, ki ga vsem dobromislečim priporočamo,da ga prebero. Božič prihaja, bliža se Novo leto, treba j je misliti, kako bomo delali jaslice in kje | dobili denar, da naročimo dobre časopise: | Domoljub, Bogoljub, Vigred, Orliča, Mla-I dost, Vrtec itd. Iz skušnje in opazovanja razmer vem, da, kjer je veselje za dobro branje, tam se gotovo dobi denar za dobre časopise. Vem tudi, da noben denar .ni tako dobro nalo-; žen kot oni, ki se da za dobre časopise, posebno, če so otroci pri hiši. Dober tisk jim I nudi razvedrilo, zabavo, pouk in pa veselje za pošteno življenje. Evo dokazov za moje trditve. Znana mi je fara, kjer je pridna nabi-ralka nabirala l^to za letom, naročnike za katoliške časopise. V dveh vaseh dobi vedno dosti ijaročnikov za Domoljuba in Bogoljuba. In prav v teh dveh vaseh so ljudje na zelo dobrem glasu, da so pošteni, delavni, varčni in trezni, tako gospodarji in gospodinje kakor tudi mladina. V dveh drugih vaseh pa dobi prav malo naročnikov. Največ re izgovarjajo, da ni denarja. In vendar j1; znano po celi fari in še daleč preko nje, da se v teh dveh vaseh mnogo pije in pleše in če pride kak cirkus v fara, najde dosti zaslužka le v teh dveh vaseh. In fantje so znani ne le v fari, temveč po celem okra:u kot največji soruveži, pijanci in nre-tepači. Tako se codi tam, kjer se staršem zdi šknda demrja za dober list in kjer ne navaja;o svojih otrok že zmladega na branje dobrega čtiva. Namesto pri branju prebije potem mladina svoj nresti čas v gostilni in slabi druščini. Računali smo že. da bi jih ne stalo toliko, ako bi naročili za vsako hišo po deset izvodov debrih časopisov, kolikor izdajo za piiačo in razne kazenske paragrafe. In pri tem še, koliko boljša bi bila mladina! Pred leti je prišla dotična nabiralka v eni teh vasi v neko hišo ter nagovarjala gospodarja ^četa, naj naroči Domoljuba in Eogo juba. Pa jo je gospodar osorno zavrnil, da ni donarja za take stvari. Pa mu je le prigovarjala, češ, naročite, da bodo brali vaši doraščajoči sinovi. Mož se je pa tako razhudil. da ji je pokazal vrsta. Danes ima dotični oče take sinove, da so znani daleč okoli kot sirovi pijanci in pretepači. Da bi jim bil preskrbel oče v pravem času dobro berilo, mu najbrž danes ne bi prizadevali toliko žalosti, jeze in sramote. To je slika štirih vasi v fari, a to j< tudi slika cele Slovenije. Kjer je drsti na • ročnikov na dobre časopise, tam je ljmj stvo večinoma dobro in verno in niladint poštena in trezna. Kjer pa ni dobrega čtiva f ropada narod, propada mladina gospodar sko in moralno. Res je danes trda za denar pri km.Mu in delavcu, toda če je dobra volja, se že dobi par kovačev za dober tisk, ker z dobrim tiskom in branjem bomo re-šili našo mladino. In jaslice! Oh, te lepe, srčkanc jaslice! Kako nežni in prisrčni, otroškomehki spo-mini se mi še danes budijo v duši, kadar gledam jaslice, ko se mi vrača spomin v one nebeškolepe in prisrčne božične večere, ko smo v domači hiši očetu ali mamici pomagali delati jaslice! In oče in mamica | sta nam medtem pripovedovala o detetu ' Jezusu, o Mariji in o sv. Jožefu, treh mo-j drih, o zvezdi vodnici in angelih ter pastirčkih na betlehemskih poljanah. Pri tem pa j:; zrasel hribček in čreda ter pastirčki na ; njsm, spodaj pa štalica in dete Jezus v I njej. Oj, kako iz srca so nam donele lepe I božične pesmi, in s kako sveto radostjo je 1 bilo napolnjeno naše srce, ko smo hoteli potem še k polncčniei! Resnično, nič ni tako lepega in prisrčnega kot božično ve selja pri jaslicah! In danes? So li še otroci 1 deležni tega veselja? Povem vam: Kjer iz ginjajo jas'ice, tam izginja tudi sveto bo žično veselje in božični mir. Lepo je božič 1 no drevo, toda nič svetonočnega, nič božič I nega nima na sebi in otroci pri božičnen i drevescu mislijo le na sladko pecivo. Neiio znano jim je pravo božično veselje, saj bo j žično drevo ne pomenja rojstva božjega ii naše lepe prisrčne bežične pesmi opevaji j le jaslice in ne božičnega drevesca. V pre | prostosti se je rodil božji Odrešenik in pre prosta nedolžna duša otrokova bo naibol ' srečna in vedela pri skromnih jaslic;:h ii ; božjem Detstu, ako ii vi sami niste skvarii : tega veselja z drevesci. Pa bo kdo rekel: Nimam denarja z jaslice. Prijatelj, obeski z t na božično dre vo stanejo mnogo več kot jaslice. Poznat revno, siromašno vas, ki je razdala v let 1925 preko 6000 kron za okraske božične? ; drevesca. Poznam pa tudi hiše, kjer delaj vsako leto lepe jaslice, pa imajo po dese a'i petna'st let stare štalice, ki so še vedn , lepe, ker jih vsako leto skrbno shranijo, 1 ! sempatje prikupijo za par dinarjev pastirt 1 kov. Vidite, koliko cenejše so jaslice in I« liko lepšega, čiste!