IX. letnik. V Gorici, dno 24. oktobra 1001. 1 < 1 — 43. Številka. slovensKo ljudstvo r^f), Izdajatelj in odgovorili vrodnik: Ivan Hit ji v Gorici._______________________________________________________________ Tiska „Narodna liskama1 (odgov. J. Marušič) v r— Izhaja vsaki čutrtvk ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Ncfrankovana pisma se ne spre-emajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pni leta 2 kroni. Za ni a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'.r>0 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije G K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. Naročnino in naznanila s prej e m a upravništvo v Gorici, Semcnišk.i ulica 51 i*. Posamezne številke sc prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališčti nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskein bregu (Riva Como) št. M po S vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakiat 11’ vin , Irikrat It) vin. Večkrat po pogodbi. w— • Na delo! v. Volimo nesebične poslance! Dr. Tuma je sedaj zelo agilen. Kot načelnik narodno-napredne stranke roma od kraja do kraja, ter ljudstvu vsiljuje svojo napredno kramo. To vsiljivo romanje mnoge slepi, da menijo, dr. Tuma mora biti res nesebičen, požrtvovalen prijatelj ljudstva, ko se toliko trudi. A treba povedali ljudstvu, da dr. Tuma vendar ne zasluži, da se zanj ogrevamo. V svojem delovanju in v svojem prizadevanju išče dr. Tuma tudi samega sebe in svojo osebno gmotno korist. Da to ni sumničenje, nam potrjujejo dr. Tume lastne besede, pa tudi razna dejstva. Dr. Tuma sam je enkrat izrekel: Politik (torej tudi poslanec) inora v prvi vrsti skrbeti za-se, potem še le za svoje vo-lilUe; dr. Gregorčič mora ravno radi tega propasti, ker je nesebičen11. Torej dr. Tume politična veroizpoved je: skrbeti pred vsem za svojo osebno korist. Temeljem te njegove izpovedi postane jasno ko beli dan, zakaj se je dr. Tuma radi užitnine potegoval za zasebnega zakupnika proti deželi. Kot deželni odbornik je bil dr. Tuma pač poučen, ali pa se je lahko poučil, da užitnimi v deželni upravi bode deželi donašala dobiček, torej kmetorn-posestnikom olajšala že itak neznosno davčno breme. Toda dr. Tuma je deloval proti deželnemu zakupu užitnine, ter se poležal za zasebnega zakup-nika-milijonarja. Kaj je bilo zasebnemu zakupniku, ako je tudi žrtvoval čisti dobiček jednega leta, saj mu je še vedno ostal čisti dobiček dveh let. Ako pa je dežela užitnino sprejela v zakup, obrisal bi se bil za vedno. Zato se je gotovo hvaležnegaskazal onim, ki so zanj delovali. Dr. Tuma je zaradi bolezni stopil v pokoj, rekel jo, da to zahteva korist naroda. A ko je spoznal, da na tem potu ne pride z lahka do toga, kar je prostovoljno sam zavrgel pod pretvezo narodne koristi, je zopet hotel vstopiti v državno službo. Ponujal je vladi, ako ga sprejme, to, kar m u j e bil p o-v e r i I narod tačas, k o j e bile. kr. uradnik. O h e l a 1 je nam r eč c. kr. vladi v svoji dotični prošnji, d a o d I o ž i deželno od h o r-n i 51 v o , deželno poslanstvo in da se odpove vsakemu političnemu delovanju v p r i <1 Slovencem. To je gola resnica. Pravil je to sam dr. Tuma. Zopet nov dokaz, da dr. Tuma hoče v prvi vrsti skrbeti zase, potem še le za svoje volilce. V jedni zadnjih sej našega deželnega zbora je dr. Tuma brez vsacega povoda dvakrat zagotovil, da ni n a-c i j o n a 1 i s t, to se pravi, da mu je narodnost na Goriškem deveta briga. S tem vsklikom hotel seje prikupiti italijanskim poslancem. Dr. Tuma namreč dobro ve, da tudi Italijani volijo v veleposestvo. Pridobiti si je hotel njih naklonjenost za volitve. Vse to pa dosledno svojemu načelu: Politik mora v prvi vrsti skrbeti z;ise, potem še le za svoje volilce. In dosleden svojemu načelu se tudi sedaj poteguje za deželnozborsko poslanstvo. Poslanstvo namreč mu je sredstvo, s katerim si dokoplje materijalnega blagostanja. Dr. Tuma dosedaj še nima gmolne podlage. Še le z letošnjim letom začel je kol odvetnik služili denarja. Zato pa mora hiteti, iskati mora sredstev, s katerimi si najprej pomnoži svoje dohodke. Najpripravnejše sredstvo v to mu je pač deželno poslanstvo. Ako pride v deželni zbor in zmaga njegova stranka, izvoljen hode deželnim odbornikom. Deželni odbornik pa ima 4000 Kron plače. 4000 kron je nekaj, a za odvetnika ne še vse. Ako bode dr. Tuma deželni odbornik, prihajali bodo k njemu župani in drugi občinski možje, ko bodo imeli opravila pri deželnem odboru. Vsi ti pa bodo, ako bodo imeli potrebo odvetniške pomoči, zahajali tudi k Tumi kol odvetniku. In tako se bode množilo delo v Tumovi pisarni, z delom pa tudi množili Tumovi dohodki. In dr. Tuina je dosegel svoj namen; ker poslanec mora v prvi vrsti skrbeli zase, potem še le za svoje volilce. Dr. Tuma se poteza za deželno poslanstvo in odborništvo, ker je zanj dobra molzna krava. Ko so pred leti iz deželnega odbora vrgli nekega italijanskega poslanca, ki je tudi imel svojo pisarno, je isti skoraj jokal: Meni ni.rnaronili 1200 gld., katere sem vlekel kol deželni odbornik, tako je tožil dotični poslanec, toda, ker sem bil odbornik, so ljudje radi tega prihajali v mojo pisarno, posebno občine so mi dalo mnogo zaslužka. Moja pisarna mi je radi deželnega odborništva gotovo nesla 3000 gld. več. Dr. Tuma tedaj dobro ve, da se bodo njegovi dohodki množili, ako ostane deželni odbornik. Toliko bolj, ker je njegovo načelo: „P osla n e c m o r a v prvi vrsti skrbeti zase, potem še le za svoje volilce. Vsi pa hodite na delo. Povejte ljudstvu, da dr. Tuma se bori po načelu: Politik mora v prvi v r s l i skrbeti zase, potem za svoje volilce! Vi volilci kmečkih občin, ki bridko čutiti; butaro raznih davkov, vi potrebujete poslancev, ki bodo kol poslanci v prvi vrsti skrbeli za Vas, poleni paše le zase. Zalo pa hodile možu, kojega načelo je: »Poslanec mora v prvi vrsti skrbeti z a s e p o tem še le za s v o j e volile e“, trajni ligomolci! Shod v Ročinju. O zaupnem shodu v Ročinju, ki gii je v nedeljo dne 20. I. m. priredilo polit, drušlv) „Sloga“ v prostorni dvorani