Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIII - N. 15 (373)
Udine, 15. septembra 1967
Izhaja vsakih 15 dn
OGROŽENI
JEZIKI
Materin jezik slehernega je gotovo največja in naj dragocenejša človekova dobi ma. Jezik je del človekove osebnosti, z njim izraža najbolj svojo osebnost in svoj obstoj. Zato v modem: družbi zatiranje materinega jezika preprečujejo ustavna načela, demokratičnost družbene ureditve in visoka zavest o koekst.stenci jezikov med ljudmi.
Tudi Slovenci Videmske pokrajine čutimo visoko poslanstvo svojega jezika, ki pa je žal, kot jez. k manjšine, kljub ustavnim načelom italijanske demokratične republike, nepriznan, saj doslej v naši pokrajini nimamo niti ene same šole v materinem jeziku.
V tem smislu, v borbi za priznanje našega materinega jezika, pa je bil za nas pomemben II. kongres mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov, ki je bil 31. julija in 1. avgusta v kraju Issime, nemško govoreči obč ni v Valle d'Aosta.
Pomembnost tega kongresa ni samo v njegovi resoluciji, ki jo c bjavljamo posebej, temveč tudi v prisotnosti pomembnih ljudi, med njimi predsednika zasedanja, velikega islandskega p sat el j a in Nobelovega nagrajenca Harolda Laxnessa.
Udeleženci kongresa so ugotovili, da se v Italiji žal le delno izvaja 6. člen italijanske usta ve, ki govori o tem, da republika ščiti s posebnimi normami jez kovne manjšine. Omenjeni člen le delno izvajajo v deželi Aosti in pokrajinah Bočen, Trst in Gorica.
Zato resolucija upravičeno Zahteva, naj začne italijanska republika izvajati popolno in riediskriminatorno omenjeni člen ustave za vse jezikovne skupine v Italiji, ki niso majhne, ter direktno z.ahteva izvajanje tega člena za ladinsko v Pokrajinah Bočen, Trento, Bel-hino, Videm in Gorica, za slovensko v pokrajinah Trst, Gorica n Videm in za hrvaško v pokrajini Campobasso.
Zanimivo je tudi to, da je kongres izglasoval še posebno resolucijo v koristhrvaškemanj Šine v pokrajini Molise, v kateri zahteva ustanovitev enotne srednje šole, ki bi bila enotna Za tri občine omenjene pokra-line, kjer bi obvezno poučevali srbohrvatski jezik namesto dru-Scga tujega jezika.
Prepričani smo, da bodo re-s°lucije. II. kongresa mednarod ne organizacije za zaščito ogro-*en h jezikov naletele pri r stojnili italijanskihih oblasteh ln ustanovah na potrebno razumevanje. Verujemo namreč v demokratičnega duha republi kanske Italije in ustave, saj končno jeziki manjšin tudi Svoje prispevajo k svlošni k ,llri in raznolikosti italijanske stvarnosti in sodobnosti. Upamo torej, da kongres in njegove resolucije ne bodo glasovi ^Pijočih v puščavi, temveč opo-z°rilo, da je treba čim prej od °esed in načel preiti k dejan-icm, in eno teh dejanj bo zagotovo tudi prizanje slovenšči-nt v videmski pokrajini.
PO NAŠIH VASEH IN DOLINAH
Še vedno živ spomin na strahotni pokol v Torlanu v Krnahtski dolini
Dne 25. avgusta 1944. so nacifašisti pobili in zažgali 34 nedolžni ljudi, ki so stanovali v naselju ob križišču ceste, ki vodi proti Ramandolu - Na kraju tega strahotnega pokola niso do danes še postavili niti skromne spominske plošče - Takšen pokol vsekakor terja svoje zgodovinsko in spominsko obeležje
lo pot se nismo podali v beneške hribe, temveč smo kar ostali na meji med ravnino in hribi. Ostali smo na področju, kjer so naselja mešana, kjer se prepletata furlanska in beneškoslovenska govorica. Prišli smo na področje, kjer stara generacija se zna in govori slovensko medtem ko mlajša in najmlajša generacija žal svoje materinščine več ne zna.
Tako smo se zaustavili od vhodu v Krnahtsko dolino, kjer poteka jezikovna meja med Furiani in Beneško Slovenijo.
Skozi Neme, ki ležijo v prijazni in krotki ravnini, smo se najprej zaustavili v vasi Torlan, ki je 25. avgusta 1844. leta med vojno doživela svoj najstrahotnejši dan v vsej svoji zgodovini.
Ko smo sedeli na gostilniškem vrtu v Torlanu, so nam nasproti še danes ožgani in porušeni zidovi hiš pričali o divjanju fašistov med vojno v teh krajih, ki so s terorjem, pobijanjem nedolžnega prebivalstva in požiganjem hoteli zatreti osvodobilnega duha prebivalcev tega področja. In tragedija Torlana je tragedia številnih, svobodoljubnih vasi širom sveta, ki so morale za svojo svobodo plačati najvišjo ceno.
Ob pogledu na ruševine in požgane hiše je tekel pogovor v vasi Torlan o črnem 25. avgusta 1944. leta, ko je ob sedmi uri zjutraj prispela v vas iz Nem oklepna ese-sovska kolona, v kateri so bili tudi italijanski fašisti.
Esesovska kolona je najprej opu-stošila in zažgala vas. Potem pa ce je začela racija prebivalstva. Ujeli so štirideset prebivalcev, tiste, ki se jim ni posrečilo pobegniti iz ogrožene vasi. Med zajetimi so bili tudi majhni otroci, ki so jih nacifašisti sadistično metali v zrak in ubijali pred očmi staršev. Potem pa so vse preostale segnali v hlev, tako ženske kot otroke in jih tam
pobili z mitraljezi. Toda tudi tiste, Ki so v hlevu po sreči ostali živi, je cakaia kruta usoda. Potem so namreč nacifašisti polili hlev z bencinom in ga zažgali, tako da so v njem zgoreli živi in mrtvi.
Pogovor o tragediji v Torlanu smo večkrat prekinili, kajti kljub lepemu dnevu in prijaznemu, toplemu concu na gostilniškem vrtu, nam je Di lo tesno in mrzlo pri srcu. Potem je eden izmed naših sogovornikov pokazal na tipičen furlanski dimnik, ki se je dvigal visoko nad streho gostilne. Vsi smo se ozrli tja in zvedeli za pretresljivo, skoraj neverjetno zgodbo sedemnajstletnega Albina Comellija.
Gostilna stoji namreč prav nasproti hleva, kjer so nacifašisti izvršili svoj nečloveški pokol. Nek esesovski podoficir je hotel «zavarovati» klanje v nasproti stoječem hlevu, pa je najprej na dvorišču gostilne naletel na- sedemdesetletnega Francesca Biasizzo, ki ga je takoj ubil z dvema streloma iz revolverja. Potem je vstopil še v gostilno in tam pobil celotno družino, razen omenjenega Albina. Albinu se je namreč posrečilo, da se je skril v dimnik in bil hkrati tudi priča umoru lastnih staršev in najbližjih sorodnikov.
Potem je Albino tistega tragičnega dne počakal v svojem skrivališču do prihoda noči, nakar je pobegnil v gozdove in se pridružil partizanom. Še pred odhodom pa se je splazil v hišo, z žepno svetilko našel ostanke svojcev, jih poljubil zadnjikrat in s krvavečim srcem odšel v hribe.
Ko se je Albino po vojni vrnil domov v Torlan, nikakor ni mogel pozabiti vseh krutosti in zverinstev ter je iz globoke žalosti in pretresenosti storil samomor. Tako je na-cifašistično divjanje še po vojni terjalo zadnjo, strašno žrtev pokola 25. avgusta.
Spet smo pretrgali pogovor, pre-
treseni nad strahotami in čudnimi potmi človeških usod, dimnik na gostilniškem poslopju pa se je ves tep in mogočen risal na sinjini neba v ozadju, in zahotelo se nam je, da oi nam dimnik spregovoril, da bi spregovorile še danes očrnele stene, kajti tistih, živih, ki so bivali med njimi, se ljubili, delali in živeli, ni bilo nikjer več... In samo oni, ne pa stvari in reči, bi lahko najbolje govorili o tragiki vasi Torlan...
