SLOVENSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek z Jutra f Vrednitvo: Kopitarjeva ul. it. Oilll Teiefon it. 3487, Interurban 3437 Kokopisi se ne vračajo Posamezna ŠI. 1 Din, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Uro, no dom In po «ošll dostavljen lisi 5 Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 2-*> D n. četrtletna 13 Din. Inseratt po dogovoru Lprava: Kopitarjeva ullcu »i. o ti 1»oilnl čele račun, CJutolftnu 13.170 lelejon Mev. 2340 Krvavi dnevi v Sofiji Kako je prišlo do dijaških demonstracij • Detektivi melnli težko raniene dijake skoz okna Belgrad, 20. dec. Snočnja »Pravda« objavlja članek svojega doj-Viika. Vi ga je poslala « Sofijo da se informira r dijaških demon^traciiah ' 'Orji*piW Timotijevič opisuje v začetku -'tanka ' lv-j • 'ia-stal spor akademikov s prof. Caakovon H in 'e's 1923 naročil smrt Stambolijskega ir bil začetnik krvavega režižma kiseje -ačel .ad arodom. Cankov je bil nekoliko let sem sotrudmik Stamboliske-ga in je pričel >iu lihcn« pripravljati pokolj, ki se jc izvršil 9. junija ,023, ko ,t s pomočjo makedonstvu-jočih prevzel vlado >d •» jmljoradniške stranke. Na krmilu je ostal sam oziroma vzporedno z Ljapče-vim vse do lanskega leta, ko je moral izročiti prosvetno ministrstvo sorodniku Stambolijskcga Mu-ravjevu. Slednji pa ga je kljub njegovi krvavi pro-šlosti zopet postavil za vseučiliškega profesorja. Od talcrat izvira boi akademikov proti prof. Cankovu. »CanJsov je,« tako piše dobesedno dopisnik »Pravde«, v očeh bolgarskega naroda io akademske mladine predsednik krvavega Zgovora in povzročitelj smrti tisočev bolgarskih kmetov. Po Sofiji vidimo na tisoče letakov in karikatur, ki predstavljajo prof. Cankova s krvavimi rokami. To zna-či, da je borba bolgarskih dijakov borba bolgarskega naroda, borba proti oni politiki, ki hoče iz krvi in kosti svojih lastnih s o rojakov ustvariti osebno blagostanje za vse svoje pripadnike, ki stalno govoričijo o novih bratomornih vojnah in o krvavih osvetah. Žalibog, da še vedno stoji za Camko^om policija tn detektivi narodnega predstavništva. Policija se nahaja na univerzi, okrog univerze, povsod je polno javnih in tajnih policistov. Borbo akademikov proti včerajšnjemu predstavništvu kr. vave politike je predsednik vlade Mušanov krivo označil za komunistično borbo, kajti to ni res in resnica bo že enkrat prodrla na dan. Med dijaki, ki eo bili s sabljami obdelani, 6e nahajajo sinovi zetnljoradmških voditeljev in celo nekateri poslanci. Canko predaval nli dal ostavko. Odločil se je zn predavanja, ker bi ga v nasprotnem slučaju smatrali za premaganega. Prvo predavanje je napovedal pred tednom dni. Toda radi ogorčenja Študentov je imel svoje predavanje ob drugi uri in v drugi predavalnici, kakor pa jo bilo napovedano. 17. t. ni. bi moral čitnli «voje. predavanje v novi univerzitetni zgradbi. Že ponoči so predavalnico zasedli detektivi in pristaSi profesorja Cankova. Ko so zjutraj začeli prihajati slušatelji na redna predavanja, jim je policija zabraniln vhod. Gotovo Število Študentov pa je Itljnb temu prišlo v poslopje. Ko se je ob pol 9 pojavil nn hodniku prvega nadstropja prof. Cankov, spremljan od močne skupine detektivov, so zaorili klici: »Ven •». morilcem! Doli Cankov! Doli morilec!