g. Martina Gerbee-a, smo prejeli naslednje poročib: Nekoliko pred napovedano uro so se začeli zbirali na križišču pred pošt) povabljeni volilci iz ajbske, ročinjske in avške županije. Pod stopnjicami pa, katero drže v dvorano, sla dva moža nadzirala, da ni nikdo vstopil brez vabili, ker se je bolela za-braniti vsaka lezakonitost. katera bi utegnila povod diti poznejim nevšečnostim. Ob 3. urah poji. ko je bil pooblaščenec polit, dru.lva, g. Krnest Klavžar s kakimi HO povabljenci v dvorani, naznani nekdo, da veli župan kanalski, g. Miha Zega, vstopnice k shodu. Ker ni bilo več tiskanih vabil na razpolago, potegne imenovani iruštveni zastopnik kos papirja iz žepa, napiše vabilo na ime oglašenega gospoda župana in je odda možu. A ta zalite a še dve ali tri vstopnice za gg. Andrea Gabršcek-a, lastnika tiskarne v Gorici, dr. Rudolfa Gruntarja in še nekoga. Teh pa g. Klavžar ni bolel dati, češ, du je shod namenjen samo povabljenim vnlilcem brez ozira na to, ali so pristaši le ali one stranke, da pa ne pusti nikogar v dvorano, kdor ni imenoma povabljen, ker so po zakonu zaupni shodi omejujejo samo na poznane povabljene goste. Med tem sta se bila gospoda Gaberšček in Gruntar se znamenitim spremstvom že prerinila v vežo pred dvorano in sta z ono oblastno aroganco, po katerej se odlikuje posebno prvi, zahtevala, naj se jima dovoli vstop. Stražnika sta branila, drugi so posegali vmes; slišalo so se zbadljive opazke pro in conlra. S tem burnim prizorom sla dosegla gospoda že lep del svojega namena. — Marsikateri miroljuben povabljenec se je zbal prepira in se odtegnil shodu. Še več njih sta pa imenovana emisarja na-rodno-napredue stranke pregovorila in odvrnila od nas. Ker se vsiljivca nista dala z lepa odpraviti, pristopi g. Klavžar ler jima naznani, da so zastonj trudila; on kot zastopnik društva „Siogo“ jima nikakor ne dovoli vstopa k shodu, li kateremu so povabljeni samo volilci tukajšnjih županij. Na to sta začela gospoda po znanem receptu zabavljati, očitati strahopetnost, groziti Klavžarju, da ga že razkrinkata na današnjem svojem shodu, in seveda najeta mladina je razsajala vmes in svojo jezico še dalje razpadala, ko je dal g. Klavžar duri dvorane razdrtižharjem pred nosom zapreti ter je napovedal začetek zborovanja. — Med tem se jo bilo nabralo kakih t>0—70 povabljencev, med .ljimi tudi g. župan Zega. G. Klavžar pozdravi zbrane v imenu političnega društva, katero ga je odposlalo ter pojasni sedanji politični položaj na Slovenskem in posebno na Goriškem v enakom zmislu kakor zadnjič na shodu pri Sv. Luciji. Naglašal je ne-ohliodno potrebo složnega delovanja pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, da spravimo v zbor 10 takih mož, kateri bodo prisezali na slaro geslo slovenskega naroda in na podlagi programa našega polit, društva složno delovali za vsestranski blagor dežele. Vse, kar je pravih poštenih rodoljubov v deželi mora tiščati skupaj ter delati na to, da se zatre ona stranka, katera širi pohujšanje, demoralizacijo med našim ljudstvom ter razdira, kar so zgradili najboljši naši možje. Za njim je gosp. župan Zega zagovarjal narodno-napredno stranko, njene težnje in njeno delovanje. Ona hoče z naj večjo odločnostjo v veljavo spravi ti naše pravice in poležali se za naše koristi, a klanjati se nikomur. Poslanec dr. Gregorčič ni mož za to, on je premehak, prepopustljiv in njegove zveze navzgor nam ne morejo biti po volji. Res je, da je za ceste na Kanalskem nekoliko dosegel; a njegova popustljivost se kaže ravno v tem, da zdaj nič ne stori za to, da bi se obljubljena dela na obmejnih cestah začela in dovršila. Slednjič je očital našemu društvu, da tihotapski prireja svoje shode in da ne kaže resne volje, potoni splošnega sporazum-Ijenja dospeti do zaželjenega miru. G. Klavžarje odvrnil predgovorniku, da je polit, društvo poslalo vabila k današnjemu shodu znanim volilcem ajbske, Gorici. ročinjske in avške županije brez ozira na njih politično mišljenje, da je g. župan ročinjski še posebej dobil uljudno vabilo k shodu, dasi ga prištevajo k na-prednjaški stranki, da se to torej ne pravi, tihotapski sklicavali shode. Javnih shodov ne sklicuje društvo, ker jo znano, da jih polit, oblastvo ne dovoljuje, pa tudi za to ne, ker nimajo z ozirom na prihodnje volitve nobenega pravega pomena. O dr. Gregorčiču je omenil, daje za obmejne, pa tudi za druge ceste na Kanalskem vse storil, kar se je dalo narediti in da je tudi mnogo dosegel, da pa nima ekseku-tive v svoji oblasti in da se je treba za izvršitev obrniti do pristojnih ohlastev. Kar se tiče obmejnih cest, pa je izrazil svoje začujenje, da so ravno gosp. Zega izpodlikii nad zavlačevanjem dotičnega dela, ko je uprav on kot župan kanalski o svojem času vložil prošnjo, naj se znamenita državna podpora, ktera je odločena za obmejni cesti, uporabi v korist drugih cest, klere bi bile v neposredno korist kanalskemu trgu — ter je v dotični svoji prošnji izrecno trdil, da nima cesla od Srednjega mimo Marijinega Celja do Vr-hovlja nobeno veljave in da jo ljudstvo samo ne mara. Ta opazka jo spravila g. župana Zego v očitno zagato; ves razburjen je očital predgovorniku, da ne govori resnice in da zavija stvari tako, da bi In njega ob zaupanje spravil pri ljudstvu. „Saj jo kanalsko starešinstvo11 — je rekel — „prvo glasovalo za 20% prispevek za obmejni cesti — in pozneje še enkrat ter je s tem očitno dokazano, daje skrbelo za omenjeni cesti. Klavžar pa je ugovarjal, da mu je vse to prav dobro znano — da mu ji! pa ravno tako dobro znano tudi — to, da jo kanalsko županstvo vložilo poprej omenjeno prošnjo, ktero je imel on v rokah in jo jo natančno prečilal; tega da si ne da od nobenega utajiti in da je vsak čas pripravljen resničnost svoje izjave, če treba, s prisego potrdili. Ker je g. Zega še dalje vsi rajal v svoji trditvi — in so bili poslušalci že očitno utrujeni — sklenilo se je zborovanje. Malo poprej pa se je začelo zborovanje na shodu narodno-napredne stranke v sosedni gostilni pri Kovačiču — ktero se je nekda vršilo v pozno noč, ne morda kol zaupni