Potem smo zvedeli še o tragični usodi Mamme Elisabette De Bor-toli, ki so jo Nemci slučajno prezrli v hiši. Sama pa je ob tej priložnosti izgubila kar devet svojih. Sinova Silvana in Antonia, stara 21 in 19 let, moža, starega 55 let ter vnuke Vilmo, 10, Onelio 8, Bruna, 5, Emrr.o 4 in Luciano, staro dve leti. In ko je Mamma Elisabetta De Bor-toii 24. januarja, edina preživela iz irroga svoje družine, 1957. leta umrla, so ji na nagrobnik vklesali čudovite besede, ki kratko, a pretresljivo pričajo o materi-mučenici iz vasi Torlan:
«Ko se noč spušča na ravnino, prihajajo neme sence iz Torlana — tvoji sinovi, tvoji vnuki in partizani — in ti si živa — veličastno mirna v bolečini — da bi za vedno vladal na svetu mir».
In ta napis na grobu matere-mu-čenice iz Torlana nam je nehote vzbudil misel in vprašanje: zakaj pa tukaj, v Torlanu, ni nikjer no-oenega spomenika, niti nobene še tako skromne plošče, ki naj bi o-pozarjala popotnike in prebivalce na strahotno tragiko vasi, ki si še danes ni povsem zacelila ran, pa čeprav sta minili od takrat že več kot dve desetletji.
Mar je koga sram, da bi priznal divjanje in nečloveškost fašistov na tem področju ali pa je morda zadovoljen še z ruševinami in požga-ninami, češ, saj že ti dovolj pričajo o dogodkih vojnih let. Vsekakor pa to ni prav in takšen pokol vsekakor terja svoje zgodovinsko in spominsko obeležje.
(nadaljevanje na 2. strani)
  .................
TOLMAČ NAŠIH EKONOMSKIH EMIGRANTOV
ii
Malična dežela naj bi bila bolje seznanjena s problematiko italijanske ekonomske emigracije - V komiteju, ki šteje 40 članov, dva iz Furlanije
Z dekretom italijanskega zunanjega ministra Fanfanija je bil ustanovljen 3. avgusta letos « Komite Italijanov v tujini ». Ob tej priložnosti je bilo imenovanih štirideset članov tega komiteja, med katerimi jih trideset pripada
italijanskim kolektivom v tujini,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mu minuli m
POMEMBNA VLOGA NAŠE DEŽELE
Dežela Furlanija-julijska krajina in Koroška most med srednjo in vzhodno Evropo
Važne izjave deželnega odbornika za industrijo in trgovino dr. Marpillera na nedavnem avstrijskem lesnem trgu v Celovcu - Važnost avtoceste Videm-Trbiž—Avstrija
Na nedavnem lesnem sejmu v Celovcu, kjer je zelo številno sodelovala in razstavljala tudi naša dežela, je imel tiskovno konferenco deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpillero.
Dr. Marpillero je zbranim novinarjem najprej poudaril, da lahko Furlanija-Julijska Krajina in dežela Koroška z nadaljnim poglabljanjem odnosov veliko storita, da se napetost med Dunajem in Rimom lahko poleže. Nadaljeval je, daseprijateljskovzdu-šje, v katerem se vsestransko razvija sodelovanje med deželama prav s pomočjo obeh dežel
razširi na celotne odnose med Italijo in Avstrijo.
V nadaljevanju tiskovne konference je dr. Marpillero nato orisal glavne značilnosti ekonomske strukture Furlanije-Julijske krajine. Govoril je tudi o novem paviljonu na celovškem sejmu ter za prihodnje leto napovedal, da bodo v njem priredili razstavo raznih izdelkov, razdeljenih po strokah.
Ko je dr. Marpillero govoril o celi vrsti pobud naše dežele na gospodarskem področju, ki bodo v prihodnje lahko odločilno vplivale na razvoj sodelovanja z deželo Koroško in sosedno Slove-
nijo, je navedel živo zanimanje v Avstriji za gradnjo pomola 7 in napovedano spel j avo avtomobilske ceste iz Vidma v Trbiž in čez Kokovo v Avstrijo.
«Dežela Furlanija - Julijska Krajina », je na koncu poudaril dr. Marpillero, « je področje, ki predstavlja most med srednjo in vzhodno Evropo na eni ter Sredozemljem in afriškimi deželami na drugi strani. To vlogo pa bo koristno lahko izvajala le v primeru, če bo med sosednimi deželami Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo prišlo do koordiniranega in tesnega sodelovanja na vseh področjih ».
deset članov komiteja pa je predstavnikov državne uprave, ki se ukvarjajo s temi problemi.
Namen ustanovitve omenjenega komiteja je podpora italijanske države idejam tistih italijanskih kolektivov po vseh delih sveta, da bi bila matična dežela bolje seznanjena s problematiko italijanske ekonomske emigracije po svetu, ki je zelo številna.
Med tridesetimi člani komiteja so najrazličnejši predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja Italijanov po svetu. Tako najdemo v komiteju dva zdravnika, dva inženirja, tri docente, odvetnika, notarja, dalje so tukaj italijanski delavci, uradniki, komercialisti in voditelji podjetij. Med omenjenimi tridesetimi člani komiteja sta tudi dva člana, doma iz videmske pokrajine. To sta Giacomo Cassan iz Tramonti di Sopra, ki je emigriral v Neunkir-chen (Zahodna Nemčija) 1938. leta in Domenico Facchin, prav tako doma iz Tramonti di Sopra, ki živi v Cordobi (Argentina).
Vsekakor bo novo ustanovljeni Komite Italijanov v tujini pomemben pomočnik italijanski vladi, hkrati pa tudi glasnik in tolmač naših ekonomskih emigrantov v tujini, ki jih ni malo. Med njimi pa so tudi številni ljudje, beneški Slovenci, iz naše pokrajine.
IZ NADIŠKE DOLINE
Položili temeljni kamen za novo mlekarno v Ažli
Pretekli ponedeljek se je vršila v Ažli slavnostna cerimonija položitve temeljnega kamna za novo zadružno mlekarno, ki jo bodo zgradili lokalni proizvajalci s pomočjo deželnih prispevkov.
Mlekarna, ki bo stala okoli 100 milijonov lir, bo imela namen, da se dvigne izkoriščanje mleka vNa-diški dolini, kjer ga sedaj prodajajo zelo poceni ali pa ga predelujejo v malih mlekarnah v posameznih vaseh. Če bodo ukinili mlekarnice in vozili vse mleko v Ažlo, bodo imeli živinorejci prav gotovo večje koristi, ker bo kvaliteta proizvodnje znatno boljša.
Cerimonije se je udeležil tudi deželni prisednik za kmetijstvo adv. Antonio Comelli in nekateri deželni svetovalci, župani občin Nadiške doline, zastopniki inšpektorata za gozdarstvo in kmetijstvo, zastopniki direktnih obde-localcev, konzorcijev mlekarn, živinorejcev in zastopniki raznih drugih kmečkih zvez. Temeljni kamen je blagoslovil domači župnik g. Jožef Krajnik, nato pa je predsednik mlekarne Giuliano Tropina podal pozdravni govor. Nato so govorili še: predsednik direktnih obdelovalcev komendator Luca, deželni svetovalec dr. Titta Angeli, poslanec Mario Lizzerò, ob koncu pa tudi odbornik adv. Comeli. Vsi so poudarjali bodoče perspektive razvoja kmetijstva v Nadiški dolini in pa važnost valorizacije lokalne mlekarske proizvodnje.
Popravilo in ojačenje vodovoda
Pretekli teden so v Štupci pričeli s popravljanjem in jačenjem vodovoda, ki v tem kraju prečka strugo. Delo, ki ga bodo izvedli, bo namreč zabranjevalo, da bi ob hudih neurjih voda trgala in odnašala vodovodne cevi. Stroški bodo znašali okoli tri milijone lir.
Umrl je najstarejši mož
Ni dolgo od tega smo pokopali Zvana Blazutiča iz Špetra. Bil je star 94 let in je bil verjetno najstarejši mož špeterske občine. Po poklicu je bil krojač, zato je bil poznan daleč naokoli po Nadiški dolini. Njegovega pogreba se je udelžilo zelo dosti ljudi. Zapušča dva sina, pri katerima je živel.
Poroka
Vaščani iz srca čestitajo Dinu Fasanu iz špetra, ki se je pred nedavnim poročil z uradnico Gu-glielmino Tomat iz Čedada in jima želijo dosti veselih dni v skupnem življenju.