« Vpitje je preSlo tudi pred poslopje, kjer se je nied'em zbralo nad 1500 akademikov, ki jih policija ni pustila notri Kljub temu je šel Cankov •. predavalnico in začel citati predavanje. Ze pri prvih besedah so ga prekinili glasni protestni klici. Na dani znak so njegovi ljudje pričeli tolči študente. Predavalnica se je pretvorila v krvavo arero. Nove, snežno belo stene škropi kri ranjenih akademikov. Cankovi detektivi začno streljati in metati študent« skoz' okne Pozvana policijsko pomoč je takoj na mestu. Nn dvorišču ter po hodnikih in kuloarjib se vrši prav cata bitka. Študentje beže pred policijo v drugo nadstropje. Nekntere težko rnnjene študente mečejo surovi detektivi skozi okna drugega nadstropja. Po hodnikih in nn dvorišču žc leže 'ežko ranjeni in nezavestni akademiki. Cankovu se posreči pobegniti iz poslopja pori varstvom močnega oddelka policije. Na trgu pred univerzo je že zbrana ogromni množica slušateljev vseh ostalih fakultet, ki so skupno s svojimi profesorji zapustili predavanja. Trg med novo univerzo in Narodnim sobranjem je poln ne samo študentov, ampak tudi drugih ljudi. Boj nekoliko poneha. Tedaj stopi iz Narodnega sobranja podpredsednik sobranja zemljoradnik Ni-kola Zaharijev in prične govoriti. Toda hrup je tak, da mora prenehati. Pod pritiskom zemljorad- niških ministrov in poshinecv izda notranji uiiiiisier policiji ukaz, naj ne pretepajo, ampak sumo pazijo na zbrano množico Toda Cankovi osebni detektivi, l;i jih ščiti policija, š>- naprej tolčejo in uiaHretirujo študente. Naposled dobe številni konjiik' oddelki policijske «lrnžo nalog, naj razienejo demonstrante Toda to je nemogočo. Na trgu so zbrani ne samo "tlidenti, ampak tudi njihovi brntie, očetje, sestre, prijatelji in vsi. ki mrzijo Cankova. Dijaška demonstracija dobiva značaj meščanske demonstracije. Policija začno vršiti povelje. Tedaj t-n začujejo klici: Pred ministrstvo prosvete! Nočemo profesorja -morilca!" Ulice, ki vodijo do ministrstvu, so v hipu iro-plnvljene z demonstranti iu policijskimi oddelki peš in nn konjih. V Viteški ulici že sloji dvojni kordon policije. Medtem so postavili tribune, s katerih govore študentje in meščani z obvezanimi glavami. V silnem naletu prebijejo demonstranti policijske kordone V tem trenutku zaniahno neki policijski uradnik s sabljo silovito na prvega študenta, ki jc pred njim. V zadnjem hipu se revež toliko umakne, da mu ne odleti glava. Kljub temu obleži nezavesten v krvi na tleh. Tovariši gn dvignejo in hočejo z njim proč. Toda Cankovi detektivi surovo navale nanje in jih začno tolči. Policija ponovno vpostavi razbiti kordon. Nov oddelek konjiče se pojavi in kmalu zn njimi gasilski avtomobili. Ponovno stopi med demonstrante podpredsednik sobranja Zahnrija In govori množici. Nn koncu oozovc akademski akcijski odbor, naj gro r. njim do ministra prosvete. To se zgodi. Demonstracijo trajajo še dalje. Medtem nastopi vojaštvo in blokira trg ter univerzo, ker je policija obveščena, dn so bodo demonstracije nadaljevale. Cankovo hišo čuva ne samo policija, ampak tudi eskadron vojske. Minister prosvete Murnvjcv jc zaprosil od akademskega sveta mnenje, nli Cankov po vsem tem. kar so je zgodilo še lahko ostane nn univerzi. Po demons.rncijah je bilo ranjenih okrog tm> akademikov. Ali je kdo in koliko je mrtvih, s? šo no ve. TUDI PROVINCIJA PROTI CANKOVU Belgrad, 'JO. dec, j. Današnja Politika poroča, da je borba proti Cankovu prešla ludi v provinco. Vršile so se velike dijaške demonstracijo v Vnrni in Slivnu. Anglija popolnoma zaplavala v konservativne vode Ponovno zvišanje carin. — Kabinet je popolnoma solidaren. Strogo nacionalna poli ika. Aktualno je vprašanje pogodb s Sovjeti London, 20. decembra, s. Naredba trgovin-ettega ministrstva št. 3. zopet povišuje carine na ; celo vrsto novih predmetov in sicer kar na 50% ! | Med temi predmeti so med drugim: stekleno blago, žarnice, električni aparati