shod volilcev — ampak kot javni shod, h kateremu je imel vsakdo pristop ludi brez vabila: moški, ženski;, gospodarji, hlapci, odrasli in otroci. Tam so se lahko osladili in nasitili; z ono duševno hrano, katero glasilo narodno - napredne stranke „Soča“ tako radodarno ponuja v svojih „Tutti frulti“. Mi računamo na razsodnost vseli treznili poslušalcev, izraževaje veselo nado, da je shod narodno - napredne stranke v Ročinju več koristil naši stvari nego morda naš shod sam. Volitve za deželni zlor prišli. Kdaj bodo volitve? Volitve za deželni zbor goriški bodo dne f>. decembra (četrtek) za kmečke občine, dne 7. decembra (sobota) za mesta in trge in dne 9. in II. decembra (pon-deljek in sreda) za veleposestvo. — Na delo! Iste dui bodo volili tudi v Istri. „Slogini“ kandidat,jo. Kiindidatje za deželni zbor noriški, ki bodo kandidirali na „Slogin“ program, so večinoma že določeni. Društvo „Sloga‘l je v zadnjem času razvilo nenavadno delavnost. Ni ga skoraj krajana Goriškem, da ne bi bilo poizvedovalo mnenja volivcev. Tako jo prav ! Kandidatje, katere bo Sloga11 postavila, so pravi ljudski kandidatje, ker se je ljudstvo zanje izreklo. Kakor hitro sc izvršijo še nekatere poizvedbe, pa bomo objavili imena ,.Slo-ginih“ kandidatov. Somišljeniki, na delo! Ko bodo imeniki razstavljeni, storite svojo dolžnost in uobro poglejte, ali je vse v redu ! Narodno-naprcdni kandidatje. Laški časopisi sč> že objavili imena narodno-naprednih kandidatov za goriški deželni zbor in ti so: za kmečke občine goriške okolice sig. dott. Tuma, avvocato di Gorizia in Antonio Lokar di Aidnssina; za kmečko občine sežanskega okraja sig. dott. Treo, avvocato di Gorizia in Antonio Štrekelj di Zara; za kmečke občine tolminskega okraja sig. Oscar Gabršček in sig. Straussgitl; za trge signor maestro Vatovec di Tulmino; za veleposestvo sig. Muha, granpossidento. Cenjene čitatelje prosimo, da si natanko ogledajo imena teh slavnih mož, ki bi radi bili goriški deželni poslanci I Politični pregled. Seja državnega zbora dne 17. t. m. — Poslanska zbornica seje zbrala v četrtek k novemu svojemu zasedanju. Predsednik grof Vet ter je otvoril sejo ob 11 uri in pol predpoludne. Pozdravil je v kratkem ogovoru poslance; potem je omenjal zaroke nadvojvodinje Elizabete s knezom VVindischgraetzom; spominjal se je tudi umrlih poslancev Weigla-a in dr. Kaizl-a. Naznanil je zbornici, da seje prvi podpreds. zbornice dr. Prade odpovedal svoji časti ter rekel, da bo izvolitev novega podpredsednika na dnevnem redu jedne prihodnjih sej. Fort in tovariši predlagajo revizijo carinskega tarifa, oziroma, da naj se sklene med Avstrijo in Ogersko ca-rinsko-trgovska pogodba. Isti stavijo tudi predloge zadevajoče sklepanje trgovinskih pogodb z vnanjimi državami. Stransky interpelira vlado zaradi izgredov pri nemških slavnostih v Litvi dne 22. sept. t. 1. Finančni minister B6hm-Bawerk je predložil državni proračun za leto H)02. Ta proračun izkazuje potrebščin v znesku 1.085,117.944 K (43,957.600 K več od letos); dohodki so proračunjeni na 1.685,966,367 K (43,968.772 več od letos). Prikazuje se torej prebitek v znesku 848.413 K. Ko je finančni minister končal svoje pojasnilo ter utemeljitev tega proračuna, poprijel je besedo ministerski predsednik dr. K o e r b e r, ki je v daljšem govoru pojašnjeval sedanji notranji politični položaj. On pravi, da dokler se v Avstriji ne poravna narodnostni prepir, ne preostaje slehernemu ministerstvu druzega, nego da vlada nad strankami. Odkar trajajo ti hudi prepiri, je naša država zaostala, a zaostajati ne sme dalje, kajti LISTEK. Kako je blaženi Brikcij sv. Kri čudežno prenesel iz Carjega grada k sv. Krvi. Leto yi4. (Konec.) Brikcij se poslovi, obleče se za romarja in jo zavije, posvarjen od prijatelja, po stranskih poteh, ker se boji zasledovanja Grkov, ki so bili sv. Kri le s silo izročili tujim rokam. Udari jo črez planine proti Solnogradu, pa pobožni romar pride samo do meje te dežele, zakaj eno uro nad današnjo župnijsko vasjo sv. Krvi ga zapuste moči in v viharni zimski noči zmrzne. Trije pšenični klasi so zrasli, moleli skozi sneg in kazali miinogredočim, kje leži pokopan. Pisanje, katero je hranil na prsih, pove ljudem: kdo je? Kmetje denejo mrliča na voz, da ga prepeljejo na pokopališče. Pa naenkrat se voliča, ki voz vlečeta, ustavita, in ne morejo ju spraviti dalje. Zatorej mrliča denejo z voza in ga na mestu pokopljejo. Za nekaj časa pa opazijo, da ena noga mrliča iz groba štrli. Na njej je videti obvezo in pod to v mesu globoko rano, v tej pa zelenkasto stekleničico z nekoliko kapljami temne tekočine. Izna-inejo slekleničioo, mrliča pokopljejo še v lem bi tičala največja nevarnost zanjo. Vlada ne bo opustila prizadevanj, da pomiri razne stranke, a la narodnostni boj bi moral ravno sedaj stopali v nekako premirje in državni zbor moral bi se v prvi vrsti pečati z gospodarskimi vprašanji, ki so toli velikega pomena za državo kakor za posamezne narode, ki žive v državi. Posebno so zdaj na dnevnem redu velovažna vprašanja, kakor n. pr. ono zadevajoče carinsko in trgovinsko pogodbo z Ogersko in pa sklepanje novih trgovinskih pogodb t vnanjimi državami. Konečno naznani dr. Koerber nekaj zakonskih načrtov katere hoče vlada te dni predložiti poslanski zbornici. Med temi se nahaja zakonski načrt glede dovolitve 3 milijonov kron podpore po uimah poškodovanim deželam, zakonski načrt glede oskrbe onemoglih delavcev in zakonski načrt glede pokojnin privatnim uradnikom. I)r. Koerber pravi, da je jako nujno, da se državni proračun reši pred novim letom. Po novem letu se skličejo deželni zbori v kratko zasedanje; a meseca februarja se snide zopet državni zbor, ki bode deloval tija v pozno poletje s kratkimi presledki. Seja državnega zbora dne 18. t. m. — Podpredsednikom posl. zbornice je bil izvoljen Kaiser (nemški nacijona-ec). Pri volitvi je bilo oddanih 276 listkov, med katerimi je bilo 125 praznih. Izvoljen je bil z 120 glasovi. Drugi glasovi so bili razcepljeni. Poslanec V y c h o d i 1 je utemeljeval svoj nujni predlog, da naj se