šega veselja uživa mk dina pri njih! In ti spomini na božično ve ! selje se vračajo še v poznih letih v nas : srca in ram blažijo dušo. Zato: Le nazf k našim jaslicam! Rodbina OIup - Lfubliana Stari trg Št. 2 želi vnem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1921 Obenem priporoča svojo mamijakturno in konfekcijsko trgovino, ravnotako pa tudi s\oo gostilno pod Trančo, v kateri se vedno točijo pristna štajerska in dolenjska vina. Za prtunike in po praznikih čez ulico 1 Din unejt, 1Z O BRAZD I nrtm-rrir—imiwiiii i * mi—um iiiiii|i>LLmLULU-j„i Fantovski večeri v pismih. XV. Kitko je Zabrtluikov »laž poslal kova?. Na Malega Šmarna dan, ko je pri nas duhovno opravilo zjutraj ob 6 namesto ob 10, je vstopil v župnijsko pisarno takoj po sv. maši Zabrdnikov Blaž, to je tisti, ki je šele letos spomladi zapustil' ponavljalno šolo. Pozdravil je z lepim starokrščanskim pozdravom, na kar mu je gospod župnik pozdravil, rekoč: »Amen! Blaž. Kaj pa boš ti povedal novega?. Gospod župnik! Na sv. Jožefa dan pomladi ste pridigali, da je Bog odločil vsakega človeka za nek gotov poklic. Tudi jaz bi rad dosegel svoj poklic.« Nemalo se je začudil gospod župnik ob tem odgovoru: začudil zato, ker Blaž ni bi! ravno na glasu kot eden najbolj pobožnih fa tov in vendar tako pazljivo posluša pridige, začudil še bolj, ker si je Blaž zaželel določen poklic in se o tej zadevi prišel celo v žnpnišče posvetovat. Blaž kot rečeno mu ni veljal za najboljšega, še manj seveda za najslabšega fanta. Bil je pač raz-po.»u;enec, kot so povečini vsi mladi dečaki takole okrog 15. leta starosti. Kot takega ga ni manjkalo nikjer, kjerkoli in kadarkoli je šlo za kako neumnost. Še nedavno, ko so sc bili Lužarji in Tepk ovci zopet enkrat poštena spoprijeli s poleni in kamenjem, je bil ravno Blaž kolovodja vseh. — In sedaj prihaja in to cf-lo v žnpnišče, da izbere svoj poklic. -Poklic, poklic,' godrnja gospod župnik cčividno zadovoljen z Blaževim odgovorom. Kakšen poklic bi pa pravzaprav ti rad izbral? " Veste gospod župnik, pri ValiLuje-veni Tonetu v Mengšu bo v kratkem iz-učen in odpuščen kot kovaški pomočnik Lesarjev Jaka; sedaj bi pa jaz rad prišel na njegovo mesto« Ob teh besedah premeri gospod župnik fdnla od nog do glave. Zdi se, da bi fant bil za kaj takega: močan je in zdrav, stasit in širokih pleč, roke ima kot drvar, posti pa močne, da bi železne podkve trgal. Tudi udariti zna, to je že večkrat pokazal. Kaj hočeš še več? Bolje bi bilo, da kol kovač mikasti železo nego morda kot da izgubljen človek pretepa ljudi in živino. In v šoli? Saj ni bil med zadnjimi, še tik pred odhodom je pripomnil gospod učitelj ob neki priliki: /Čakajmo. Iz tega 'ania še zna kaj postati: ali bo kak velik ["'"p, če krene na slabo pot, ali pa vzoren flovtk, če se oprime dobrega. Srednje poti "o bo hodil. V njem jo nekaj drugega kot «icer v olrodh.« Blaž! Kako pa to, da si k meni prišel Tudi kovaškega stanu, poizveduje zopet oprezno gospod župnik. Jaz ne oddajam "Snih mest za kovače. To stvar bi se bil "toial ti z očetom pomeniti, pravzaprav tvoj [ofe z Vahtarjevim Tonetom.« To jc ravno tisto, kar me je k vam prignalo, gospod župnik. Očetu sem namreč že povedal, pa nočejo nič kaj vedeti o tem. Pravijo, da so to prazne sarije, da nimajo denarja za učnino da naj grem raje v fabrikio, pa bom v tistih treh'letih, v kar terih bi moral pri Tonetu zastonj delati, oče pa še plačevati, že precej zaslužil.« Ob teh besedah se Zabrdnikov Blaž skorejda zasmili gospodu župniku. Res! Da stari Zabrdnik nima denarja na ostajanje; ampak takole stiskati bi pa vendarle ne smeh Če ima fant resnobno željo postati kovač, nekaj bi pa oče vendar moral žrtvovati, da e fantu ta želja izpolni. Vendar kot bi ne verjel popolnoma v fantove besede, preizkuša gospod župnik Blaža še dalje rekoč: Pa zakaj, Blaž, bi se rad izučil ravno za kovača? Ali bi ne bilo bolje, da greš za mesarja ali poka, ali krojača ali črev-Ijarja? . ::Naka! gospod župnik, za tisto pa nimam prav nobenega veselja. Da bi živino pobijal ali po mestu letat ali za mizo ali stolom čepel, — tista mi pa še oddaleč ne pride na misel. Pač pa me je vselej veselilo, ko sem gledal, kadarkoli sva z očetom oglje peljala, kako je Vahtarjev Tone v svoji kovačniei meh gonil, da so letale iskre na vse strani, ko je razbijal in tolkel po nakovalu za žive in mrtve. In takrat mi je prišla vselej na misel tista pesem, ki smo je ganili že V drugem razredu: Poslušam kovača ko kladvo obrača ... Gospod župnik se je Blažu ljubeznivo nasmehnil ter pristavil: Že dobro, Blaž. Vidim, da imaš res veselje do kovaštva. Zato poskusim vse, kar je v moji moči, da postaneš dober kwač. Najprej moram govoriti s tvojim očetom. Ne! Še bolje je, če govorim poprej s tvojo materjo. Matere znajo take zadeve najbolje urediti. Reci jim torej, naj se zglasijo pri meni čim preje.? Blaž jo pozdravil in odšel. Tudi gospod župnik stopi parkrat po sobi gori in doli, da spravi Blaževo zadevo v pravi tir. Naenkrat je namreč pozabil na vse Blažo-ve nerodnosti, katerih ni bilo malo. Rad ga ima, raje kot v prejšnjih dneh, ko^ vidi, da sc tako živo zanima za svoj bodoči poklic, zato mu tudi sklene na vsak način pomagati. Sicer vidi gospod