Nesreča ne počiva
V bolnico so morali peljati 59 letno Natalijo Bergnach iz Ažle, ker je padla po stopnicah in se močno udarila v glavo. Ozdravila bo v desetih dneh.
Podbonesec
50 milijonov lir za ureditev cest
Občinski svet, ki se je sestal pred nedavnim za izredno zasedanje, je sklenil, da bo dal delat nekemu profesionistu načrt za popravilo pokopališč v Erbeču, Ron-cu in Mersinu in za asfaltiranje cest Landar-Dolenji Mersin in BriŠče-Ronec, za kar se predvideva 50 milijonov lir stroškov.
Nadalje je občinski svet pooblastil župana, da prosi deželo za prispevek, s katerim bodo uredili kolovoz v Krasu. Odobrili so tudi prispevek, ki ga bo dala obči-
na za prevoz otrok, ki obiskujejo otroški vrtec v Tarčetu in za nabavo knjig šoloobveznim otrokom.
Ustanovili so lovsko rezervo
Podboneški občinski teritorij je definitivno smatran za lovsko rezervo in so ga dali v najem lokalni lovski sekciji, ki bo morala, kot to potrjuje je s svojim dekretom deželno odborništvo za kmetijstvo, plačevati letno 47.900 lir.
Rekordno število prehodov v obmejnem pasu
Meseca avgusta je mali obmejni promet v obmejnem pasu Nadiške doline in Slovenije dosegel s 171.305 prehodi rekordno številko. Še nikoli doslej niso zabeležili v enem samem mesecu tolikšnega prometa. Mejo je preko-
račilo 119.242 italijanskih državljanov in 50.951 jugoslovanskih, iz kmetijskih razlogov pa je bilo vsega skupaj 1.112 prehodov. Kot običajno se je seveda največji promet vršil skozi Štupco, kjer so zabeležili 166.521 prehodov, skozi Učjo 960, skozi Polavo pri čeplesiščih v sovodenj ski občini 872, skozi most Mišček 722, skozi Most na Nadiži v tipanski občini 395, skozi most Klinec 354, Ro-bedišče 822, Solarje v dreški občini 605, Boketo pri Topolovem 94, skozi Teleferiko v Dreki in skozi Kum pa je bilo 16 prehodov.
Deželni prispevek za pokopališče v Briščili
Ni dolgo od tega so dali na občini v zakup dela za ureditev pokopališča v Briščih, ki ga je močno poškodovalo zadnje neurje. Stroške, ki znašajo 3 milijone in pol, bo krila dežela.
Za kolovozne poti v Mersinu
Deželni odbor za kmetijstvo je pred nedavnim potrdil načrt za ureditev kolovoza v Gorenjem in Dolenjem Mersinu. Načrt predvideva tri milijone in 110 tisoč lir stroškov, za katere bo dal deželni odbor 87,50 odstotkov prispevka.
imiiiiimimiimiiiiiiiiiimimimiimimmiimiiiMiiiiiiimiiiiimiiitmiiiiiiiiimimmmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimmiiimimimm
IZ KANALSKE DOLINE
V Kraju Sant Antonio pri Trbižu bodo še letos zgradili smučišče iz plastične mase in vlečnico. To bo prvi takšen objekt v naši deželi, njegova prednost pa bo v tem, da bo omogočal smučanje skozi vse leto. Pozimi bo namreč smučišče iz plastične mase nadomestil sneg.
Investicija, ki znaša okoli 40 milijonov lir, predvideva poleg smučišča in vlečnice v dolžini 300 metrov še izgradnjo bara v kmečkem stilu pri zgornji postaji. Sredstva v to napravo bo investiral «Ente per le Tre Venezie». Istočasno bodo uredili tudi turistično pot, ki bo kraj povezala s Trbižem.
Pobuda je zelo zanimiva ter jo bodo smučarji prav gotovo z veseljem pozdravili, saj pravzaprav takšnih prog nimamo, medtem ko število smučarjev narašča iz leta v leto. Kanalska dolina bo kot prvi kraj v naši deželi postal skozi vse leto zanimiv smučarski center: pozimi zaradi številnih prog pri Trbižu in na Višarjih, že prihodnje leto pa tudi zaradi plastičnega smučišča.
V Trbižu odkrili freske iz XV. stoletja
Med obnavljanjem trbiške župne cerkve, ki je posvečena sv. Petru in Pavlu, so pretekli teden odkrili več fresk iz XV. stoletja. Tudi v absidi templja so našli sledove barv, iz česar se da sklepati, da je bila tudi ta poslikana takrat, ko je bila zgrajena cerkev. Kot znano, je bila sedanja cerkev sezidana leta 1445 na kraju, kjer je bila nekoč kapela. Ni izključeno, da so v sedanjih strukturah, restavrirane leta 1960, delno ohranjene prvotne.
Ob tem odkritju je takoj prišel v Trbiž direktor urada za varstvo spomenikov g. Ezio Belluno, da je sam nadzoroval to delikatno delo.
Vaški praznik v Beli peči
Zadnjo avgustovo nedeljo je bilo v Beli peči izredno veselo. Vaškega praznika, ki so ga slavili to nedeljo, se je udeležila tudi «banda» iz Buie in znana folklorna skupina iz Jesenic na Gorenjskem. Zvečer se je vršila nogo-
metna tekma med poročenimi in neporočenimi. Izredno dosti ljudi je prišlo na «žegnanje» tudi iz sosednje Koroške.
m iiiiimiiiiiiim milil mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii imunimi
Fojdu
Kmetje iz Čampeja grozijo, da ne bodo volili
Kmetje iz čampeja, ki so se nalašč sestali pretekli teden, so se domenili, da ne bodo volili pri prihodnjih političnih volitvah, če pristojne oblasti ne bodo uslišale njihove prošnje, da bibildovoljen lov na divje prašiče, ki jim neprestano delajo škodo na poljih. Tudi v teh dneh so se prikazale tolpe te divjadi in uničile mnogo pridelkov, zlasti koruze. Največ škode so utrpeli kmetje iz občine Sv. Lenart, Prapotno in v vaseh To-jan, Dre jan in Čampe j v fojdski občini.
Uredili bodo dve cesti
Občinska administracija je dala tele dni v zakup dela za ureditev in asfaltiranje dveh občinskih cest in sicer ono, ki vodi iz Ronk v kraj «Krosade», za katero se predvideva 15 milijonov in pol lir stroškov in drugo, ki pelje od skupine hiš « Bergum » proti državni cesti, ki vodi v Čedad. Stroški za to zadnjo bodo znašali okoli 12 milijonov lir.
Umrl je najstarejši vaščan
Umrl je najstarejši mož naše vasi: Vigio Guerra. Star je bil 94 let. Tudi njegova žena Katarina Rojatti, ki je umrla lani, je dočakala visoko starost: 91 let. Zakonca sta malo pred ženino smrtjo praznovala 70-letnico poroke. Pogreba dobrega starčka se je udeležilo izredno dosti domačinov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Iz Krnatske
Za cesto v Romandol
Pred nedavnim je deželno pri-sedništvo za kmetijstvo sporočilo našemu županu, da dà lahko v delo utrjevanje zidov in pobočij ob cesti, ki vodi v Ramandol. To delo bo stalo 9 milijonov 690 tisoč lir in bo krito na podlagi zakona od 15. marca št. 2.
Delo bo dal izvesti inšpektorat za gozdarstvo v Vidmu.
Deželni odbor je na svoji zadnji seji na predlog odbornika adv. Comeihja sprejel vrsto ukrepov, ki zadevajo Kmetijstvo, bonifikacije in hribovsko gospodarstvo na splošno, za kar bo dežela potrošila več kot eno milijardo lir. Nekaj bodo prejeli tudi naši hribovski kraji in sicer so dodelili 10 milijonov lir za ureditev Tera v občini Brdo, 10 milijonov lir za ureditev hudournika v Tavorjani, 7 milijonov lir za regulacijo Bistrice (Chiaro) in pogozdovanje, 15 milijonov lir za ureditev vodovj. in pogozdovanje v občini Fojda, 7 milijonov lir in pol za ureditev potoka Grions v tipanski občini, 20 milijonov lir za obnovo kostanjevih gozdov, ureditev cest in regulacijo hudournika Erbeč v sre-denjski občini; nad 170 milijonov lir pa so nakazali hribovskemu bazenu zgornjega Timenta in Bele, 90 milijonov lir pa hribovskemu bazenu Julijskih Predalp.