odpravijo državne mitnice. Zbornica je že dvakrat sprejela dotični predlog, a vlada se brani, dokler ne dobi nadomestila dva milijona kron. V tej seji je poslanec Pogačnik interpelal g. železniškega ministra glede oddaje pripravljalnega dela pri predoru skozi Karavanke in skozi Bohinj. Vlada je delo pri predoru skozu Karavanke oddala tvrdki Gross in Bischof, ki najemlje delavce celo iz Macedonije, delo pri predoru skozi Bohinj pa je oddala tvrdki Ceconi, ki najemlje delavce iz Italijo. Badi tega postopanja je vse domače prebivalstvo po pravici vznevoljeno in bati se je izgredov! Seja državnega zbora dno 22 t. m. — Zbornica sprejme jednoglasno predlog poslanca Vyhodila, naj vlada posreduje, da gosposka zbornica takoj odloči glede odprave državnih mitnic, kakor je državni zbor že opetovano sklenil. Na interpelacijo poslanca Grossa glede sprejemanja franeozkih redovnikov v avstrijske dežele pravi naučni minister, da se je do zdaj dovolilo samo dvajsetim Karmelitankam, da se naselijo v Solnogradu !! V s e n e m e c E i s e n k o 1 b pred laga nujno, naj vlada predloži zbornici zakon, po katerem bi za ustanovitev samostana bila v vsakem posameznem slučaju potrebna posebna postava. Tudi se-dajni samostani bi morali prositi potrdila. Bedovniki naj bi se izključili od poduku. Iz tega predloga se vidi, kako razumejo liberalci besedo: svobodo. Svo- bodo naj bi uživali le liberalci in judjo, j drugi ne! Soja državuoga zbora dno 23. t. m. — Zbornica sprejme predlog poslanca Kaftana za podržavljenjc sovero-zapadne železnice, Nonhvestbahn ter ga izroči železniškemu odseku. „Slovanski centrum“ je imel dno 17. toga meseca sejo in so je konstituiral. Predsednikom kluba je izvoljen dr. Šušteršič. V parlamentarno komisijo so izvoljeni Barvvinski, dr. Gregorčič, dr. Hruban, Žičkar, Pihjljak. Za prvega podpredsednika parlan ejitarne komisije jo klub izvolil Barvvinskega, za drugega podpredsednika pa dr. Gregorčiča. Novice. f Anton Hvalica, dekan v Št. Petru pri Gorici, čistili konzistorijalni svetovalec, goriškega okrajnega šolskega sveta član, je umrl sinoči ob 7. uri po kratki bolezni (pljučnici) previden se sv. sakramenti. Ta prežalostna vest nam je ravnokar d osla. Udarec, ki je s tem zadel šentpetersko faro, dekanijo in goriško škofijo, je velik. Izgubili smo uzornega duhovnika, vztrajnega bojevnika za sv. katoliško stvar in iskrenega slovenskega domoljuba. Pokojnik je bil rojen v ročinjski fari dne 23. nov. 1834. Šolal seje v Gorici. V mašnika je bil posvečen dne 22. sept. 1861. Kakor smo o svojem času poročali, je praznoval štiridesetletnico svojega mašništva v Št. Petru dno 2^. sept. t. I. zelo slovesno. Dekanijska duhovščina se mu je poklonila dne 19. sept. t. 1. ter mu v spomin izročila prekrasen prstan. Takrat je bil še precej zdrav. Služboval je kot kaplan na Libuš-njein in v Tolminu, kot vikar v Logu in na Drežnici in zdaj kot župnik in dekan v Št. Petru pri Gorici. Povsod, koder je služboval, jo bil priljubljen. Ljudje se ga s hvaležnostjo spominjajo. V svojem zasebnem življenju je bil skromen, pa vedno vesel in šaljiv. Njegova gostoljubnost in radodarnostjo bila obče znana. Ubogim je bil dober oče, dobrodelnim zavodom v Gorici velik dobrotnik. Pogreb bode jutri, dne 25. t. m., ob 9. uri zjutraj. Svetila mu večna luč! •j- Jakob Alešovec, znani slovenski pisatelj in časnikar je v četrtek 17. t. m, umrl v ljubljanski bolnišnici. Jakob Alošovec jo zlasti znan kot izdajatelj slov. humorističnega lista „Brencelj“. Pokojnik je tudi mnogo spisal slovenskih iger itd. bil je jeden najplodovitejših slovenskih pisateljev. Naj v miru počiva! Neizprosna smrt je ugrabila zopet „slov. katoliškemu del. društvu’1 v Gorici vrlega člana, delavca Antona Sedevčiča iz Peči h. št. 13. Ves udan v voljo Božjo je umrl po prejetih sv. zakramentih dne 17. oktobra, zadnji petek so položili njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku. Pustil je za sabo bolno ženo in tri bolne otroke, katerim je priteklo na pomoč z zdalno podporo naše delav. društvo. Pokojnik je bil priden delavec, dober družbinski oče, pa navdušen član ,,katoliškega delav. društva11. Svetila mu Večna Luč! Ostali družini našo in naših delavcev srčno sožalje! Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem jo imelo svoje redno zborovanje dne 2. t. m. Veleč, gospica Holzinger pl. Woidich jo prečitala razpis darila 40 K za najboljši sestavek o predmetu „S katerimi težavami se nam je bojevati v prvih letih našega delovanja11 za one druStvenice, ki še niso naredile izpita učiteljske usposobljenosti do 2. okt. t. I. Pisateljica ne imenuje v spisu svojega imena ter mu postavi na čelo geslo; spisu prida za-pečačen zavitek, na katerem je gesio, notri pa ime pisateljičino. Nagrada se podeli v zboru meseca aprila, toda le tedaj, ako sle vsaj 2 pisateljici uložili spisa. Na žoljo prisotnih členov bode imelo naše društvo letos 3 tečaje: pe-dagogiški in italijanski pod predsedničnim vodstvom, tečaj za petje pa pod vodstvom gospico Bagnalasla. Prihodnje pedagogiško predavanje bode dne 16. okt. ob 5. uri popoludne. Prihodnje zborovanje bode dne 3. novembra ob 10. uri preilpoludne. ,.Centralna posojilnica1*, je sicer še jako mlad zavod, vendar dobro napreduje. Do sedaj je imela skupnega denarnega prometu za 2,073,359 K. Stanje hranilnih vlog znaša 316.318 K, s ta n j e p o so j i I n a vknjižb o 245,583 K, n a o s e b n i k r e d i t pa 153,913 K. Število članov znaša 412, kateri so vplačali po en ali pa po več deležev, bodisi glavnih ali pa opravilnih. Trinajst railfeisenskih posojilnic, 1 okrajna posojilnica in 1 produktivna zadruga je vstopilo v zvozo s „Centralno posojilnico11 kot osrednjem zavodom go-riških zadrug. Natančnejše podatke o delovanju »Centralne posojilnico11 kot posojilnice in organične zveze posojilnic dobe drušlveniki po preteku prvega opravnega leta. • Društvo „Edinost“ v Trstu bo imelo v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani „Narodnega Doma-1 v Barkovljah svoj občni zbor. Električna železnica iz Trsta na Opčine se izroči