Pomenki o sl@f@isfe:em ps&ajL ii. U. Unkrat seni te prijel, da nii razloži, zakaj si pisal v I. I. ,,Učitplj učencom" — in razložil si mi uciicljna; dans pa ini povej , kako je to, da si pisal ,,učencom"; sini ter tje se bere tudi učencem. Ktero je pravo? '/'. Pravo je oboje, torej se pišc oboje. Za kterinii soglasniki se o spreminja v c, ti jc znano, sej se učiš slovnice. V. Se ve da. ,,Češnje že je" — pravimo mi učenci; tedaj za 6, š. Ł in j. T. Res, za ozkimi soglasniki; tein se prišteva tudi c, in ker se po nekterih krajib za njim celo na (aiiko e izrekuje, miiogi raji pišpjo licem, bravcev, učpnc e ui kot Iicom, bravc o v itd. U. Po tem takem porečemo posibmal mi učenci: ,,Češnjice že je", da spraviiuo tudi c vmps. T. Kdaj pa se spreniinja o v e za lemi soglasniki? Povp.j mi posamesno, postavlm — pri imenih? U. Pri imenih moškpga in srpdnjega spola v storivncni enojnega: z nipčeiii, rojem , — v dajavnem in storivnem dvojnega: tovaršpma , čuvajema, — in v dajavnpm množnpga štpvila: kraljem, revežem; razun teh v rodivnem dvoj. in množ. šlev.: kraljev, mečev, tovaršev. T. Kdaj pri p r i 1 o g i li ? U. V srednjpin spolii enoj. štev.: domače, sedanje, in ravno tako pri zainipnih: moje, naše, in, ako bi se ne bal slovničarjev, bi djal pri zaimenskih prilogib na vprašanjp: čigavo je to ? — Tovarševo, kraljevo. T. In ravno tu se kaže, da se c res sme šteti med ozke soglasnike, ker se pred ov sprpininja v c: hlapčevo, stričevo. Tako se ima pisati tudi pri imenih in prilogih iz te oblike: deževje, pečevje, ue pa dpžovje , pečovje; — jelševina, višnjev, češnjev itd. — kdaj pa pri glagolih? U. Pri glagolili VI. oblike ali verste ali reda, sam ne vem kako bi rekel, ua — ovati: kraljpvati, plačevati itd. '/'. V teb zadevali nam jc tedaj za ozkinii soglasmki, torej tudi za c, pisati e nam. o. Pisali so tako že npkdaj. Berp se pri pisavcih XVI. stoletja: vrabcev, blapccv, pa tudi: slepcoma. U. To velja samo pri moškili in srednjili inieuih. T. Kaj pa de. Pri ženskib je tako le a: željam, nirežama, hišain itd. ra. V. Pisal si ,,Učitelj učencom o novem letu". Pisava „0 novem Ietu" mi je znana, ker se sploh tako govori. Koj na drugi strani pa se bere : „0 dolžnostih" in v najnili pogovorih: ,,Ponienki o slovpnskeni pisanji". To se mi glasi nekako nenavaduo. Zdi .se mi, da je ,,od dolžnost, od pisanj.v boljp? '/'. Rcs je v slovenšini bolj navadno pogovarjati se o d te ali uiip reči, kakor pa o tpj ali uni reči. Vendar, ker imajo drugi Slovani sploli tndi v tem pomenu predlog o, kpr v slovenskem ne nioti in se lahko uiiip, ker se časih celd lepo glasi in govor prijetno spreminja: nienim, da se sme in da je lepo rabiti 0 v skazavnein ter reči: pesem 0 zvonu, govor o pi-sanji itd. Sprenipniba vplja. V. Da se čas zaznaniva z o, je res; o božiču, 0 pustu, o sv. Martinu itd. Sicer se pa nekteri posmebujejo temu, in čul sem že reči: „0 pustu sem o puslu govoril —Kaj je to?" T. V tacili prilikali naj se spreuiinja in zdaj to zdaj uno rabi. Sej si sam djal, da pisava ima biti razlicna in vzajeiuna. To tudi jaz poterdini. Casih to časib uno, kakor bolje kažp. U. 0 pustu spni od pusta govoril, se da reči; ali — „0 postu sem od posta govoril" mi pa nič kej dobro ne zvoni po ušpsih. Kako jp neki to ? T. Morebiti ravno za to ne, ker se pust spreminja, post pa ne. Pust je lani daljši, letos krajši, post pa vselej 40 dni terpi! Torej se tudi meni zdi bolje : Govoril sem v postu 0 postu ali 0 d