Vedno na predlog adv. Comel-lija, ki je odbornik za kmetijstvo, je deželni odbor sprejel sklep, da se dodeli nekaterim občinam posebne prispevke, podpore in nagrade za dvig gozdnega in živinorejskega patrimonija. Zainteresirane občine pri nas so sledeče: Rezija bo dobila 10 milijonov lir za ureditev ceste Barman-Liščeca in Sv. Lenart 12 milijonov 250 tisoč lir za most, ki vodi preko hudournika Kosca v škrutovem.
Ob koncu je odbor sprejel tudi program intervencij posameznim skupnostim kot so zadružni hlevi, mlekarne in kmečke zadruge.
Illlllliiirllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllll
Iz Idrijske
Iz občinske seje
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so med drugim sklenili, da bodo vzeli 7 milijonov in 660 tisoč lir posojila, da bodo uravnovesili obračun za leta 1966. Razpravljali so tudi o možnostih, da bi ustanovili konzorcij za tajništvo skupno z občino Dolenje. Sklenili so tudi, ki bo stala približno 15 milijonov lir.
Nesreča pri delu
Zelo hudo se je urezala v roko, ko je kosila seno, 25 letna Evelina Specogna. V bolnici so izjavili, da bo ozdravila v dveh tednih. Poroke
Poročil se je naš vaščan Rinaldo Valentin Londero z Lauro Bol-zicco iz Čedada. Prijatelji jima želijo mnogo sreče na skupni življenjski poti. Enako želijo tudi Karli Turko, ki se je tudi pred kratim poročila s Sergijem Mo-randijem iz Čedada.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllll
Iz Rez jonske doline
Deželni prispevek za mlekarno v Koritih
Deželno prisedništvo za kmetijstvo je dodelilo rezijanski občini 300 tisoč lir prispevka za nabavo nekaterih priborov v mlekarni v Koritih. Ljudje v tej zakotni vasici, ki leži na pobočju Kanina, so še pred enim letom ustanovili zadružno mlekarnico. Sedaj, ko delajo sir skupaj, vsi združeni, predelajo vsak dan skoraj 200 litrov mleka. Planinski sir iz Korit .1-zelo iskan na furlanskem trgu, ker je izredno okusen in masten in bo sedaj, ko ga izdelujejo v mlekarni, še pridobil na ceni. Prej
je namreč vsaka družina zase izdelovala sir doma še po srednjeveškem načinu, sedaj pa, kot smo povedali, so stopili v zadrugo.
Seja občinskega sveta
Dne 2. septembra se je sestal občinski svet, da je razpravljal c nekaterih zelo važnih problemih. Med drugim so sklenili, da bo občina vzela 4 milijone in 620 tisoč lir posojila za uravnovešen je lanske in predlanske občinske bilance. Razpravljali so tudi o cesti, ki vodi v Liščeca, katero nameravajo v kratkem asfaltirati.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilillM
TAVORJANA
Zgradili bodo vodovod in razširili cerkev
Občinski odbor je pred kratkim potrdil načrt za gradnjo novega vodovoda v Drejanu, za kar bodo potrošili 2 milijona in 700 tisoč lir, ki jih dala dežela.
Občinska gradbeniška komisija je te dni dala dovoljenje za gradnjo nove stanovanjske hiše, v kateri bodo tudi garaže in mehanična delavnica. Sprejela je tudi načrt za razširitev župnijske cerkve v Tavorjani.
Huda prometna nesreča
Dne 2. septembra se je zelo hudo ponesrečil 39 letni Aldo Felet-ti, ko se je peljal s svojim motorjem proti Vidmu. V bližini vasi Moimacco se je zaletel v kmečki voz, ki ga je upravljal Giuliano Tropina iz Ažle, ko je peljal na videmski trg prodajat drva. Pri zaletu se je Feletti zelo udaril v glavo. Prepeljali so ga v videmsko bolnico, kjer so si pa zdravniki za njegovo ozdravljenje pridržali prognozo.
V čedadsko bolnico so morali peljati tudi 64 letno Marijo Cudic-cio, ker je padla v domači hiši in si zlomila levo nogo. Ozdravila bo v enem mesecu.
KRATKE NOVICE
SV. LENART - V čedadsko bolnico so morali peljati 12 letnega Antona Braccialija, ker si je pri kopanju v Erbeču zlomil prst leve noge. Ozdravil bo v 20 dneh.
SOVODNJE - Poročila se je Marija Medveš z Marijem Mianijem iz Čedada. Znanci jima čestitaj0 in želijo mnogo srečnih dni v zakonskem stanu.
Po naših vaseh in dolinah
Sonce se je že nagibalo k zat°; nu, ko smo se skozi Ramandol, ki mu prav tako ni bilo prizaneseno ^ vojni, vračali nazaj proti Vidmu. Pot je bila obupna, v Ramandolu Pa nas je presenetila arhitektura cerkve, zgrajena v nam znanem stilb škofjeloške šole. Še en dokaz več. kako tesne so nekoč bile v zgodovini zveze med osrednjo Slovenijo in Benečijo.
Vidno smo se oddahnili, ko srn° nekaj pred Čento spet zapelji'1 na asfalt. Pozdravil nas je Ter, divji, neukročeni Ter in spet sm° bili na glavni cesti proti Vidm°-Toda molčali smo, saj so se °aS spet dotaknile smrtne peroti krut® zgodovine, ki je bila tako nepriza' nesljiva med vojno v teh krajij1-Najboljši zgled in opomin za to je bil naš obisk v vasi Torlan.
Bil je že večer, ko smo spet Prl" speli v Videm.
Resolucije II. kongresa mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov
Na II. kongresu mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur, ki se je vršil v Issime (občina z nemškim jezikom v Dolini Aoste), so zbrani delegati, ki so zastopali vse jezikovne majšine v Evropi, izglasovali več resolucij. Zaradi njih pomena in važnosti jih tu spodaj objavljamo.
«II. kongres mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur, upoštevajoč, da je slovenska narodna manjšina na Tržaškem, v goriški in videmski pokrajini izpostavljena diskriminacijskemu ravnanju tudi glede na njeno razdelitev v treh pokrajinah, Zahteva, da pristojni organi (vlada in dežela) izvajajo v duhu in črki ustanov načela o enakosti Pravic in ravnanja državljanov, ki govorijo drugačne jezike in narečja od italijanskega, in ščitijo ter valorizirajo njihovo etnično in kulturno bogastvo. Zato je pravično in potrebno, da se načela Uresničijo tudi v korist vse slovenske narodne manjšine, pa naj Prebiva kjerkoli v teh treh pokrajinah, in to predvsem z razširitvijo zakona o slovenskih šolah na videmsko pokrajino, da bodo tahko tamkajšnji prebivalci deležni pouka v materinem jeziku.
Zahteva končno, da se razveljavijo vsi tisti zakoni in pravne norme, ki jih je izdal fašizem v raznarodovalne namene, ki so še vedno v veljavi».
Issime, 1. avgusta 1967.
Sklepna resolucija kongresa pa Se glasi:
«II. kongres mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur, ki je bil v občini nemškega jezika v deželi Aosti, Issime v dneh 31. julija, 1. avgusta 1967, predpostavljajoč, da se člen 6. italijanske ustave glasi: «Republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine», ne glede na njihovo številčnost in teritorialno razporeditev, upoštevajoč, da raznolikost kultur predstavlja dragoceno obogatitev življenja države,
„ glede na to, da je bil imenovani blen ustave le delno izveden v debeli Aosti, v pokrajinah Bočen, Trst in Gorica.
zahteva popolno in nediskrimi-batorno uresničitev člena 6 usta-za vse jezikovne skupine v Italiji: francosko in provansalsko v 'Inželi Aosti ter pokrajini Torino, °kcitansko v pokrajini Cuneo, bemško v deželi Aosti ter pokrajinah Vercelli, Novara, Bočen, Trento, Belluno in Videm, ladinsko v pokrajinah Bočen, Trento Alluno, Videm in Gorica, slovensko v pokrajinah Trst, Gorica in '(Idem, hrvaško v pokrajini Cam-bobasso, katalonsko v pokrajini ^ssari, grško v pokrajinah Regalo Calabria in Lecce ter albansko S Pokrajinah Palermo, Reggio Calabria, Catanzaro, Cosenza, Mateja Lecce, Taranto, Foggia, Avello, Campobasso in Pescara. Zahteva:
. 1. Proučevanje materinega je-*!ka in pri tem proučevanju naj !tbajo prednost učitelji, ki so rojeni in prebivajo v treh narodnostjo mešanih področjih in poznajo iszik prebivalcev.