prometu po zatrdilu tehničnega osobja pri omenjenem podjetju še pred koncem tega leta. Meseca novembra bodo že poskušnje z vožnjo. Skedenj, dne 20. oktobra. — Preteklo nedeljo smo imeli tu prvo procesijo sv. leta. Udeležile so se vse štiri bratovske družbe in veliko drugih župljanov. Procesija je bila dolga, da je bilo prav lepo gledali. Pobožni župljani so na glas molili in prepevali sv. pesmi. Kdo bi si bil mislil, da šleje Škedeniska župnija zdaj toliko vnetih katoličanov! Hvala Bogu! Škedenjski župljan. Državne podpore cestam. — V državni proračun za leto 1902 so sprejete naslednje podpore cestam na Goriškom. t. Za popravo koroške državne ceste pod Selom (pri Platarju) prvi obrok 10.000 K; vse delo je cenjeno na 36.600 K. — 2. Za preloženje okrajne ceste ob hribu sv. Jurija pri Bračanu prvi obrok 8.000 K; vse delo bo stalo 30.000 K, država da 16.000 K. — 3. Za preložitev koroške državne ceste med Kobaridom in Trnovim šesti obrok 60.000 K; vse delo je cenjeno na 345.000 K. — 4. Za popravo koroško državne ceste pri Morskem drugi obrok 12.000 K; vse delo bo stalo po sedanjih podrobnih načrtih 22.000 K. — 5. Za cesto ob Lijaku od dornberške do šempaske ceste četrti obrok 2.000 K; vse delo je proračunjeno na 90.000 K; država di 48.000 K. — 6. Za ceste ob državni meji med Sočo in Idrijo z 'Vrhovlja čez Kobališče. mimo Sv. Jakopa, IJge, Kostanjevice in Kum-breške na Srednje, ter od Gologebrda do Britofa pod Strmcem pri Kostanjevici četrti obrok 30.(XX) K; vse delo jo cenjeno približno na 440.(HX) K; od tega da država 80 odstotkov ali 352.000 K; do zdaj je dovoljenih 110.000 K; ostalih 88.v. Tamkajšnji škof je potem poslal več stekleničic te krvi na razne kraje, nekaj je je prišlo v Benetke odtod tudi v Radovljico na Gorenjskem in h sv. Krvi na Koroškem. Zgodovinsko resnico tega dogodka v Bejrutu potrjuje drugi licejski zbor I. 787. Glej: dr. Fr. Laupe: Jeruzalemski romar II. zvezek, str. 216, in: Jožef Lav- I tižar: Zgodovina župiij in zvonovi v ' dekaniji Badovljica, strm 22. Kotarjev Janez. želu in prizadele občine; država ima dali poleni še 24.000 K. — 9. Za popravo državne ceste po idrijski dolini (Koznr-skn-Sv. Lucijn-Zolinj-Idrija) doseli obrok 20.000 K; vse delo je cenjeno na 280.000 K. — 10. Za zgrudilo cesle po buški dolini od lludejužne do Podbrdu ler dulje čez Pelrovobrdo do kranjske meje 90.000 K; vso dolo je cenjeno na 498.1 CiO K, in sicer: od lludejužne do Podbrdu (Golnika) 195.560 K tor od Podbrdu do kranjske moje 302.000 K. — Redni državni prispevek za vzdrževanje in popravljanje cest im Primorskem je znašal leta 1901 390000 K; leta 1902 bo pa znašal 170.000 K, ker potrebo v tem oziru so vedno večje. Posnemanja vredno. — Kukor nam poročajo, je nakupil pri sv. Luciji lam, kjer bo slal kolodvor nove železnico, g. Gašpar Hvalic špediter v Gorici več primernega prostora, da ustanovi ondi o svojem času špedicijo. Storil je pa to že zdaj zaradi tega, ker so se mislili ugnezditi tujci. Naj bi g. Hvaliča posnemali vsi naši rojaki ob bohinjski železnici, katerim je dana prilika zastopati domače interese. V obrambo. — Ker sla mo napadla »Soča" in „Primoroc“ v zadnji štev., kakor sem slišal, prosim Vas uljudno, da blagovolile prijaviti v ,.l’r. Listu1* sledeče vosti v obrambo: „Nuša napredna inteligenca je znašla pri svojem ponesrečenem delu surovost duhovščino tudi na Gradišču nad Prva-čino. Nimam namena mnogo govoriti, ne, le toliko naj opomnim! Ni res, da je Peter Pahor, gostilničar iz Renč, le klical za narodno napredno stranko, res je, da me je tiho mimogrodočega zasramoval z „pl'uj“-klici. Ni res, da sem Pahorja s palico tepel, res je pa, da sem mu zagrozil, da naj nikur no hodi semkaj agitirat za prihodnje volitve in da naj nikar ne zapeljuje meni v varstvo izročenega ljudstva. Ni res, da bi ga prijel za obleko aa prsih ter ga vlekel in padel na tla, kakor tudi ni res, da je Pahor telebnil na - me, res pa je, da sem ga prijel za desno roko ter mu velel, da naj gre z mano in se prepriča, ako imam zaklenjena farovška vrata, kakor je Pahor govoril tam navzočim možem. O kako radost pri »golažu11 bi napravili „klerikalci“ tem »inteligent-nim“ ljudem, ko bi se dali pomandrati naprednjakom! Ni res, da sem Pahorju govoril: »Svinja, presica, itd.1*, res pa je, da sem rekel, da ta žival ne pusti ničesar pri miru in tako se tudi on ob vsaki priliki zaletava v mene, ker mu ni nobena reč sveta. Ko je divjal proti meni rekoč: „Kaj imate ljudi za norca z mašo in kako li Vi - morete maševati.“ Na to sem ga prašal resno; kaj mu je zakrivila sv. maša in kaj slabega ve o meni, da bi mi branilo maševati. Res jo, da so bili zelo razsrjeni nekteri ljudje vsled tace g a sramotilnega govoričenja Pahorja iz Renč, ne pa radi moje besede, zato pač ni treba kometilara, zakaj povsod se nahajajo še pobožni ljudje, ki ne dovole blatiti duhovnike. To je Pahor tudi sam dobro vedel in zato, kakor sem čul drugi dan, umaknil se v spremstvu dveh svojih tovarišev. To glejte, vsi naprednjaki, je po vaših glasilih razvpita surovost duhovščine na Gradišči. Braniti se pač smemo, saj nismo kamen! Gradišče, 21. oktobra 1901. AL Pavlin, vikarij. Iz Hod, dne 18. oktobra. Kolikor mi je mogoče do danes soditi, prišli so vsi duhovniki že na vrsto, ki podučujejo mešane pevske zbore. Konečno počastila je „Soča“ od 15. okt. t. L tudi meno v dopisu s Slapa. V prvi vrsti moram izjaviti, da na shodu na Pečinah nisem jaz niti bese- dice zinil o užitnini, o tem je govoril g. vikar s Pečin. Ko sem I. 1889. prišel v Roče, nisem dobil nobenega cerkvenega petja. V potu svojega obraza začel sem poduče-vati v šoli šolske deklice in pa druge lante in može. Ker v hribih nimamo tenoristov za možki zbor, moral sem hote ali nehote krčevito se držati mešanega zboru. Vse sem sam podučeval do letošnjega leta, torej 12 let. Koliko truda, koliko skrbij lo stane, to zamorejo soditi le oni duhovniki, ki se s tem pečajo. Toda ves trud je pozabljen, ko človek sliši lepo cerkveno petje. Ako rečem danes, da je moj pevski zbor (ako bi bil ves skupaj) kar se tiče moči