vso vrste, fotografski aparati in vse vrste blago iz bombaža ter manufak->tura sploh. Obdavčeno pa je in 6icers50% tudi perilo, robci, šali, namizni prti, posteljnina, vsake vrste obleka, nogavice in podobno. Ta naredba je izzvala najostrejšo kritiko liberalcev in laburistov, ki se zlasti norčujejo iz žensk, ki 90 pri volitvah prinesle s svojim glasovi zmago konservativcem, Češ zdaj morajo nositi posledice, ko se je modna ženska obleka, ki je prihajala doslej v veliki večini iz Francije, podražila i za 50%. Konservativci odgovarjajo na to, da bodo ! pač ženske odsiej morale nositi obleko domačega blaga in izdelka, kakor se to za vsako patriotično ženo spodobi. Seveda se hudujejo tudi liberalci, ; ■tembolj ker je trgovinski minister Runciman sani liberalec. Zato ga hudo napadajo, češ da je popolnoma zaplaval v konservativne vode. Konservativci poudarjajo, da bodo zvišane carine koristilo predvsem lankaširski tekstilni in manufakturni industriji, dočim nasprotniki ne opozarjajo samo na to, da se bodo vsled protekcionistične politike zvišale cene vsem neodbhodnim potrebščinam življenja, ampak tudi na to, da bodo druge države odgovorile z odredbami proti britanskemu uvozu. Kljub temu konservativci od svoje carinske politike ne odnehajo in nasprotno z vso silo delajo na to, da se postavijo visoke carine na uvoz jekla in železa. Temu so se Macdonald in liberalni ter ekslabouristični Člani kabineta najbolj upirali, zdaj (ia so konservativci stvar prignali tako daleč, da proučuje to vprašanje ministrski pododbor. Ni izključeno, da bodo konservativci tudi v tej točki zmagali. Zaradi tega so se pretekli teden zlasti v francoskem časopisju, ki je ekrajno nasprotno angleškim visokim carinam, ki so predvsem prizadele francosko modno in luksusno industrijo, pojavile vesti, da bo izbruhnila v angležki vladi kriza. Angleški merodajni krogi pa te veeti odločno zanikujejo in poudarjajo, da so člani angleškega kabineta na svojih zadnjih medsebojnih posvetovanjih prišli do zaključka, da njihovi različni pogledi glede na pereče probleme sedanjega momenta niso taki, da bi predstavljali resno oviro skupni in soglasni politiki imperij«. Mac Donald se je podal na božične počitnice v Lossiemouth in parlament se bo zopet sestal šele v prvih dneh februarja 1932, tako da do tega datuma ni pričakovati nobenih velikih reči. Neki vplivu iangleški politik označuje t-mer. v katero čedalje bolj plove angleška državna ladja, kot nacionalizem, ki ju reakcija na svelovnopoli-tične in gospodarske fantazijo labouristov in socialistov ter podobnih nerealnih ideal i-lov sploh. Vendar pa hočejo konservativci ohraniti najtesnejše stike s Francijo in le z njo skupaj reševati evropski problem, no da bi pri tem žrtvovali prestiž Britanije in njen imperialni značaj. Ta smer se bo v kratkem še ostreje pokazala, ko bo treba zopet energično poseči v indski problem, ki ga iridski nacionalisti čedalje bolj poostrujejo. Ženska obešena Carigrad, 20. dec. Listi obširno poročajo o obešen;ju roparice z imenom Fatma Nisa Arta. Vse okoliško jirebivalstvo se jc podalo na kraj eksc-kucije, da prisostvuje prvemu obglavljcnju ženc v zgodovini Islama. Fatma Nisa Arta je prekrasna kmečka dcklica, ki je z velikimi očmi buljila v večala. Ko so jo namreč spustili iz ječe, je mislila, da jo bodo odpel;ali v Angoro. Ko je videla ve-šala, je izgubila pamet in začela jecljati nesmiselne besede. Nato so jo obesili, ne da bi se upirala. Sneg v Afriki in Italiji Rim, 20. dec. Po celem Tunisu je zapadel •neg, ki je ponekod visok 1 meter. Sneg je sledil velikim