, 2. Podpiranje razvoja etnične Alture tudi s pomočjo prispevkov raznim kulturnim ustanovam arodne manjšine.
,v 2. Valoriziranje etničnega in 'dhimefra bogastva manjšin ir robivalcev dežele.
, Obrača se na zakonodajne in izvršilne organe Italijanske repu-. like, da ob upoštevanju duha, ki j® Preveval preporod in odpomi-*° gibanje, uresniči čl. 6 ustave
po devetnajstih letih svečane proglasitve republiške ustave ».
V korist hrvaške manjšine v pokrajini Molise pa je kongres izglasoval resolucijo, katero je naslovil na oba doma parlamenta, na republiško vlado, pokrajinskim upravam dežele Molise, Turistični ustanovi v Campobassu, občinskim upravam v Acquaviva Collecroce, Montemitro in San Felice ter predstavnikom političnih strank, in v kateri zahteva, da
Il II congresso dell’AIDLCM (Associazione internazionale per la difesa delle lingue e delle culture minacciate), riunito ad Issime (Valle d’Aosta) nei giorni 31 luglio e 1° agosto 1967,
CONSIDERANDO che la minoranza nazionale slovena del territorio di Trieste, della provincia di Gorizia e della provincia di Udine è soggetta ad un trattamento discriminatorio anche per quanto riguarda la sua diversa posizione delle tre province;
CHIEDE che gli organi interessati (Governo della Repubblica e Regione Friuli-Venezia Giulia) applichino, nello spirito e nella lettera, i princìpi costituzionali di uguaglianza di diritti e di trattamento nei confronti di tutti i cittadini parlanti lingue e dialetti diversi dall’italiano, e ne tutelino e valorizzino il patrimonio et-nico-culturale. E’ pertanto giusta e necessaria l’attuazione di detti princìpi anche nei confronti della minoranza slovena di tutte le province, estendendo la legge sulle scuole slovene alla provincia di Udine per rendere ivi possibile lo insegnamento nella lingua materna;
CHIEDE infine l’abrogazione di tutte le leggi, i regolamenti ecc. d’ispirazione fascista tuttora in vigore.
Il II congresso dell’A.I.D.L.C.M. (Associazione internazionale per la difesa delle lingue e delle culture minacciate), riunito ad Issime — comune di lingua tedesca della Valle d’Aosta — nei giorni 31 luglio - 1° agosto 1967,
PREMESSO che l’art. 6 della costituzione italiana stabilisce: «La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze linguistiche », indipendentemente dalla loro consistenza numerica e dalla loro ubicazione geografica,
RITENENDO che la varietà delle culture è un prezioso arricchimento della vita di un Paese,
CONSIDERATO che fino ad oggi il detto articolo ha avuto parziale applicazione solo per quanto riguarda la Vale d’Aosta e le province di Bolzano, Gorizia e Trieste,
CHIEDE l’applicazione totale e indiscriminata dell’art. 6 a tutte le minoranze di lingua: francese e franco-provenzale (Valle d’Aosta e provincia di Torino); occi-tana ossia provenzale (province di Torino e Cuneo); tedesca (Valle d’Aosta; province di: Vercelli, Novara, Bolzano, Trento, Verona, Vicenza, Belluno, Udine); ladina dolomitica e friulana (province di: Bolzano, Trento, Belluno, Udine e Gorizia); slovena (province di Udine, Gorizia, Trieste); croata (provincia di Campobasso); catalana (provincia di Sassari); sarda (province di Sassari, Nuoro, Cagliari); greco (province di Reggio Calabria e Lecce); albanese (province di: Palermo, Ren gio Calabria, Catanzaro, Cosenza, Matera, Lecce, Taranto, Foggia, Avellino, Campobasso e Pescara; vedere proposta di legge
se ustanove zavzemajo za izvedbo čl. 6. ustave tudi v tistih krajih, in še posebno pa zahtevajo.
1. Ustanovitev enotne srednje šole, ki bi bila enotna za omenjene tri občine in v kateri bi obvezno poučevali srbohrvatski jezik namesto drugega tujega jezika.
2. Namestitev v osnovnih šolah in vrtcih učiteljev, ki poznajo srbohrvatski jezik.
3. Ustanovitev kulturnih krožkov, ki bodo valorizirali jezikovne
n. 1326 alla Camera dei Deputati in data 30-6-1964), attraverso:
a) l’insegnamento della lingua o del dialetto materno, dando la preferenza agl’insegnanti autoctoni o conoscenti la lingua della minoranza;
b) l’incoraggiamento allo sviluppo della cultura etnica, anche mediante sovvenzioni a circoli, biblioteche, teatri ed organizzazioni culturali;
c) la valorizzazione delle tradizioni artistiche popolari e della cultura regionale in genere;
FA APPELLO agli organi legislativi ed escutivi della Repubblica italiana affinchè, ispirandosi alle nobili tradizioni del Risorgimento, vogliano — a 19 anni dalla promulgazione della Costituzione democratica — attuare questo principio fondamentale.
L’Associazione Internazionale per la Difesa delle Lingue e delle Culture Minacciate (AIDLCM), riunita nel suo 2° congresso a Issime (Valle d’Aosta), il 31 luglio ed il 1° agosto 1967,
CONSIDERATO che nel Molise, da oltre cinque secoli, vivono delle colonie di lingua serbo-croata (dialetto štokavo-ikavo), ridotte ormai ai comuni di Acquaviva Collecroce, Montemitro e San Felice, nei quali detto idioma è tuttora parlato;
RITENUTO che il patrimonio linguistico è parte integrante di una civiltà ed è degno di tutela ai fini storici e culturali, al pari di ogni altro patrimonio artistico;
RILEVATO che tale patrimonio, conservato fino ad oggi con la sola tradizione orale, attualmente non è in alcun modo tutelato con norme legislative o provvedimenti idonei a meglio preservare la singolare manifestazione di cultura popolare;
RITENUTO inoltre che, per l’art. 6 della costituzione della Repubblica, le minoranze lingui-
Menda ni treba posebej povedati, da je najdaljša krašba jama v Sloveniji svetovno znana Postojnska jama. Po velikosti je tretja na svetu, saj znaša skupna dolžina vseh njenih hodnikov vključno Pivke in Črne jame nad 24.000 metrov. Pa tudi sama Postojnska jama meri po podatkih inštituta za raziskovanje krasa natančno 16.424 metrov.
Vendar pa Postojnska jama ni edina tovrstna zanimivost v Sloveniji. Poleg nje je še nadaljnjih 30 podzemeljskih jam, katerih dolžina znaša najmanj 500 do 1000 metrov, nekaj jam pa je še dosti večjih. Tako je za postojnsko naj-doljša Križna jama pri Ložu, katere dolžina znaša 6949 metrov. Le malenkost krajša je Predjama pri Bukovju blizu Postojne, njeni hodniki so dolgi 6253 m. Po več kot 5 kilometrov so dolge Karlo-
posebnosti prebivalcev teh treh občin.