in glasov, najmočnejši v hribih, ne pretirujem. < Žal, kakor drugod, so tudi moji jiovci občutljivi. Ki mi treba lu na dolgo in široko razkladiiti, kako pride do šlraj-kov pri pevcih, saj je lo splošno znano. Samo pribili moramo to, da kadarkoli kak pevec ali pevkinja izostane, tedaj si prizadeva tudi dinge za seboj potegniti. Pri meni jo pa nesreča hotela, da jih jo več naenkrat odstopilo, ker so bili bratje in sestre. Dve leti že moram biti zadovoljen samo z enim krepkim sopranom, katero „Soča“ z zasmehom imenuje Jopo žniderco". No da se popisati, kakšno gonjo so vprizorili odstopivši pevci in pevkinje proti temu jedinemu sopranu, kajti ž njo bi bil ves moj pevski zbor na tleh, in s tem uničen trud 12 let. Da sem jaz vse sile napel proti temu in raznovrstnih pripomočkov se poslužil, da bi vsaj en sopran ohranil, se razume samo po sebi. (Dalje pride.) Izjavil. — Marsikdo vpraša, zakaj sem se oglasil, kor som toliko let molčal. I. Vsi nazadnjaki (naprednjaki jo prelepo ime) iz idrijske doline in šenlviško-gorske planote some smatrali za Tumovca in so udrihali po duhovnih sobratih sklicevaje se na mojo osebo. 2. Tuma je imel shod na Pečinah, torej blizu nas. Ko bi jaz molčal, bi vsi moji duhovni sosedje silno trpeli. 3. Izmed dijakov na goriški gimnaziji se nihče ni oglasil za veliko semenišče. Od kar sloji gimnazija, se to najbrže ni zgodilo. 4. Šo nikdar ni bil duhovski stan tako napadan, kakor se to zdaj godi. „Soča“ in „Primorec“ slikata duhovnike, kakor da bi bili najhujšo barabe. 5. Karkoli smo do zdaj z velikim trudom sezidali, nam žugajo »nazadnjaki**, ki se imenujejo naprednjake, vse podreti. — Ti in samo ti so vzroki, zakaj sem se oglasil. Meni je pač malo mar, ali kandiduje g. Klavžar, ali kdo drug. Tukaj gre za stvar ! Kar se tiče besedij: „večen kandidat11 za deželni zbor, naj bo Gabršček popolnoma brez skrbi. Roč o, 21. oktobra 1901. Miki. Kocijančič. Iz Borjnnc. (Odprto pismo g. Gabršček u, lastniku „S o č e1*.) — Kaj Vas je prijelo, g. Gabršček? Mene se upate tako ostudno napadati radi užitnine! Ali sem jaz deželni glavar, poročevalec o tej stvari, sploh deželni poslanec? Ker nisem niti to, niti ono — som moral celo vprašanje posneti po listih; listi, iz katerih sem to zajemal, so me prepričali, da je dr. Tuma, general nar.-napredne stranko, deželo oškodoval za tako svoto, kot sem jo bral v listih. Zakaj no tožite dež. poslancev, dež. glavarja in listov, da so nesramni lažniki, ostudni obrekovalci! Mislite: na ubozega „farja“ se sme vse naložili! Če imate sploh še veliki katekizem v hiši, vzemite ga izpod klopi, obrišite ga prahu in preštudirajte vprašanji 456. in 461. To vedite : o čemer som po vesti prepričan, bom govoril tudi za naprej, ne meneč se za jezo in bruhanje Vaše in vinskih junakov, ki slepo prisegajo na Vašo zastavo. Da bi pa Vi in Vaši vinski bratci srčno radi videli, da bi me (pa ne samo mene, marveč vse duhovne!) s palico zapodili iz cerkve, o tem sem več kot prepričan. Kaj ne: rajši danes kot jutri! Pa ne bo nič, le potolažite se ! Sicer pa lepa hvala Vam! Zdaj sem vendar enkrat prišel vsaj do tretjino naslova, ki mi gre (tiče) kot katol. duhovnu in farn. vikarju. Poprej sem bil samo „Sedejček“ in »misijonar** — zdaj sem pa že „go-spod“ in „ vi kar Sedej **. Če me boste še napadali, zagotovim Vas, da pridem do popolnega naslova, ki se glasi : *) Jan. Nep. Sedej, farni vikar. Iz Kobarida. (Odprlo pismo g. A. Gabršček u, lastniku „S o -č e“.) — V št. 120. »Soče** z dne 17. oktobra 1901. sto napisali krilat dopis o „klerikalnem shodu v Kredu11. V tem dopisu ste nagromadili na mojo osebo cel kup blata, med katerim pa stojim še vedno kot čist duhovnik. Da me napadate, ni nič čudnega, saj ste oblatili že vse naše najboljšo može in najčistejše značaje. Mirno bi prezrl ta napad, kakor sem jih že mnogo, ako *'i v tem ne bila napadena moja osebna čast s tem, da se mi očita kaznivo dejanje. Pišete namreč: »Gabršček je bil okraden za okroglih 500 gld. in sodeloval je tudi mladostni raznašalec „Soče“ — Ciril. *) Razume so: v i s o k o č a s t i t i goli p o d Jaa. itd. Op. u r e d n. Poživljam Vas: ako imate v tem z menoj kaj opraviti, moje ime je: Ciril Metod Vuga, kaplan v Kobaridu in t. č. tajnik „Slov. kal. polit, in gosp. društva za kobariški okraj" — tožite mo ! Ako tega ne storite, imenujem Vas podlega obrekovalca. Kobarid, 21. oktobra 1901. Ciril M o t o d V u g a. Veselica »kmetskega bralnega društva v Miljah" dne 10. t. m. ne da miru nekomu »biljenskemu mlekarju11 v „Soči“, ki blati veselico, društvo, tuk. župana, kurata itd. Namen dopisa je jasen, omazali hoče pred svetom naše bralno društvo, kor se jo malo otreslo napred-njaškega vpliva, „Soče“ in „Primorca“, kateri se je studil našim mladeničem. Ako pomislimo, da so naši mladeniči, dekleta in možje samouki, da so se sami brez izurjenega učitelja naučili petje, igro, govor in deklamacijo, moramo jih le pohvaliti, da so toliko storili. Sicer pa ni bilo petje tako slabo — le pesmi so bile pretežke za luk. moči. — Dopisnik so spodlika nad govorom g. župana, v katerem jo povdarjal, da društvo je in bo delovalo: „vse za vero, dom in cesarja11 — a stavim, da bi vse točke Veselice laskavo pohvalil, ako bi bili rekli v govoru: Vse za Tumo, Gabrščeka in naprednjake. Na napade in obrekovanja na tule. g. kurata ne odgovarjamo, saj pozna cela okolica, koliko so trudi za našo občino. Oni „biljenski mlekar11 je pa v resnici le „krompirjovo“ v Vrtojbi. Uiljonski mladeneč. I)r. Tuma spremenil taktiko. — Ker vidi, da z javnimi shodi ne gro, napoveduje zaupno shode za volivce v okolici in sicer tudi ob delavnikih zvečer. Maraža iz Vrtojbe je vprašal za prostor — a odgovorili so mu, da tam so vsi za njega, ter mu svetovali, naj nakloni to srečo drugje. V Renčah mu sroča tudi ni mila. Slovenci so barbari! — Tako pišejo v zadnjem času nemški in italijanski časopisi, ki sodijo Slovonce po „Soči“, „Primorcu“, „Siov. Narodu11 in po narodno-napredni stranki. Daleč so nas tedaj pripeljali naprednjaki. Osramotili in osmešili so nas pred