župnik naprej, da fantu tudi kot kovaču ne bodo pota na-st.ana s samimi rožicami. Toda, če ne bo shajal izurjen in spreten kovač na s o!. , kdo pa naj še shaja? In Vahtarjev Tone bo mož, da zbrihta fanta za pravcatega kovača. Sicer ga nc bo gladil in nosil v naročiti: raje bo narobe: večkrat mu bo kako 'gorico' pripeljal za 'išesa, a vendar bo skrbel zanj, da postane fant cel kovač. Tudi to jc dobro, da ima Tone nekaj zemljišča in par repov v hlevi. Tako bo fantu dana prilika, da picgleda tu in tam nekoliko zunaj na polje in prime vsaj včasih za grublje in motiko in se tako nc odtuji popolnoma poljskemu delu. Prav dobro je tudi, da je Vahtarjev Tone cel krščanski mož. Še v apostoistvu mož je vpisan in koi tak pristop t rednio vsako prvo nedeljo v mesecu k sv. zakramentom. Ne bo torej pozabi! na fanta tudi ne v dušnem oziru. Redno ga bo pošiljal v cerkev, h krščanskemu nauku in sv. zakramentom. Tudi bo poskrbel ob nedeljah popoldne, da pride Blaž do poštene knjige, druščine in sebi primernega razvedrila. Še tisto popoldne se je oglasila pri gospodu župniku Blaževa mati. še enkrat sta se gospod župnik in mati do dobra pogovorila o Blaževem poklicu. Temeljito je obrazložil dobri gospod skrbni materi kolike važnosti je, da izbero mladi ljudje pravi poklic in dostavil,, da je njen Blaž, če ga vse ne vara, v resnici rojen za kovača. S tem je bila mati na jasnem glede bodočnosti svojega sina in po materi tudi oče. Sicer ie oče še nekaj godrnjal, ko mu je mati sporočila župnikov nasvet, nazadnje se jc pa vdal rekoč: »Saj vidim, da moja nikoli ne obvelja. Naredite, kar hočete, ampak to glejte, da mi fant ne napravi sramote. In res! Nekaj dni že najdemo Za-brdnikovega Blaža pri Vahtarjevem Tonetu kot kovaškega vajenca. In kak vajenec vam je to! Kar veselje ga je gledati, kako mu gre vse izpod rok. Ju kakšno veselje ima z njim učitelj Zetrovec na obrtno-na-naljevalni šoli! Vidi, da ima v Blažu fanta, ki je zmožen za največjo lumparijo, vidi pa tudi, kako fant ped njegovim vodstvom vidno raste v zrelega moža. Posebno mu je to očividno v knjižnici, ko opazuje, da larit nič več tako rad ne sega po glupih povestih in sanjavih romanih, ampak, da hoče zgodovinskih, zemljepisnih in zlasti še strokovnih knjig. Vidi se, da ga vleče pogledat po svetu. Tako torej so delali domači gospod župnik, Blažova mati, strokovni učitelj Pe-trovec, zlasti pa še Vahtarjev Tone, ki je v mladih leiih kot kovaški pomočnik mno-go popotoval po daljnem svetu in marsikaj videl, da je Zabrdnikov Blaž kmalu postal izučen kovač. Hitro so namreč minula tista tri leta učnega časa. Že jo prišlo jutro, ko je moral tudi Blaž kot kovaški pomočnik nekoliko pogledat po svetu. Mati je bi?A žalostna, domači gospod župnik v skrbeli, Vahtarjev Tone ponosen, Blaž sam pa nestrpen, da čim preje odide. še ga je mati pokrižala z blagoslovljeno vodo na čelo, šc mu je gospod župnik priporočil skrb za dušo in posebej priporočil : K o 1 p i n g o v o društvo rokodelskih pomočnikov, v katerem bo našel Blaž tudi v velikih mestih varno zavetje pred velikomeslnimi nevarnostmi, Vahtarjev Tone pa je pristavil prepričevalne besede iz lastne skušnje: »Tako Blaž, sedaj pa srečno hodi! Poskrbel sem, da si postal spreten kovač, Bog pa naj poskrbi, da postaneš deber človek! Kamorkoli prideš, bodi ponose a na. svoj kovaški Vedno najnovejše volneno Mano aa ženske obleke in bluie A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni tr* 10 stan- Ne nasedaj praznini besedam deklin, pa tu Ji sam jih ne vleči za nosi Sploh se bab \aruj, pa tudi pijače in dolgov. Dokler nimaš sigurnih tal, si svojega gnezda ne poslavljaj! Ko pa se oženiš, si izberi za ženko hčerko kakega kovača, ker le talca bo iirela smisel za tvojo obrt k Iz Blaž je bil kmalu za domačo vasjo. Pot ga je pe jala v tujino. Pozneje enkrat se mga naletel zopet v Ljubi j .ni in sicer v Rokodelskem do-m u v K o m e n s k e g a u 1 i c i. Bil je eden izmed društvenih odbornikov in kot tak čislan pevec in igravec, v prvi vrsti pa izboren kovač. To se mu je videlo tudi na zunaj. Reke take kot medved in pleča široka kot peč. Pa tudi beseda mu je bila modra, da ga je bilo veselje poslušati. Nato nisem dolgo časa ničsar slišal o njem. Zadnjič pa sem zopet zvedel, da je nekje pod Ljubljano in sicer samostojen kovač. Ima lep dom, dobro ženko in troje ljubeznivih ctrok. Gre mu prav dobro in vsa vas pa obrsjta. Dal Bog! dragi fant, ki bereš te vrstice, da bi tudi ti ubral na način Zabrdni-kovega Blaža svoj bodoči poklie, se ga do dobra izučil in srečno dovršil. To želeč Te pozdravlja do prihodnjega pisma Tvoj vaški učitelj. Po katoliškem svetu. Duhovščina ne klone pred brezverci. Duhovnik je gotovo zadnji, ki zapusti svoje v križih in težavah se nahajajoče ovči-ce. Tudi v Mehiki je tako. Kjer veren katoličan, tam duhovnik, v radosti in trpljenju, v zaporu in pri usmrtitvah. Ko so časopisi raznesli glas, da duhovščina v boju za verske