4.	Postavitev dvojezičnih napisov in tiskanje turističnih prospektov, v katerih naj se omeni prisotnost manjšine.
Poleg teh resolucij je kongres izglasoval še posebne resolucije za nemško, francosko in katalonsko majšino. Vse resolucije so bile poslane odgovornim oblastem in organom, ki bi morali skrbeti za izvajanje člena 6. republiške ustave.
stiche vanno tutelate con apposite norme, indipendentemente dall’entità numerica e dalla dislocazione territoriale,
SI RIVOLGE
— alla Camera dei Deputati ed al Senato della Repubblica italiana,
— al Governo della Repubblica,
— aH’Amministrazione provinciale del Molise,
— all’Ente Provinciale del Turismo di Campobasso,
— alle amministrazioni comunali di Acquaviva Collecroce, Montemitro, San Felice,
— ai rappresentanti dei partiti politici
affinchè, ciascuno coi propri poteri, rendano praticamente applicabile la suindicata norma costituzionale, ed in particolare:
1 ) venga istituita una scuola media unica statale, comune ai suindicati tre paesi, con l’insegnamento obbligatorio della lingua serbo-croata al posto di una lingua straniera;
2) venga agevolato, nelle scuole elementari statali e nelle scuole materne dei tre comuni, l’incarico d’insegnamento a maestri in grado di esprimersi anche in lingua serbo-croata;
3) vengano istituiti, nei tre comuni, centri culturali con biblioteche ed ogni altro sussidio didattico e culturale, onde assicurare la valorizzazione dell’antico idioma;
4) venga provveduto all’apposizione, nei tre centri abitati, di insegne bilingui amministrative, commerciali e turistiche, e venga favorita la divulgazione di materiale di propaganda turistica allo scopo di attirare la attenzione di studiosi nazionali e stranieri;
5) vengano infine sistemate le strade interessanti i tre comuni, con speciale riguardo ad un più comodo e facile allacciamento con la S.S. n. 16 e la fondo valle del Biferno.
v'.ca (Velika in Mala) pri Cerknici, Škocijanske jame pri Divači in Planinska jama pri Planini. Na sedmem mestu po dolžini (namreč 3243 metrov) je Pološka jama pri Tolminu, kateri sledijo Najdena jama pri Planini, Zelške jame v Rakovem Škocijanu, Kačna jama pri Divači (skoraj 2000 metrov) in Dimnice pri Markovščini, ki še vedno merijo 1230 metrov.
Najgloblje brezno v Sloveniji je Jazben na Banjški planoti, ki doseže globino 365 metrov. Sledi mu Habečko brezno v Koševniku nad Idrijo, ki je globoko 336 metrov. Na tretjem mestu je Kačna jama pri Divači, globoka 304 metre. Samo meter manj znaša globina Sli-varskih ponikev med Slivjem in Markovščino. Najmanj 100 metrov globokih brezen pa je v Sloveniji skupno okoli šestdeset.
Važno za kmete
Zdravniška pomoč kmečkim upokojencem
V državnem uradnem listu št. 146 je bil 13. junija ti. objavljen dolgo pričakovani zakon št. 369 z dne 29. maja 1967 o zdravniški pomoči za kmečke upokojence.
Znano je, da kmečki upokojenci doslej niso imeli brezplačne zdravniške pomoči. Uživali so jo le toliko časa, dokler so bili sposobni opravljati vsa kmečka dela. Takšno stanje je povzročilo marsikateri družini hude skrbi in znatne stroške v primeru bolezni upokojenca. Sedaj je konec takšnih nevarnosti. Novi zakon določa brezplačno zdravniško pomoč za vse kmečke upokojence potom njihove bolniške blagajne. Za zdravljenje specifičnih starostnih bolezni je določen neomejen čas. Za zdravniški pregled je treba prinesti s seboj le pokojninsko knjižico.
Enake ugodnosti so z istim zakonom priznane tudi upokojenim kolonom in spolovinarjem ter brezposelnim in začasno odpuščenim delavcem. Za kritje teh stroškov bo vsak zavarovanec — neposredni obdelovalec — plačal za letošnje leto približno 2500 lir in ženske po 1600 lir prispevka.
■iiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiitiiiiiiiiiiiii
Družinske doklade za kmečke družine
Dne 5. julija je bil končno veljavno odobren zakon o dokladah za kmečke družine.
Po tem zakonu bodo prejeli denarno doklado družinski — neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni, ki so vpisani kot delovne enote v pokojninsko zavarovanje in imajo v svoje breme otroke ali njim izenačene osebe.
Doklada znaša 22.000 lir letno z veljavnostjo od 1. januarja 1967 in bo izplačana za vsakega otroka v breme (sinove, hčere, brate, sestre, vnuke) do 14 let starosti odn. do 21 let, če obiskuje srednje šole in do 26 let, če obiskuje vseučilišče. Enako doklado prejmejo tudi oni družinski člani, brez ozira na starost, ki so telesno ali duševno nesposobni za pridobitno delo.
Prošnjam, katere bo sprejemal Zavod za socialno varnost INPS, bo treba priložiti družinski list, šolsko potrdilo za dijake, zdravnico potrdilo za nesposobne in za posebne primere še kaj drugega.
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimmiiimiimiiiiiiimmiiiiiiiimiiiii
Vsaka dobra gospodinja ve, da parket ne sme namazati z loščilom, dokler z njega ne očisti vseh madežev. Če so madeži samo od vode, je dovolj, če jih podrgnemo s smirkovim papirjem ali z žičnato ščetko. Mastne madeže je treba očistiti s terpentinom ali triklor-etilenom in jih potem posuti s pudrom, ki posrka vase še zadnjo maščobo. Večje mastne madeže na debelo posujte z vročim pepelom in počakajte tako vsaj tri ure, nato pa jih podrgnite še s ščetko, namočeno v vroč detergent.
Vročo polno steklenico ohladimo, četudi nimamo hladilnika: ovijemo jo z mokro frotirko ter io pustimo na zraku, najbolje na prepihu.
Madeže od saj odstranimo z raztopino vinskega kamna ali z gosto kašo iz krede in bencina. Zatem dobro izperemo.
Zadrge se kaj rade zatikajo. Dobro bodo tekle, če jih včasih malo nadrgnemo z ostankom sveče ali s trdim milom.
Žimnice, polnjene s pravo žimo, pokvarimo, če jih iztepamo. Take žimnice je treba le krtačiti ali čistiti s sesalcem.
Irt moni volale dai li. congresso internazionale per la difesa delle lingue e coire inacciaio
immuni limili iiiiiiimiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiijimiiiimiiii mm nin iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii n unum iiiihii
Cucia slovenskega podzemlja
- ŽIVALSKA ZGODBA -
Na nekem dvorišču, kjer je bilo mnogo raznovrstnih živali, so se neKega ane sešii k posvetovanju /bran so se za gnojiščem, da se pogovore o neki zelo vazni zadevi. Hu-ran je globoko povesil nos, gosak je nagnil glavo ter z enim očesom gieaai v oblake, petelin pa je zao-Krenil vrat. Le racman je kimal z glavo.
Začel je gosak:
— Mi smo se, bratje perutnina-rji, zbrali, da rešimo neko zelo rasno vprašanje. Mi štirje, kakor tudi nase spoštovane soproge in številni naraščaj, smo neprestano v strasnem položaju. Zmerom nam preti nevarnost od nase gospodinje. K njej prinajajo večkrat gostje, in mnogoKrat se znajde marsikak naš sorodnik rumeno spečen na njeni mizi.
— Kaj pa naj ukrenemo, — so ga vprašali tovariši.
— Da zbežimo na varnejši kraj, kjer nam ne bo neprenehoma grozil noz pod vratom.
— Toda kam?
— V gozd! lam živi toliko živali brez skrbi in strahu!
— Ne, ne, tja pa ne grem niti za živo giavo! Tam so lisice! ■— je zaklical petelin.
— In volkovi! — je zagodrnjal puran.
— Potem pa nekam ven na polje. Bomo že našli kako primerno drevo, kjer bomo lahko prebivali kot druge ptice.
— Pa jaz? — je vprašal racman.
— Poiskali bomo drevo, v katerega se boš skril, — mu je odgovoril gosak.
In so se odpravili. Sporazumeli so se, da ne morejo vzeti s seboj svojih mnogoštevilnih družin, ker bi se med seboj ravsali.
Srečno so prešli skozi vrt in se izmuznili na polje. Hodili so že dolgo. Gosak in racman sta postala Kmalu žejna in sta na široko odprla kljun. Toda kako bosta našla vodo in pripravno drevo za svoje bivališče. Ker je racman le polagoma racal na koncu sprevoda, so prišli po dolgi hoji do kmetije, kjer so se sprehajali kokoši, purani, race in golobi. Prispevši štirje begunci so se pomešali med nje. Napili so se vode, dobili pa so tudi koruzo. Toda medtem, ko so se gostili in spoznavali z novo družbo, je gospodinja, ki ji je pomagal pes, ujela dva večja piščanca in ju odnesla, kljub močni graji ostalih živali, v hišo.
Potniki so se prestrašeni spogledali. Nato pa so se odstranili in se odločili, da zbeže proč. Toda kam naj zbeže? V gozd ne smejo, na polju pa ni niti vode niti bivališča!
— He, zdaj pa sem se domislil nekaj pametnega, — je gosak zaklical veselo. — Vrnili se bomo nazaj, toda jedli bomo samo toliko, da bomo ostali pri življenju. Opazil
sem, da gospodinja nikdar ne lovi mršavih živali, temveč samo rejene.