povodnjim, ki so se bile te dni razlile nad Tunisom. Povodemj je zalila cele oaze in je utonilo več stotin ljudi, kojih trupla sedaj pokopavajo, V Italiji je padel v Apuliji mraz na ničlo in 19. t. m. je sneg pobelil vso aipulsko provincijo, Temperatura znaša dve in sol pod ničlo. Kralj tihotapcev umorjen Prohibicija jc rodila največje zločince Amerike, med katere jc spadal tudi Jaek Diamond, kralj velike tihotapske družbe. Tc dni so ga zavratno umorili njegovi tekmcci nekaj ur potem, ko je bil pred vzklicnim sodiščem oproščen Zgodilo 6c jc z njim pač tako, kakor je imel cn sam navado delati s svojimi tekmeci. S tem jc konec osebnosti, ki jc bila v Ameriki eden najpopu- larnejših pojavov in čije življenjsko stališče jc temeljilo na enem samem zakonu: s pomočjo ali brez pomoči policijo spraviti v suho Ameriko kolikor mogoče veliko alkohola. Potem, ko so pred časom obsodili Al Capo-neja radi odtegovanja davkov — nc pa radi tihotapljenja alkohola — so sedaj Diamonda, ki je bil avgusta pred zveznim sodiščem v Newyorku radi prestopka prohibicijskc postave obsojen na 4 leta ječe in 11.000 dolarjev globe, pri vzklicni razpravi oprostili. Toda le nekaj ur jc utegnil uživati prijetno zavest zmage. Njemu samemu ie bila znana ta usoda. Ž e najmanj stokrat so v krogih »gangsterjev« poskusili, da bi tega spretnega tekmeca odstranili. Kamorkoli jc Diamond šel, ga je spremljala močna skupina osebnih plačanih detektivov, od katerih je marsikdo dal življenje zanj. Znaa jc Diansond&v beg pred sovražniki v Nemčijo septembra meseca 1930. Dobil je tedaj pravilen potni list pri aewyorikwn flUsgr. dr. Alojzij Faidutti 1«. t. iu. je umrl \ Kttniguberjii moneiguor dr. Mojzij F a i d u t t i. zelo /naria sobna,I v bivši avtdrtiogmki monarhiji, zlasti jm Primorju. Monsignor dr. Faidulli je bil rojen v Furhinijl 'n |i kot duhovnik po svojih velikih sposobnostih hitro stopal po lestvi hierarhičnih česti; primerni;!! mlad je posta1 stolni prošt v Gorici. !>il j" ohenujp profesor bogoslovja na duhov kom nienišču v Gorici, kjer je predaval modrcslovjo. Dr. FaiduUi, mož sijajne inteligence in izredne delavnosti, l> mrzill, bivat izven meja nove Italije, dokler ui bil od papež* imenovar. za uuditorja nunciaturo v Kminasu v Litvi Nedavno so je podal Faidulti ua zdravljenje v bolnišnico v Konigvocrg, kjer jo podlegel posledicam operacije. Ker S' mu ni moglu dokazati nobeno krivično ali nekorektno postopin nje med vojno, laške oblasti nls.. protestiralo zoper lo, iln je ostal po naslovu goriški stolni prošr1 do smrti, v Gotico pa inu povratek ni bil dovoljen. Rajnemu, ki jc bil probuditelj italijanskega ljuostva Furlanije v smislu načel Leona XIII., ki jo pokojnika kakor v?d njegovi nasledniki iui pre stolu sv. Petra visoko cenil, svetila večnn luči Itn j nik jo bil tudi zelo velik prijatelj našega velikega .lanezii Evangelista Kreku; po značaju jo bil O'-osebljenn ljubeznivost in ved rosi. Kralj v Parizu Pariz, 20. dec. AA. Današnji JournaL pri« naša pod naslovom 'Dan jugoslovanskih suvcrcncrf v Parizu« tale članek: Kralj Aleksander |e zu bivanja v Parizu du-sli jasno dokazal, da ni poseben prijatelj uradnih ceremonij. Včeraj je kralj Aleksander lahko občutil zadovoljstvo, kakršno zelo redkn dožive vladarji. Vozil sc je namreč po Parizu, ne da bi ga bil kdo spoznal. Bil jc v druAbi le majhnega števila intimnih prijateljev in si na tej avtomobilski vožnji ogledal nekatere dele Parizu, ki jih še ai poznal ali pa so mu bili lc malo znani, zlasti tisti del Pariza okoli Dauphinskih vrat. Tamkajinj. moderne zgradbe so mu zelo uga|ale. Tudi