svetinje odejenjuje in, da se celo pogaja z breversko vlado, so mehikanski škofje sv. stolici vse tozadevne vesti odločno zanikali. Mehikanski katoličani in njih škofje in duhovniki so brzojavili sv. očetu, da ne odjenjajo in, da se hočejo bojevati, dokler popolnoma ne zmagajo njih svete in pravične zahteve za svobodo katoliške Cerkve. Tudi mehikanski učitelji vztrajajo. Kakor povsod, so tudi v Mehiki svobodomi-selcem poleg duhovnikov posebno na poti — katoliški učitelji. V manjšem okraju, ki šteje 400 učiteljev javnih šol, je vlada zahtevala, da podpišejo vsi okrožnico, s katero izjavljajo, da bodo širili med mladino brezverske nauke, sicer bodo iz službe odpuščeni. Od 400 vzgojiteljev mladine je podpisalo leverz le 25, vsi drugi so raje zapustil učiteljski stan, kakor da bi vzgajal mladino v brezverskem duhu. — Taki so pravi ljudski učitelji I Neustrašena katoličanka. Kako podivjani so mehikanski brezverci, nam dokazuje sledeči resnični dogodek. Zadnji dan, ko se je v mehikanskih cerkvah še opravljala služba božja, prišel je v katedralo srca Jezusovega tudi neki framazonski državni poslanec s svejim tovarišem. Prinesel je s seboj dolgo vrv, s katero je holol zadrgniti med svetim opravilom kip srca Jezusovega ter ga tako nenadoma vreči raz oltar. V trenutku, ko je vrgel vrv, da izvrši svoj zlobni namen, iztrgala je neka ženska raz svojo nogo čevelj in -udarila s peto čevlja brezvestneža z vso silo po obrazu. Ljudstvo se je navalilo nanj in bi ga bilo linčalo, da ga ni rešila policija. Bo-goskrunitelj od Lrezverstnih oblasti seveda ni bil prav nič kaznovan, toda oko njegovo je še dolgo čutilo odločno dejanje zavedne in neustrašene katoličanke. Verska radovednost mehikanske°;a trgovca. Jožef Farfan, 70 letni katoliški trgovec v Pueblo je razstavil v svojem izložbenem oknu sliko z napisom ^Slava Kristusu kralju k Framazonska »generala« Ama.va in Sanches sta opazila napis in sta zahtevala, da ga trgovec odstrani. Ko jo trgovec to odklonil, češ, da je v svojem lokalu sani gospodar, je potegnil general revolver in pretil Farfanu, da ga bo ustrelil. Trgovec je zgrabil za kozarec in ca je v silobranu vrgel generalu v obraz. Tu je sprožil samokres in ranil trgovca. Došli vojaki so odpeljali Farfana v zapor in ga še tisto noč ustrelili. Katoličani so našli drugi dan na oddaljenem polju trgovčevo truplo, preluknjano od številnih krogel in popolnoma polomljeno in zmečkano. Strašna, a vendar kako lepa mučeniška smrt trgovca, ki je bil z vernim ljudstvom, da-jajočim mu vsakdanji kruh — enega duha in enega srca. Zoper najnevarnejši strup. V »Škofijskem listu* škofije Trier na Nemškem je izšla cerkvena odredba glede naročanja nekatoliških in protikatoliških časopisov. Odredba pravi med drugimi: »Boj Cerkvi sovražnih časopisov se vsako leto množi. Pod plaščem strokovnega tiska za poedine stanove prihaja veliko nevar- Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomesten okusen i cenen. Dobiva »e v use® dobro asortlmnlO Holonl/alniO trgovinaO. nih časopisov v katoliške družine, v kato. rili povzročajo mnogo zla. Mesta in va,i S9 preplavljajo z ilustrovanimi časopisi, ki so polni neprimernih slik in podlega beriia. V tem slučaju je za katoličana noodložljj. va dolžnost, da najodločneje odkloni vso nekršianske časopise in pasti samo katoli, škim dohod v družinsko svetišče.« Verni Slovcnci! Zrprlte vrata, ki vo. dijo v svetišče vaših družin, prod vsem, kar lahko otruje vaše duše in zlasti duš© vaših otrok. IMSefa za smeh. Nesporazum. Zdravnik: »Torej spati nc morete? Ali imate apeiit?« — Bolnik: »Ne.« — Zdravnik; »Slabo znamenje.« — »Lolnik: »Kako to? Saj sem ravnokar po. kosil." Nekaj o tobaku. Slavni berlinski profesor dr. Friedrichs je čel r.ckoč z nekim kolegom obiskat bolnika. Grede jc sto..il v trafiko ter si kupil zavojček nosljanca. Parkrat je dobro potegnil tebak v nos, nato pa zavojček vrgel proč. Ne daleč cd tam jc zopet stopil v prodajalnico tobaka, kupil zavojček, ponosljal in vrgel proč, kakor preje. V teku četrt ure je to tri-krat ponovil. Spremljevalec ga začuclen vpraša, zakaj ne nosi s seboj tobačnke, Jaz? Ne, nikdar,« odvrne profesor prepričevalno, »kajti polem bi se gotovo nos-ljanju privadil.« Potreben miru. Ona: »Ali boš kaj mi' slil name, ko me ne bo doma?« — On »Bi, prav rad bi, toda zdravnik mi jc na ročil, da moram imeti popoln mir.« Previdnost. Kaznenec (pazniku): >Ja: nameravam pričeti s tradalno stavko, dobim potem naknadno vso hrano, če v par dnevih skesam?« Vrnjeno z obrestmi. »Gospodična, al vas smem vprašati, koliko ste stari?«: >Zi pomnite si. vi gospodine, ženska je stari toliko, kolikor izgleda.« »Nemogoče, go spodična, tako stari pa gotovo niste.f Majhen nesporazum. V kupeju je se dela dama med pipe kadečimi možaki Kar se obrne do enega izmed puhačev tel pravi: »Vi, slišite, jaz kajenja ne prene sem.« »Lepo od vas, gospodična, »odvro oni, »jaz tudi ne trpim, da bi ženski kadile.