— Tako je, tako je! — so pritrdili petelin, puran in racman.
In — so se vrnili.
Že se je bližal večer. Velika armada njihovih soprog in otrok je bila zbrana pred hišo, kjer so čakali na večerjo. Na pragu se je pojavila gospodinja s korcem koruze. Razmetavala jo je polne pesti na levo in desno, samo da bi vsakdo dobil svoj del.
Ko so potniki videli, kako rume-
na zrna padajo po tleh kakor toča in kako se vse živali po de za njimi, so popolnoma pozabili na svojo obljubo. Gosak je kar legel na tla in začel zobati, racman je razprostrl peruti in požiral kar po tri zrna naenkrat, petelin je tako naglo kljuval po zrnih, kot bi tiktakala ura, puran pa je preskakoval pišče-ta in račke in jih podiral po tleh in zrna lovil kar v zraku. Ko so si že dodora napolnili svoje golše, so odšli leno z ostalo družbo spat.
In tako je ostalo vse, kakor je bilo p;ed njihovim begom, pri starem.
Zakrpane
iiiiiimiiimiiiiiiiiiimiHiiiimiiimiiimiimiiiiiiiiimimmiiiiiimiiiiiimiiiiiimimiiiHimiiiiiMiimmiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiii
Pogumni vrabec
— Carja so razpolovili in meni je odleglo!
Tako je car končal, vrabec pa dočakal, kar je želel.
iiiimiiimimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Strah v koruzi
Letal je vrabec po svojih oprav-kin in spotoma našel pesčišče bombaža. Zveselil se je, pobral pesčisce in odletel k starki z belo ruto na glavi.
— Očisti-ti-ti! — je začivkal in spustil pesčišče starici v krilo.
starka je brez beseue potegnila iz pescisča prejo in jo izročila vrancu. Vrabec je oaletel k pastirjevi ženi, ki je nosila ogrlico iz petnajstin kovanih kopejk, in začivkal:
— Otri-tri-tri!
Pastirjeva žena je brez besede prejo otrla. Vrabec jo je vzel in odletel k dekletu s štiridesetimi kitkami:
— Spredi-di-di!
Dekle je brez besede spredlo iz preje niti. Vrabec je vzel nitke in odletel k tkalcu, ki je nosil križa-sto haljo, in začivkal:
— Stki-tki-tki!
Tkalec je brez besede stkal suk-no. Vrabec je odletel h krojaču, ki je nosil copate z zelenimi petami, in začivkal:
— Sešij-šij-šij!
Krojač je vzel vrabcu mero in mu sesil prelepo naljico. Vrabec si jo je oblekel, se prepasal in čisto je bil podoben drznemu dži-gitu. Napihnil se je, dvignil nos in odletel na dvor. Priskakljal je do prestola, na katerem je sedel car v zlati halji, in začivkal:
— Ali ni moja haljica lepša? Ali ni moja haljica lepša?
Car se je zjezil in zavpil:
— Rabelj!
Prihitel je prvi dvorni rabelj. Car je velel:
— Kaj blede ta vrabec? Kaznuj ga!
Prvi dvorni rabelj je zamahnil s svojo krvavo sekiro, ampak kje bo vrabca zadel! Vrabec je prhnil in odletel na okensko polico, rabelj pa je presekal na dvoje — carja. Vrabec se je zveselil in vsemu svetu začivkal:
Bulalcem se je obetala dobra letina. Na njivi je stala turščica, mogočna je oita kakor Hrastova gosca, na steblih so rumeneli storži, vsak storž je bil za ava. Zadovoljno so Kimali Butalci: «Znamo pa, znamo!», m so modro dostavim «Va nam le toča ne bi prišla nad koruzo ali medved! Ali pa skušnjava! '1 udi skušnjava je grdo škodljiva stvar».
Pa je bil vroč dan in je zapazil čuvaj: koruza se čudno g.blje — Zdaj v teh vrheh, zdaj v onih — nekaj se motovili v koruzi!
Stopil je in iskal može. — Možje so bistro gledali, majali so kosate glave; župan pa je dèi: «Toča to ni, medved tudi ne; točo in medveda čutiš in vidiš drugače. Nehaj pa je vendarle in nam lahko prinese neizmerno škodo. Možje, Kaj vam pravim — to je skušnjava! Ne vidiš je, ne čutiš je, potem pa je prepozno. Čuvaj, nič ne odlašaj, odpri bukve, ki se jim pravi, Kolomon’ in prični brati litanije!».
Čuvaj je pričel, vsi so mu odgovarjali.
Mimo je prišel popoten človek iz drugega kraja. Videl je in je postal, postal je, poslušal in gledal. In ko je razumel, je z dlanjo udaril ob dlan in zakričal: «Hej, hej!». Pa je iz koruze švignil zajec .n jo ubrisal proti gozdu.
Možje so zijali, potem so se zahvalili popotnemu človeku in so dejali: «Pošast! Kdo bi si mislil, da je za tako reč «hej’ hej!» boljši kakor našega čuvaja Kolomon!».
FRAN MILČINSKI
V našo šolo je hodil otrok rev-nin staršev. Nosil je hlače, ki so bile tako čudovito zakrpane, da •smo kar noreli od veselja. In ko smo že mislili, da bo temu vsak cas konec in pride nazadnje vendarle v novih nlacah, je naenkrat spet čepela na njih velika rjava icipa in zdelo se je, kakor da krpice naoKoli gleaajo z novmi pogumom v prihodnjost — kakor obupan narod, ce iznenaaa prime za vajeti velik m pogumen državnik.
ii-o smo se v jeseni vrnili s po-čiunie, smo si na šolskem dvorišču v najvecjo zabavo ogledovali iviiiueeve hlače, zlasti če so mediju postale Se bolj pisane.
ivako me je danes vsega tega sram: Saj ne rečem, da je to bila morda zloba — ampak vse sku-^ „ j e ono tako neskončno bedasto -n nepremišljeno. Videli smo samo pisane krpe, nismo pa pomislih, kaj vse se za njimi skriva, cel svet skrune materinske ljubezni, prečutih noci in nog ve ko-i-KO solz, ker je vse zamudno Krpanje zaleglo le toliko, da so ae srnu v šoli posmehovali.
S Kako majnnim denarjem je pac mati moraia skroeti za gospo-uuijsivo m s kaKsnim strahom je nemara šivaia, da bi hlače vzdržale se eno ieco! Koliko tisoč več so ode vredne te hlače kakor najlep-se m najmodernejše dokolenke s poiiKunimi robovi! nii ste že slišali, da dandanes do-stiKiai tudi s stotisoči odkupujejo sune starin mojstrov-slika-rjev, ki dostikrat še risati niso uiian prav, pa so zato svojim slikam vuinniii toliko ljubezni in mi-nne, ua nas Se danes po več sto letin prevzemata toplota in prisrčnost?
iso — Mirtičeve zakrpane hlače su tuui bile taka umetnina in danes bi dal veliko zanje, če bi bile naprodaj: ooesil bi jih na tablo Kunor zemljevid m vam s palico pokazal čudovito iznajdljivost materinske ljubezni, opozoril bi vas, koliko razmišljanja, koliko skrbi skriva neznaten košček blaga — toliko, da bi tega ne mogel posneti niti prvi pariški krojač, ampak bi samo vzkliknil: «Toliko potrpljenja nima noben krojač m nooen stroj, to zmore edinole mati!».
m razumeli bi, kako zelo mora biui ciovek omejen, ua se posme-nuje takim hlačam! Kdor zna tako krpati, ni mogoče, da bi bil na-vauen človek: Mirtičeva mati je gotovo bila izredna žena in danes n it je zal, ua nismo Mirtiča nikoli piusin za dovoljenje, da bi jo obiskali.
oe torej kdaj vidite kake zakrpane hlače, nikar ne pozabite, kaj sem vam uanes povedal! Da veš,
kako nastanejo take hlače in kako tudi razumeš, koliko in kakšnega truda je v njih — je veliko važnejše, kakor če prebereš celo zvezke svetovne zgodovine in veš kako nastanejo ognjeniki.