Quar-ticr I.atin si je kralj ogledal. Palača Bratovske skladnice Belgrad, 20. dcc. I. Dane* se jo vršila posvetitev novo palače glavno bratovske skladnice zn rudarje. Palača sc nnhajn na Svetosnvski cesti in jo stala 8 milijonov dinarjev. Svečanosti so se udeležili Dragiša Matejič, predsednik zvezo rudarskih podjetij, nadalje zastopniki ministrstev za gozdove in rude ler socljalne politike. Zapazili smo tudi veliko šlevilo rudarjev, ki so biti poslani na slovesno otvoritev iz raznih rudarskih podjetij v Stari Srbiji in drugih pokrajin države. Predsednik jo v svojem govoru poudaril, naj b«1 ta palača dom sloge in medsebojne ljubezni, nnj bo pre vsem zatočišče naših 200.000 rudarjev, kr so zaposleni v podjetjih, 1U predstavljajo sku^ia* Ti milijard narodnega premoženja. Ljudska univerza v Belgradu Belgrad, 20. dcc. 1. Danes so jc vršil končni ogled največje in najelegantnejšo dvorane, ki «k dovršuje in bo v par dneh na razpolago v Kolar-čevem domu belgrajske univerzo. Dvorana so Ni uporabljala za poučne akademsko filme in za veliko novo čitalnico, ki bo razpolagala s 150 časopisi in velikim številom revij in enciklopedij. Čitalnica ho odprla od devetih zjutraj do 10 zvečer in bo res pravi raj zn uknželjnc Belgrajčane. ki dosedaj niso prišli na svoj račun radi popolnega j>omanjknnja javnih čitalnic s časopisi in revijami. Predvideno jo tudi, da sc bo v teku pri hodnjega leta vršilo 250 javnih predavanj, takt do bo nu ta način otvorjenn neke vrsto Ijudsku univerza poleg akademsko univerze. nemškem generalnem konzulatu. Nameraval sc je naselili v Nemčiji, kjer je upal, da bo imel mil pred svojimi sovražniki. — Toda že pri prestopu nemške meje eo ga aretirali in poslali nazaj v Ameriko. Že tedaj jc vedel, da ga v domovini čalta smrt. V razgovoru r. nekim angleškim časnmar jem jc to omenil in dostavil, da bo njegove smr« kriva nemška vlad«. Komaj jo dobro stopil na ameriška tla, jc bi) žc oktobra 1930 iavršon nanj atentat, pri katerem je bil težiko ranjen. Sc medtem, ko je ležal v bolnišnici, je bil izrvrSen nanj drugi atentat, tako tSn so ga morali prepeljati v nek skrit sanatorij, kjei ga je neprestano čuvalo 10 detektivov. Zanimivo je, kako so postopali pri obravna*. proti Diamondu s porotniki Da ne bi kdo vpliva! nanje, »o jih tako r.koč prenesli iz njihovegu vsakdanjega poklica na .odiiče, ki ga ves čas raz prave niao smeli zapustiti. Sedaj je Diamond tih in miren. Toda na naa govo mesto bo stopilo sto drugih, od kattrih pi bo teiiko kdo tak mojstrski tihotapec, kakor is bil Diamoud. Vzhodne homatije čezdatje bolj ogrožajo mir sveta London, 20. dec. Amerika se čedalje bolj vznemirja radi položaja v Mandžuriji. Včeraj je ameriški poslanik v Tokiu po naročilu državnega tajnika Stimsona opozoril japonskega ministra za zunanje zadeve na nevarnost, da bi razvoj dogodkov v Mandžuriji mogel ogroziti mir. Ta ameriška intervencija ima svoj vzrok v odredbah Japonske vlade, ki hoče popolno anarhijo v Kita ju izrabili v to, da mandžursko vprašanje hitro preuredi, še preden hi moglo Društvo narodov p; seči vmes. V to svrho je japonski kabinet, ki stoji i»opolnorna na strani generalitete, sklenil. . pošlje v Mandžurijo bivšega vojnega ministra Minamijn, da uredi mandžursko upravo, ki naj bi bila združena v eni roki. Xa drugi strani naznanja japonsko vojn« ministrstvo, da je v provineiji Kvantun. ki je na meji med Mandžurijo in Velikim zidom, zbranih okoli 10.000 kitajskih vojakov in roparjev, katere da oskrbuje z orožjem pekinfiki general Cansuljan. Te čete ropajo, po- ;o vasi in ubijajo korejske naseljence, tako