« Poštenost. Neka londonska tvrdka v izložbenem oknu izobesila tablico r na pisom: »Ne hodite drugam, da bi vas go ljufali, pridite k nam.« Razžaljena. »Kakor videti, za Preser na pa niste posebno navdušeni.« »Ne, ne kdo mi je nekoč napovedal sestanek pr Prešernovem spomeniku, pa ga ni bilo.< Vsestranska uporaba. Gostič sroc svojega tovariša: »Ti, pri nas imamo sedf tudi radio, izvrstna reč to, moja žena iro še celo ponoči slušala na ušesih.« »Nem goče, saj vendar takrat ne more fcvvvj » - - ------v ji sati.« »Vem da ne, tudi ji ni za to, ves u» sa ji tako zelo proč stojijo.« ' . . Iz šole: »Mihec, ali mi veš poveda s Čim so se Rimljani kinčali, kadar so vračali v Rim kot zmagovalci?« »Z.....« Učitelj: »Malo premisli; kaj«1 so prišli naši pevci od pevskega koncei na Lipnici domov?« Mihec: »Pijani Skrajna varčnost. ::Jaz sem poznal moža, ki je bil tako varčen, da je vsakokrat črnilnik pokril, ko je pisal, da bi črnilo ne izpuhtelo.« Jaz sem pa poznal nekega drugega, ];i je iz same varčnosti ponoči ustavil vse ure. da bi se kolesje preveč ne obrabilo.« To ni še vse vkup nič, zakaj jaz pa poznam takega, ki je prenehal hoditi v javno knjižnico samo zato, ker se mu je škoda zdelo, da bi očala obrabljal pri či-tanju. Mlada žena. On: Kako pa kaj z mesarjem izhajaš, ljuba ženka moja?« Ona: >0 prav izvrstno. To ti je človek, kadar naročim kilo mesa, mi vedno pošlje dve ali pa še več. V knjigarni. Jaz bi rada kako knjigo. reče neko dekle v knjigarni. »Kaj lahkega,« vpraša prodajalec? >0, ni potreba, zunaj mo čaka lani, ki jo bo pomagal nesti domu.*' Znati jo treba. Ljubezniva gospa je srečala berača ter mu dala 50 para. Berač jo je očitajoče pogledal: Gospa, ali ste čitali v časopisju o nekem beraču, ki je umrl in ki je 15.000 Din zapustil neki gespej, katera mu je nekoč podarila deset dinarjev?« »Zdi se mi. da sem nekaj takega brala, toda...« Berač: »Vidite, to je bil moj brat. Taki smo v naši rodovini.« Otroška. Mati (pri večerni molitvi): »Lenka, le nikar tako ne momljaj pri molitvi. Tudi besedice te ne razumemo »Len-ka: Saj ne govorim vam.« Pri čevljarju. »Katero številko pa imate gospa? i Gospa: »Številka moja je 39, toda 40 je tako pripravna, da najlažje nosim številko 41.« Dobro priporočilo. ; Kaj pa ti je rekel zdravnik, ko si mu povedal, da sem ga jaz tebi priporočil? - »Je rekel, da moram naprej plačati.« Otroška usta. »Teta, ali si ti bila v prejšnjih letih pisateljica?x »Ne, kako pa ti kaj takega na misel pride?« »1'apa je zadnjič rekel, da je bilo o tebi včasih lepe reči slišati.« Problem. Mala Minka: »Mama, kaj ne, da sem jaz v Ljubljani rojena? Vi ste pa v Kamniku, ata pa na Jesenicah?« Mati: s Da, čisto pravilno, Minka.« Minka: »Potem pa ne razumem, kako smo se mi trije mogli najti.« Zakaj? »Mislite gospod doktor, da pomeni nesrečo, ako se človek v petek poroči? Seveda, gospodična. Zakaj pa naj bi bil petek izjemam Tolažba. Star mornariški oficir je ležal na bolniški postelji in poklicali so mu duhovnika. Ko je ta na mizi poleg bolniške postelje zagledal steklenico ruma, se je novo) jen obrnil k bolniku ter rekel: »Ali je to vaša edina tolažba v tej težki uri?« »0 ne,« odvrne stari, » v kleti imam še dve steklenici.« Pojasnilo. Mama: »No, ali si sedaj nehala jokati?; Minka: »Še ne, zdaj samo počivam.« Iz šole. Katehet jc razlagal božje zapovedi ter dostavil, da čaka one, kateri jih natančno spolnujejo, veliko plačilo. »No Janezek, katere vrste ljudje bodo nosili največje krone v nebesih?« Janezek: »Tisti, ki imajo najbolj debele glave.« Poučiti ga je treba. V šoli so se učili o Napoleonu. Učitelj je rekel med drugim, da Napoleon ni vedel, kaj je to strah. Pa se oglasi Mihec tam v zadnji klopi: »Pa naj bi mu kdo povedal.« I5TEK POVEST GORSKE FARE. 4. poglavje. V hribih je vladalo vroče polelje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črno-lase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so bren-kale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vludalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačeniini obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden jc bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan zapel mrtvaški zvon in z zvonika je plapolala o zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical travnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je 'resnil. To so koze,« je rekel. >; Cigani so jih za-aesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen "stavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zasta-'ami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče 11 peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za ' drugim: Fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. Umaknite se,« je kričala, smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost ' proti meni gre —c Stegnila je roke v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj oraat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg 1 poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: Koze!: Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hišo do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihe in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatisnil mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, k jer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdil v njej roj-čebel. A kljub k nu jc šel po poti dolžnosti. Še predno je prišel do hišice, mu je prišla nasproti mlada, bieda žena. Njene oči so se svetite v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkane otroške oči zaprte, bolesten smehljaj okoli bledil ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste predenj, mu molela mrtvo deklico nasproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje k Razno. Spori. Jezuitski pater Loekinglon je izdal knjigo v kateri priporoča gojitev telesnih vaj ali športa tudi duhovnikom. Dokazuje, da bi tudi svetniki srednjega in novega veka ne bili dovršili svojih velikih del, ?e bi ne bili gojili telovadbe. Zlasti dokazuje to na zgledu Ignacija Loyolan-skega ustanovtelja jezuitskega reda. Vemo že, da je tudi naš sv. Oče eden največjih prijateljev in nospeševaleljev športa. Škof iz Londona je zadnjič igral v Ameriki tenis proti najboljšim igravoem s prav velikim uspehom. Angleški Str.ijk. Francozi so dolžni Angležeir: (500 milijonov funtov, k? jih bodo plačevali 62 let. In vendar, kaj ie vse to proti škodi, ki jo je povzročil angleški 5tra;k premoga rjev in ki Je narasla v pol leta na 300 uii:ljonov funtov, torej na polovico vsega omenjenega dolga! Morda se li 300 milijonov angleških funtov malo zdi. Pa ti bom tole )>ovedal: Če bi nas bilo 600 oseb in bi 300 milijonov funtov razdelili med nas po enakih delih, bi dobil vsak od nas skoraj 150 milijonov dinarjev. Sedaj veš kaka ogromna vsota je to. Enkrat smo o tem že pisali. Sedaj je izumil Močni ljudje. Zadnjič smo pisali o nekem atletu, ki je dvignil od tal 811 kg in se je z njimi zravnal. Se močnejši je pa Nemec Gorner, ki je dvignil od tal in se zravnal z njimi M7 kg. Župnika so pretresle te besede. »Jaz sera samo slaboten človek in ne znam delati čudežev.« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« jo zaklicala žena, >svojega otroka hočem, svojega dragega otroka I Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtno-žalostno: Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se, odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. l\idi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil Se vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal ško-fijstvu o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze V očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik Je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje... In pri tem se je tako pomembno nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. • • ♦ Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim-dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehod v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlatilo solnce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v blestečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica ie imela venec cvetja okoli glave, okna so 8e svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubko in zaupno, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov tlom. In Četudi mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav cd doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel h Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob /.upnikovem prihodu z glasnim krakanjem zlotel na vrh gorskega borovca. Dober dan, je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočili v vaši hišici.« Dobrodošli, gospod župnik/: je veselo vzkliknila starka. Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet le/.i človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.'' Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost. Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ, da ona to boljše ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljebih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na leseno klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero jo ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. Kaj pa je to, Greta? Zvon?.. Med grčavimi vejami mogočnega hrastu, ki se je bočil nad hišico, je visel zvon, čigar tenek konopec je bil ovit okoli debla. >S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?" Stopil je tja in zgrabil za konopec, ki ga je solnce obelilo. : Za božjo voljo, ne! je zaklicala Greta in zadržala župnika. ; Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.c >0, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe? >Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridrve divji hudourniki z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in ubranijo škodi. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« Kalija, Jugoslatlj, , Albanija. To dni vznemirja albansko uai V|ira, Sanje. Zapomnimo 8j meri Albanija 28 0)1) ']„.„, dratnlh kilometrov in (|» ima okoli Homhhi prej,i. \alcov, lialija mori 3|j tisoč km- in ima 4« mj. lijonov prebivalcev, ,|u. goslavija pa meri 24<).[;f<] km' in ima 13 milijonov prebivalcev. l'o površini nas torej Italija „„ ka3a posebno, pač pa r)4 Številu prebivalstva. ,|e približno trikrat tako g«, j sto obljudena kot slu vija. 0 lepem v nt nuj u, .Vik I dar ne smeš gledati pod pero, če kdo piše! Nikdar si ne smeš grizli nohtov, posebno pa še v družbi ne! Nikdar ne smeS v bo. Milni vtikati mesa v «1 v šolniku, l«-.mvtf si 11,0. raš vzeti sol na krožnik! Ali misliš, da bo vnk za teboj tvoje sline |«.ii. ral? Nikdar ne smej iu. jiii otrok poljubovaii! Nikdar si ne smei v dru-! ibi dregati f prstom v i nos! Najprše je pa, fe je • kdo v robec vsekue, ro-j bec potem razgrne in vso j grdobijo z zanimanjem i o;>?zuje. ftoleinicH rez morje. V Ameriki so si zgradili milijonarji in milijarderji Železnico, ki )>e]je 2(10 kilometrov čez inorje. morju so skale, ki so jili vzeli na oporišča, liior« med skalami so zasuli a so napravili nasipe. Ej-krat je raz-lalja ive«l duma takšnima otoČkomi tako velika, da ne vili! čisto nič drugega kol morje, ie izgledaš pri oknu ven. Pravijo. da nt noben prizor bolj divji in l>olj veličasten in lep, M če se zaganja vihar v nasip, ti se pa pelješ skm, udobno v- Zametu našlo-njen. Meela. V Parizu je bili pretekle dni taka meplJ. da ?»o gorele opoldne m luči po ulicah in si vfe* eno videl samo par metrov naprej. Blaznost. Zakaj misliS, da sta ta dva blazna?« -Pomisli vendar! Krlen je bankovce na cesto metali drugi jih je pa [»obiral m mu jih je nazaj dajal« Turki bodo vpeljali latinico in poleg .štetja 1» Mohamedovem begu tu™ štetje po Kristusovem roj; stvu. Dalje bodo vpeljali meter, liter in kilogram. rilci razredne loterije. Poj led nji čas je, da se oakrblte s srečkami za prihodnje žrebanje, ker bodo v najkrai šem času razprodane. Najsrečnejša kolektura t Ž. Ronlovlča las Beograda daje pa še vseeno priliko velecenjenim čitalcem ..Domoljuba" ki so zakasneli z nakupom, da po priloženi naročilni karti narode s>ečko in ne puste sreče, ki jih išče. Pohitite, skrajni čas je, da se ne boste potem kesali. Vzgojne iskrice. Božji blagoslov je treba izprositi; zato spada k dobri vzgoji tudi molitev starsev, * Vsadi globoko v srce svojega otroka resnico, da je vera brez pobožnih del mrtva. Da bo domača vzgoja dobra, mora M mati živ zgled pobožnega življenja in zve' stega izpolnjevanja dolžnosti POZOR! POZOR! KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA JOSIP BVANCIC LJUBLJANA SELEN BURGOVA ULICA Št.1 (DiORIŠČE LEVO) prodaja v reklamne svrhe, doler traja zaloga sledeče: 5()0 moških oblek iz češkega sukna . po Din 180--3110 n i, M n . ,» .. 550'- 2'»» . „ „ ..... 680-- 10) fantovskih oblek iz „ „ . „ „ 350-- 2iK) deških oblek od 3—12 lei . . . . „ „ IGO'. 260 raglanov (dolge suknje)....... „ 65 150 „ „ „ ........ „ 780'- 2(X) sukenj kratkih............ „ 42()•- 100 n * finejših........ „ 500'- V zalogi je tudi raznovrstno češko iu angleško sukno iu .se isto prodaja po TOVARNIŠKIH CENAH Posctite trgovino, oglejte si blago in prepričali se boste, da ste prihranili mnogo denarja pri izredno NIZKI CENI Ne zamudite Izredno ugodne prilika! POZOR KROJAČ! IM iiVILJEl K3&JNO U"m dni tečaj o spremembi mode. On m, ki se tečaja ne morejo udeležiti, krojni pouk s pošto. Izdelovanje krojev po meri. Kroj je toliko razumljiv da se »a lahko vsak učenec, tudi slab računar, tekom tečaja privadi, Vpisovanje in informacije pri vodstvu. V vsako hišo Domoljuba! Kdor hoče bili poslrežen z dobrim blagom naj pride ali plse po sukno ali kamgarn za moške iu ženske obleke, pjrhet, flanele. kam lirik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino R. MiM^iiutc „Pri Šlsožut" Ljubljana, Litigurjcva ulica (v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu 60 let Edino najboljši šivalni siroji in kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le los. P€čeiČR£3 raznovrstnih oljnatih suhih in umetniških barv, firncža, lakov, steklarskega in mizarskega kleja, pleskarskih, zidarskili ter iopičor za umetnike. Terpentina, karboliueja, deaat. špirita, prašnega in strojnega olja plovca itd. Tovarna: Slomškova ulica 19 1 Priporoča se I. Sžraus. Shoiro LoKa- trgovina z Zeieznino fn špccertfo Agitirajta za Damoljuba! Kdor ima revmatični, večkratni glavobol, zobobol, omotico, prehlad v nosu, grlu ali prsih, naj poizkusi in z vspehom bo zadovoljen II, Ilaj m ^ -- ALGO" proti revmaiizinu. _ i.! KJ15 fllM17infl. . Algo" ie Zdravilo brez katerega ne bi smela biti nobena družina. ,,Alga" je lek, ki"Vam more večkrai koristiti. Vsaki steklenici je priloženo ločno navodilo. 