Kako to,
Ker ni gršega, kakor če se posmehujemo in rogamo ljubeznivemu in marljivemu delu in ker po; kažemo največ omike, če se nikoli ne smejemo ob neprimerni priliki. Lo te omike pa nam ne pripomoreta svetovna zgodovina in ne naravoslovje, če sta tudi še tako vvlikrga pomena — ne, do nje nas vodi le razmišljanje o življenju naših bližnjih.
immiiiiiiiiimimmiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiimiiiiiiii»11
Radovedni
zajček
Nekoč je živel zelo radoveden zajček. Vse je hotel vedeti. Če je kaj zasumelo na polju, je takoj dvignil usesa izza zelnate glave. Ce je kaj zaropotalo na stezi, je " ena, uve — pomolil glavo iz trave-m ce je na potu kaj zaslišal, se je nitro postavil na zadnje noge.
Mama zajka ga je zmerom kregala m opominjala:	« Malček,
skrij se, če ne bo joj! » A zajček ni notel in ni hotel ubogati.
ivaj tako buči na polju? Kaj tako grmi: bum, bum?
zajček za grmom divigne uhlje in posiusa. Postavi se na zadnje noge m pogleda.
n. komaj pogleda, se že zabliska in reče « bum ». In že leži zajček na tien. Nikoli več ne bo revček radoveden, nikoli več ne bo strigel z uniji, nikoli več se ne bo p°' stavil na zadnje noge.
lunin I II II II II III II II M II III II Ili II um	I	III	III"1
Lisica in mačka
Lisica in mačka sta hodili po lož1 in se prepirali, katera je pametnejša.
Lisica pravi: «Oj, mačka, zbiraj pamet! »
Mačka vpraša: «Povej, lisica, koliko pameti imaš?»
Lisica se pobaha: «Devet vrst pameti imam.»
Mačka reče: «Ojoj, jaz pa sam° ave vrsti pameti poznam.»
«Kateri dve?» zaradovedi lisic®-«Gor pa a o I ! » se odreže mačk®-Dospeta v globoko drago. Na dnu drage je rasia jelka. Kar zalajaj0 lovski psi in obkolijo drago. Mačka — smuk! — na jelko, od koder s® ,e srnejaia lisici, ki so jo lovski Psl gonili kot noro.
«Hej, lisica, pomagaj si zdaj s svojo pametjo! Devetero pameti mora vendar bolje služiti kot me01 ave! »
  IIIIIIHIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIU milimi milim............................................................umnimi......minul..........murnu..............................................................................................................umu........mu.......................m.......mirnim............mm....................immillimi.......umi........mu.........mulil........m........................  mu.....iiii«""
Vran Levstik i
Cesarica in Krpan
Krpan je na Dunaju v dvoboju premagal velikana Brdavsa. V cesarskem poslopju so se zbrali zmagovalcu na čast vsi knezi in vojvode in vsa prva gospoda. Cesar Janez je bil tako vesel, da mu je v zahvalo ponudil edino hčer za ženo. Cesarici pa to ni bilo po volji; še zmeraj ni Krpanu oprostila, da ji je bil posekal najlepšo lipo na vrtu, ko si je pripravljal orožje za boj.
Cesarica še zdaj ni bila pozabila košate lipe nad kamnitno mizo na vrtu; zato je tudi zraven ni bilo, poslušala pa je za vrati, kakor imajo ženske navado, ki bi rade vse izvedele. Ko je slišala, da cesar ponuja Krpanu svojo hčer v zakon, je prišla tudi ona in rekla:
«Ne boš je imel, ne! Lipo si mi spridil, hčere ti pa ne dam! Lju-
beznivi moj mož, menda ti je kri v glavi zavrela, da govoriš take besede, ki sam veš, da so prazne ena in druga. Pa tudi vas naj bo sram, vas, gospodje! Grdo je, da se mora kmet za vas bojevati! Še tudi velikan ne imel več glave, ko bi vi kaj veljali. Res je, Krpan, dandanes bi lipa lahko stala, pa otel si cesarstvo in tudi Dunaj si otel; zato pa dobiš vina sod, ki drži petdeset malih veder, potem sto in pet pogač, dvajset janjcev in pa oseminštiridest krač ti bomo dali. Ali dobro me poslušaj! To moraš vse domov na Kranjsko spraviti, ako hočeš; prodati ne smeš ne cepéra, ne tukaj ne na potu. Kadar boš na Vrhu pri Sv. Trojici, potlej pa stori, kakor se ti zdi! In ker zdaj nimamo tukaj nobenega Brdavsa več, menda ne bo napak, če osedlaš imenitno svojo kozico, ki praviš, da je kobilica, pa greš lepo počasi proti Vrhu. Pozdravi mi tamkaj vse Vrhovščake, posebno pa mater županjo!».
Cesarica je to izgovorila pa je šla prècej spet v svoje hrame.
vseli gospoaov je bilo jako sram. ii.aj di jin pa tudi ne bilo? Prebito jih je oorenkala, prav kakor takim gre. Krpan se je pa držal, ua je oh skoraj hudemu vremenu pouoben. Kakor bi se za Mokr-cem bliskalo, tako je streljal z očmi izpod srditega čela; obrvi so mu pa sršele ko dve metli. Da te treni, kako je bilo vsem okoli njega čuano pri srcu! še cesar je piano od strani gledal, cesar! Pa vendar, ker sta bila vedno velika prijatelja, zato se je počasi predrami in mu rekel:
«Krpane, ti le molči, bova že naredila, da bo prav!».
Krpan ga pa ni nič poslušal, temveč si je zadel na desno ramo kij, na levo pa mesarico, stopil k durim in rekel:
«Veste kaj? Bog vas obvaruj! Pa nikar kaj ne zamerite!». Na te besede je prijel za kljuko, kakor da bi hotel iti.
Cesar je potekel za njim: «čakaj no! Daj si dopovedati, bog nas varuj, saj menda nisi voda!».
Krpan je odgovoril:	«Koga?
Menite, da nisem še zadosti slišal, ka li? Meni bi gotovo segla brada že noter do pasu ali pa še dalje, ko bi se ne očedil vsak teden dvakrat, pa bo kdo pometal z menoj? Kdo je pome poslal ko-
čijo in štiri konje, vi ali jaz? Dunaja ni bilo meni treba, mene pa uunaju! Zdaj se pa takisto dela z menoj! In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati! Že nekatere matere kruh sem jedel, eimga in belega; nekaterega očeta vino sem pil: ali nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe kakršna je v Razdrtem pri Klinčarju. Ni gršega na tem svetu kakor to, če se kaj dà, potlej po očita! Kdor noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi, kdo bi mislil, da lipove pravde še zdaj ni kraja ne konca? Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj? Tak les raste za vsakim grmom. Krpana pa ni za vsakim voglom, še na vsakem cesarskem dvoru ne, hvala bogu! Darove pa spet take dajete, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se potlej vrti sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset malih ve dar vina, pet in sto pogač, dvajset j ..n j cev in pa oseminštirideset krač: tako blago res ni siromak, ali kaj pomaga! Prodati ne smem - E znaj a na Vrh pa tudi ne kaže orenašati. Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi1 Deske si bom znesel na dvorišče ■'m ako jih bo premalo, potlej b pa drevje zapelo. Vse bom pose-
kal, kar mi bo prišlo pod sekir0’ bodisi lipa ali lipec, hudolésovià0 ali dobrolétovina, nad kamniti®0 ali nad leseno mizo; pa bom P0-stavil sredi dvorišča kolibo in t®' ko dolgo bom ležal, dokler bo s°^ moker pa dokler bom imel k®J prigrizniti. A to vam pravim: s0’ mo še enkrat naj pride Brdav5 na Dunaj, potlej pa zopet pošlJ1' te pome kočijo in služabnike ^ pa še celo svojo hčer, ki ne h13 ram zanjo malo in dosti ne; P0 bomo videli, kaj boste pripeljali 1> Vrha od Sv. Trojice! Ako bo & pan, mesa in kosti gotovo ne imel, ampak iz ovsene slame si £0 boste morali natlačiti; pa se S0 še vrabci ne bodo bali, nikar
»
velikani! Mislil sem iti brez sedice govorjenja; ker ste me P0
a®
sami ustavili, ne bodite hudi, sem vam katero grenko povedal’ saj menda veste, kako je dej9 rajni Jernejko na Gòlem: Ali 8‘9
C
bom s pogačo pital, kadar se kom kregam? Kar ga bolj uj°zl; to mu zabelim. Zdaj pa le zdravl ostanite! ».
Martin Krpan, 1858, odlorn^