posta. l. Ali se ne da v tem ponicnu namesti v ali o reči ob, kakor pravimo : ob treli, ob desetih; zderži se ob petkih niesnili jedi: bodi ob nedeljah pri sv. niaši itd. '#'. Zdi se ini, da ub s teni sklononi puineni, kar je gotovo, določeno, dognano od vsili straiii': ob treh, ob vsih nedeljali; o pa, kar se še 1p godi ali verši, kar je dognano ali določenu le od nekterih strani, iz nekterib ozirov, le na nektere kraje: obožiču, o veliki noči (tisti čas, tiste dui, sploh , ni povpdano ravno kteri dan). U. Iu kako sc looi po tein o in od v poprejšiijem pompnu ? T. Skorej ravno tako. Od ponieui toliko kot od kacega človeka, od kake reči prcč, straii itd., o pa bolj k nji, ok r o g ali o k o 1 i nje. V. ,,Od gosposke je bil poklicair* — se torej pravi: preč od nje, ne pa k nji. '/'. Kpr se v govorjenji ali popisovanji beseda res verti okrog (pga ali uiiPga, kpr se sučo npkako okoli tc in une reči, ki jo polagonia spoziiavaiiio bodi si po iijtiiem viianjeni Iicu ali pa po njenib notranjih lastnostih; torcj je prav, in razumno pisati v tacili zndevali tudi o. U. Po teni taknu sineni zdaj o zdaj od pisati, ktcro se mi boljc dozdcva. T. Prav tako. Slovenski od sc dobro vjpnia z latinskini de (iiber). IJobro iu pravilno je reči: pišpni od dolžnost, govorim od pisanja itd. Kcr je pa od sploh bolj ločivnega ponipna, ker se je v nekdaiijpm slovenskem pisalo in se v druzib slovanskili jczikili govon iu pisari še sedaj o tej iu uui reči; torej smenio tudi mi Slovenci različno in prosto pisati o dolžnostih , govoriti iii pomenkvati sp opisanji, da se lc poinenkvanio lepo prijazno in pametno. IV. 7'. l)a se uc bova vedno sim tpr tjc inotala v svojih pogovorih in da mi ne boš le nioje pisavc očifal ; začniva raji kako knjigo brati in sc po nji ponienkvati o slovenski besedi. U. Pravo. Rad prebiram ,,Cvetje" in ravno sedaj bereni ,,Babico". Koj pri četerti bpsedi sem se zganil, ker ne vem, zakaj je ondi uie ne pa *<', kakor sp sploli govon'. T. Tu in tani se pač uže govori ali prav za prav vše. Xekdaj , v stari slovenšini se je pisalo u in uic v ravno ti- stem poinenu (jani). Berc se tudi v novi slovenšini in celd pri kej glasovitib pisavcib. V. Zakaj se pa ne piše vic, ker uže se mi neprijetno glasi zlasii, če se večkrat zaporedonia blizo vkupej bere, kakor ravno v Babici koj s konca, v šestih verstah trikrat?! 7'. Tudi v*e je nepotrebno. Kakor smo v brezštevilnih druzih zgledih v spustili in izpahnili, tako tudi tukaj, post.: obeženi, oblečem, oblast, torek nam. obvežcm, obvlečem, obvlast, vtorek itd. V. Xekako prisiljeno se mi zdi obvlast, obvlak, vtorek, in ,,sila ni mila" — sem večkrat čul. T. Res je to. In ko bi liotli povsod uie pisati, bi mogli po tistem pravilu pisali eče nani. če, cšče ali jesde (ješle, iše, išče) nani. še, kakor so nekdaj pisali. Toda to se je obrusilo in ogladilo. Scdanji čas bi bilo res posiljeno , in šp posiljeno zelje je le časi dobro. U. Ako se ne niotim, sem bral, da uie tudi nekaj druzega laliko ponieni. T. Morebiti ti je v niislib staroslov. uz, uza, m*c (viuculum, catena). Xekdaj so res glasnika v tem in uneni pomenu na tanko razločili, sedaj ju pa ne moremo vselej ločiti; torej lahko nastane po tej pisavi kaka poniota ali napaka. C. Oli, pomot in napak so pa kot vraga bojira. Xihče ne ve , kteri ne skusi, kolika nadloga so napake za učenca! Pisati čem raji tudi vpriliodnje kakor doslej ie ali k večeiuu vže, nc pa uže. T. Tvoja glava — nioj svet.