vsem svetom. Upamo pa za trdno, da se bo go-riško ljudstvo o prihodnjih deželnozbor-skih volitvah izreklo odločno proti divji narodno-napredni stranki ter s tem pokazalo vsemu svetu, da je pisarija nom-ških in italijanskih časopisov grdo obrekovanje! Rojaki, vsi na dolo, da si izbrišemo madež barbarstva, katerega so nam pritisnili liberalni časopisi in narodno-napredna stranka! Miha Zegn, sedaj še župan v Kanalu, je na shodu v Ročinju javno očital dr. Gregorčiču, da ne stori nič, da bi se obmejna cesta od Vrhovlja mimo Kobališča, Marijinega Celja do Srednjega izvršila. G. K. Klavžar pa mu jo dokazal, da jo ravno g. Zega, župan kanalski, hotel to cesto pokopati. Ko je bil že konečno dovoljen državni prispevek 80 od sto skupnega potroška za obe cesti ob državni moji, t. j. za ono ob Idriji in za ono vrh pogorja, je kanalsko županstvo dne 22. decembra 1899. podalo prošnjo na c kr. namestništvo in deželni odbor, naj so denar, ki jo določen za cesto od Vrhovlja do Srednjega, porabi rajše za cesti, ki bi vezalo okolico s Kanalom in — z njegovo gostilno ! Ta prošnja župana Miho Zogo in pa njegov govor v Ročinju postavljala mladega penzijoniranega učitelja v pravo luč. — Hribovci pa naj iz tega sklepajo, kaki prijatelji so jim naprednjaki. Z VogerNkega nam naznanjajo, da jo obnašanje naprednega učitelja Sedevčiča vedno bolj neznosno. Pred kratkim se je v krčmi g. L Nardina colo tepel. V prepiru je zagrabil nekoga za vrat ter ga davil. Le-ta pa se je krepko zasuknil in spravil učitelja Sedevčiča pod so, da je bilo ros srumotno. Tako nam poročajo z Vogerskega, kjor vsi želijo, da bi se kmalu iznebili naprednega učitelja Sedevčiča, kateremu ne marajo več izročati v izgojo svojih otrok. Na shodu v Volčjidragi se je ta učitelj v prvi vrsti izkazoval proti g. kuratu Rojcu. Ž njim v družbi je bil izmed učiteljev le še g. nadučitelj Križ-m a n. Taki so napredni učitelji, kateri imajo v ustih neprenehoma besedo: far! Kako velika razlika je med njimi in pa mod krščanskimi učitelji, ki so člani ..Slomškove podružnice*1! Od llorkinov. — „Gorica“ jo priobčila sporočilo o shodu brezverskih hujskačev v Malavunu. Vse, kar je v tem sporočilu, jo čisla resnica. »Primo-roe“ in »Soča*1 pa sla pisala popolnoma drugače, toda vsi, ki so bili v Mulavunu na shodu, so pričo, d a n e s r a m n o in drzno laže ta. Tudi pristaši ..napredne'* obsojajo lo nepoštenost. Piscu ieh vrstic so prinesli nekateri od liberalcev zapeljani, toda šo pošteni možje, pokazali umazanega „Primorca“ ter so odločno izjavili: „Ko bi ne bili sami navzoči na shodu in bi ne bili videli na svoje lastne oči in slišali na svoja lastna ušesa, kaj je v resnici bilo, bi še verovali, tako pa ne! Zdaj nam je jasno, da hoče Tumova brezverska stranka, da moramo celo bolj verovati liberalnim umazanim časnikom nego svojim lastnim očem in ušesom. Lažnjivi liberalci nas ne bodo več vodili za nos!" Pa še to! Nam priljubljeni „Prim. List11 prihaja v to kraje vedno že v potok. Toda številka z dne 3. oktobra je prišla še-le v soboto. Zakaj to? Splošno si razlagamo tako-le: Dotična številka ,,Pr. L.“ izdala je pod naslovom: „Kam pojdejo v nedeljo naprednjaki n n spre-hod“ veliko skrivnost, da bo v nedeljo dno 6. t. m. shod v Matavunu. Ker je pa bilo goriškim gospodom in tukajšnjim liberalcem zelo na tem ležeče, da ne bi o tem o pravem časa izvedeli tisti, ki imajo v srcu še kaj ljubezni do sv. vere, poskrbel jo nokdo, da je prišel „Pr. L.“ naročnikom v roko še-le zadnji hip. To mnenje je zelo verjetno, ako se pomisli, da so uekatori, ki niso naročniki „Pr. L.“ izvedeli za to novico uprav iz „Pr. L.“ in sicer prej ko jo bil vročen naročnikom. Iz tega bi se dalo sklepati, da je nekdo zlorabil službo, ki bi se morala vršiti nepristransko, v strankarske svrhe, v prilog liberalcem! (Daljo pride). Iz Dcskcl nam poroča naročnik: Bil som nek čotrtek slučajno navzoč, ko prinese poštar iz voza »Prim. List** na pošto. Znani občinski tajnik zakliče surovo: „Aha, Prismojeni list jo tukaj!" Malo potom pa je prišel pismonoša, a »Primorskih Listov** ni bilo ... Takrat so ga naročniki dobili še-lo v soboto. Pozivljomo slavno poštno direkcijo v Trstu, da to zadevo strogo preišče! Vabilo k občnemu zboru »Kmetijskega društva v Biljah pri Gorici registr. zadruge z omejeno zavezo*1, ki bode dne 10. novembra t. I. ob 3. uri pop. v društvenem prostoru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o stanju društva, 2. Volitov načelstva, 3. Volitev nadzorstva, 4. Volitev razsodišča, 5. Razni predlogi. Bilje 22. oktobra 1901. Za načelstvo: Matija Mosten, Ivan Silič. Ilazlnga velikega katekizma ali hrščanskoga nauka. Tak je naslov knjigi, katero je sestavil po raznih virih č. g. Anton Veternik, župnik pri sv. Jakobu na Dolu. Izšel je dozdaj I. zvezek, ki razpravlja o veri in apostolski veroizpovedi. Cona je 2 K, po pošti 20 vin. več. Razlaga jo točna in jasna, jezik lep in preprost. Knjigo toplo priporočamo. Knjige »družbe sv. Mohorja** niso še došle. Toliko v odgovor raznim vprašanjem. — Upamo, da bomo mogli kmalu sporočiti veselo novico, da so knjige lu. Letos dobi vsaki društvenik šostero krasnih in zelo koristnih knjig: 1. Koledar za navadno leto 1902. 2. Zgodbe sv. Pisma. 3. Umni kletar. 4. Pamet in vera. 5. Povest: Za srečo. 6. Slovenske večernice. DruŠtveniki storijo najbolje, ako pri sprejomu knjig plačajo 2 K že za prihodnje leto! Socijalne drobtinice. (I zasebni lasti. — 8. Vprašamo: Kje pa ima zasebna last svoj izvor? Dokazali smo namreč, da pozemeljska dobra n>so že po svoji naravi lastna t. j. posameznikom niso že naprej določene stvari namonjeno. Na drugi strani pa smo tudi dokazali, da pozemeljska dobra niso pozitivno ampak negativno obča t. j. da si človek lohko pridobi zasebno last. Če je tedaj zasebna last opravičena, vprašamo, kje je izvor, iz katerega prihaja zasebna last? Ta izvor ne more biti v stvareh samih, kajti te niso po svoji naravi nikomur lastne. Ta izvor more biti le v človeku! Ker pa pozemeljska dobra niso posameznikom žo naprej določena, jo očitno, da si more človek pridobiti zasebno lust le so svojim delovanjem in trudom. Človeku mora biti vrojeno pravo, pridobivati si zasebno last. — 1 z g 1 o d : Polje, katero imaš, ni že po naravi tvoja lastnina, ampak ti si je s svojim trudom pridobil. Tako so prišli do sklepa, da je zasebna last opravičena le v slučaju, ako je v človeški naravi vrojeno pravo pridobivati jo. Premišljevati moramo sedaj vsestranski, ali je to pravo res vrojeno! Za kratek čas. ('uden vzrok smrti. — Dr. Janko je bil slab zdravnik. Redkokedaj se mu je zdravljenje posrečilo. Vselej pa je pravo zadel, ko je včasih na mrtvaškem listu v rubriko: Vzrok smrti, zapisal: dr. Janko! Daljno sorodstvo. Učitelj: „Kako razumeš besede: daljno sorodstvo?