4 steklenice s poštnino in zavojem 77 Diu 8 sieklenic „ * » » » >t » " » " I®«;; 25 , ,, » » " Adresa za naročila Laboratorij „ALGA", SuSak 4. Da je „AIga" izborno zdravilo, se bodete prepričali, ako prečitate nižje navedeno zahvalo: haborntorij Alpa, Sušah. Cul SUM ml muotiih meKanov o Vašem zdravila nroli revma-lumu. nlnvoboltt, nohtih,du, lmr/nsli nnrsveM noiUMrnoiii .Mpa . Fn iz-IcusU sem u,c dvakrat .:« sc ln za svoje prijatelje. - Poiljlte ampicje. Flrovitlca, 19. marca ust. SpoMova„}em Matija Odloki. m Amerlšhe zadeve nrcSuic n vl^olge in ce«©: Dr. IVAN CERNE. ttosp«Mtttrsha pisarna. L ubUsna Mihi«i!(CTo cesta 6 Pozor mizarji! vrstnega pohištva in 2 polnoletna UČENCA, katera sta sc že učila, dalje dobrega pomočnika (delovodja). - Prednosti 2 orodjem ali malo kavcijo. Kompanjon ni izključen, plačilo po dogovoru. — J. BABIČ, mizar, Draikovičeva 12 — Zagreb. Brinje Najuspešnejše »sredstvo za rejo domač« živine i« brczdvooino »MASTIN« lepo, vsakovrstno, nudi najceneje tvrdka L KNEZ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. Poročne prstane v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku — na Šutni, poleg farne cerkve. 8665 UlionOP " kolarsko obrt, sc takoj sprejme. VajCIlCl . Naslov v upravi lista pod It. 8676. Istrsko brinje, fige in slive dobite pri FRAN POGAČNIK - LJUBLJANA Dunajska ccita It. 36. Ilfonra s Priracrno izobrazbo, poštenih U Lotita staršev, sprejme veletrgovina z ie-leznino Peter MAJDIČ, »Merkur«, Kran|. Istolam smejmejo močnega, pridnega in pošten. HLAPCA V tkanje sprejema laneno prejo in tke leF° platno za brisače, rjuhe in namizne prte najetneje tkalnica -KROSNA-« T Ljubljani, Zrinjskega cesta Itev. 6. — Zahtevajte vzorce! Pošljite naročnino! Ui pospešuje rast. odebelite; in omastitev domače, posebno klavne iivire. Jasen dokaz neprecenljive vredntsti Maslira so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat 46 Din. 10 škat SO Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža) Liubliann. Mestni trg 4 Za svetlo, hrilinUfl iftŽiO (brez šošče in zaprli t no UIIIIUVU UljG dc) plačam 160 D za kilogram Pri veliki množini dražje. — M. KLAMMER, Dolenja vas pri Rakeku, p. Cerknica. VAJENCA ZA SODARSKO OBRT sprejme pri prosti hrani, stanovanju in penlu FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana, Tinovo. Že malo vajeni tej stroki imaio prednost Ponudbe na naslov. Nova trgovina raufflfetiire, novo blago in nove nizke cene Josip Slikar Ljubljana, Star! trg 21 poleg Znlozniho i za ženske kostume, lep karo m hln 43-—, enobarven &cv'ot SO'—, kariraKt<> sukno 5S' , karirast &»v|ot 60'—, moten pisan parlianl K'—. ll«ncl \2'—. oksford 12'—, belo platno 10' . klot. evlllt. grsdl iii vsakovrstno ma-nutakturo t.aptte ai|cenc|< v veletrgovini R. STERMECKI, CELJE St. 19. Kadar preste v Cel|e. prrprira|tc se. CerlK z vet tisoč slikami asstonl. Želranlika vož-n|* ae nakupu primerno povrne. - Trnove! engro črne. Fabiani & Jurjovec LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5 Velika zaloga moškega in ženskega blaga za spomladanske in letne obleke. Lepa Izbira svilenih rut in 5erp. Krojači in šiviljf, pišite po viorcr. NejpopolnoiJl STOEV/ER šivalni stroji ra tiriije, krojafie •n čevljatie trr t* ▼aak dom. Pr«?.4:« nabavite •tioj. otfltjt« ii to izredaost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selenburp. ul. 6/1. Brezplačen pouk. IS ktao jamatvo. ČREVA vmikuviktna po naJiiKodncJitt cent kakor v«akn letn venilno v zalorl. Kupim tu"ll »■•rovi In stopljeni loj In plačani po najvišji dnevni ceni. Jot. Ucrgmau, Ljubljana, Poljanska eeslaSa. Vajence; »trugarske in slavbnoključavničarske, Ljubljani. - Naslov se izve pri oglasnem oddelku Domoljuba'- v Ljubljani pod Itev. 8602. Dramatična društva in vsi del. igralci, nabavite si ILUSTRIRANO »LEPO MASKO« II. i/d, Učna metoda maskiranja na podlagi slik in skic v raznih barvah. Cv.na izvodu 40 Din. — Založb? E. NAVINSEK, Ljubljana. 7921 Uspešno zdravljenje golše. Med najvažnejšimi odkritji ie zdravljenj« golit in debelih vratov"« jodovo zdravilno »oljo. Sloviti d .najski učenja* vaeuiiliini proieser Dr. vit. V i^ner pl. Jauregg in nino-7 Q7Q in 470 I iiihliana IVI i Ur In Čir* <=k\/a r^ejta 1H Brzoiav.: GosDObanka. Tel, št. 57, 979 in 470. Račao poitnejja čekovnega urada za Slovenijo it. I!.**« Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.; cospobanka. ▼ lastni palači (vis a vis hotela „Uniou"). Podružnce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, SpUt, Šibeuik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo -( vloge nad Din 250,000.00o'-- Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem leklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valuto in devize a-reiema vloge na tekočem računu in na vložoe knjižice ter oreskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogop Anierikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanj« ameriških zapuščin. Prodaja srečk Državne razredne loterije. TW Izdajatelj: Dr Frane Knloree. r Urednik: Frane Zabrot Za Jugoslovansko tiskarno: Kar«l Cti