“ — Učenec: „Ako ima kdo bogatega strica daleč v Ameriki11. Narodni pregovori in izreki. — (Nabral J. Volkov). Kjer srbi, tam se praska. Celega sveta ne spraviš v torbo. Čisto seme kakor bi ga ptice izbralo. Vsak za-se Boga hvali. Hazsajaču še vrag molči. Preveč še z maslom ni dobro. To se zgodi, kadar bo v petek nedelja. Se oglaša ko petkova struna. Mlada ljubezen neumno jare. Ne reci „hop“ dokler ne skočiš. Na enoin očesu smeh, na drugem jok. (Hinavstvo). Več bas prinese, ko zvon odnese. (Ženitev, smrt). (Dalje pride.) Podpisana naznanjata slavnemu občinstvu, da sta prevzela na svojo roko mlin v Prvačini, ter zagotovljata, da bosta vedno skrbela za točno in pošteno postrežbo. Imata tudi hleve za živino. Cenjenim družinam se zatorej prav toplo priporočata Frančeškin & Cjan. Lastnikom konj! Podpisani naznanjam, da sem si nabavil najnovejše vrste atroj z zračnim pritiskom za striženje konj. S tem strojem se ostriže konja v najkrajšem času lično in snažno. V slučaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostrižem na lastnikovem domu po jako zmerni ceni. Za blagohotna naročila se toplo priporočam Franc Čoš, Rubije pri Gorici. Novo kleparsko delavnico je otvoril v ulici Vetturini h. št. 4. Izdeluje žlebe za stavbe, cevi za vodo, vse kuhinjske priprave itd. — Prevzema v popravo vse kleparske izdelke. Postrežba točna. — Cene zmerne. Priporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na dežali. >H< Martin Šuligoj, ^ A urar v Kanalu A U priporočam svojo zalogo šivalnih U ta strojev raznih in najnovejših M sistemov. M Jll Ker je to le postranski za- JI II služek in stanujem na deželi, mi II lU; je mogoče postreči z najnižjimi L J cenami. U Dajem tudi na obroke. Garancija U ni pet l«t. JIj ♦TxTTiZr?xT3cTTx:4! j®«««#««#««««!««««#««««««««««««! Tvrdka Konjedic&Zajec v Gorici pred nadškofijo Št. 5 priporoča svojo bogato zalogo: najboljšega štajerskega železa, železne, pocinkane, počrnjene in cinkaste ploščevine. Okovu zn pohištvo, stavbo, vodne žago, vse potrotiSCinp za obrtniki1, kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradniki* za jesensko in zimsko dobo. Nagrobne križe, peči, štedilmi ognjišču, cevi, predpečnike. Stavbeniki po/.or! Vodno sveži Portland in Roman cement. Edina zaloga žoloznih nosl-teljev (traverz), cevi za stranica /. vsemi pripravami. jKnton j^n, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v tiorlci, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v Mij večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChifTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jilger itd. itd. Vse po nuj nižjih cennli. ('ene so stalne brez pogajanja. ©ooooooooo Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfit istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 'U kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse krajo. oooooooooo Podpisani naznanjam sl. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl brivsko podružnico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček). kjer bodem mogel postreči cenj. svoje občinstvo, posebno spodnjega dela mesta ter one na deželi, bolj nego sem to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da lahko obljubljam točno in hitro postrežbo. V zalogi imam vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporočam udani A. Pucelj brivec. Pivopivti pozor! Podpisani naznaja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. I. m. naprej razim naVadnega piva Iudi neko spocijalilelo, kalero prodaja pod imenom Granat- Porter. To pivo je varjeno na bavarski način ter za 5 stopinj težjo od navadnega piva, pri lem pa jako finega in prijel nega okisa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celo od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in rc-dilnosti. Sploh pi zadovolji pivo »»(jlnmat-PorttT" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača. Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah. Za blagohotna naročila sc loplo priporoča Josip Rovan, zalagatelj vrhniškega piva, Gorica, Rabatišče št. 20. * Vo® XXV\ -h-, 4/., /* (/. .JV V / V ''X' & \ \\ * * i a s y A A Vv« Oglas. Podpisani javljam slavnemu občinstvu da imam 15.000 divjih trt na prodaj. Josip Lenardič Njivica št. 29. — p. Kojsko. I Teodor Slabanja, pj U srebrar, v Gorici, ulica Moreii 12, M priporoča prečast. duhovščini za ■■ izdelovanje cerkvenih posod in El orodja. Pripravo cerkvenega o- fyi rodja olajšuje revnim cerkvam L"J s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod ryi naročevalec sam lahko določi. I > aotoci. L”1 >000 Krojaški mojster y v Franc Cufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fme ali pa priproslc. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. »ooooooooi Karol Draščik, pekovski mojster na Korun v (Jorici odlikovan z častno diplomo najvlšjep priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Lekarna l'ravo in edino žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je no-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih. dvakrat na dan! po jedno žliOico (Varstvena mamka) popjje _ Okrepi belo dec, store, da zgine v kratkem času omotica in ni-votna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni C KI STOFOIiETTI v (iorici. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini št. 3. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. J