da je potrebna energična akcija japonske armade. Najnovejša poročila pravijo, da se med Čin-cavom in Mukdejiom razvijajo odločilne operacije japonske armade proti kitajskim četam, ki jih bo japonski generalissimus potisnil proti Velikemu zidu, da Mandžurijo popolnoma izprazni kitajskih čet. 20. decembra se zbere v Mukdenu konferenca tnandžurskih politikov, ki ima sestaviti neodvisno mandžursko vlado in upravo. S to vlado hočejo Japonci skleniti politično in trgovinsko pogodbo, še preden bi dospela v Mandžurijo politična komisija Društva narodov. Položaj na Kitajskem je zavit v popolno temo. Zdi se, da noben kitajski politik ali general noče prevzeti odgovornosti za vlado, ki bi biln prisiljena, da se pogaja glede Mandžurije z Japonci. Nihče tudi ne ve. kdo je sedaj pravzaprav guverner in general Mandžurije in kdo ima dolžnost. da deželo brani pred osvajalcem. Splošno začudenje vzbuja dejstvo, da se Sovjetska Rusija nič ne vmešava v mandžurski spor. dasi so Japonci okupirali tudi zono. skozi katero teče vzhodnokitajska železnica, katera je ruako podjetje. Japonski ultimat Kitajski Tokio, 20. dec. j. Agencija Reuter poroča: V me.rodaiinih progih se potrjuje vect, ki prihaja iz Mukdena, da je namreč Japonska stavila Kitajski ultimat, v katerem zahteva, da se kitajske čete r določenem roku umaknejo za veliki zid. V slučaju, da se to ne bi zgodilo, bodo japonske čete, katere je močno pojačila iz Tokia poslana brigada, začele radikalno ofenrkvo in razbile kitajske čete. Ameriška demarša v Tokia Tokio, 20. dec. ž. V zvezi z novo akcijo, ki jo pripravljajo japonske čete v Mandžuriji za okupl-ranje Cinčaua, je tukajšnji ameriški poslanik napravil novo demaršo pri japonski vladi. Japonska vlada je razposlala Iri spomenice in sicer: eno kitajski vladi v Nankingu, drugo kitajskemu maršalu Cansiljangu, tretjo pa je postala generalštabu njegove vojske. V vseh treh spomenicah zahteva japonska vtada, da se kitajske čete v roku treh dni umaknejo iz Cinčaua, da japonske četo lahko razširijo okupacijo tudi na to cono. Okrog Cinčaua hoče namreč Japonska, vsaj lako zatrjuje, zadušiti akcijo kitajskih iregularnih čet in razbojniških tolp. V japonskih službenih krogih se zatrjuje, da bo kitajska vlada umaknila vse četo iz Cinčaua, kar pa bo dovedlo do novih zapletljajev. Medtem pa protest, katerega je vložil ameriški poslanik, ustvarja upravičeno bojazen, da bo ameriška vlada, katera je Ze pred tremi dnevi opozorila vlado v Tokiu, zahtevala spoštovanja tKelloijovega pakta in mandžursko pogodbe, najbrže pokrenila energično akcijo, kar zna dovesti do novih resnih zapletljajev. Trdi se, da je zadnja de::iarša ameriškega poslanika imela prijateljski značaj, vendar pa je s strani ameriške vlado odločno naglašeno, da bo event. okupacija Cinčaua po japonskih četah izzvala zelo mučen in težak vtis, vsled česar pravočasno opozarja japonsko vlado, da odstopi od svoje nakane, ker bi v nasprotnem slučaju prišlo osebnega odbora za železnice sprejeto v splošno poročilo in ker se v njem označujejo nemške državne železnice kot zdravo in solidno podjetje, ki v bodočnosti pod spretnim vodstvi in lahko doseže precejšen poslovni dobiček, se tu boje, da bodo državne železnice pritegnjene k reparaeijskim plačilom. Ugodna sodba o državnih železnicah bo v splošnem zaključnem poročilu lahko služila kol primer, da potrebuje Nemčija moratorij le za čas. dokler traja kriza, in da Voungov načrt ostane lahko nedotaknjen. Položaj je tale: Nemška vlada stremi z vso odločnostjo za tem, da pride do končnoveljavne ureditve repa raci jskega vprašanja, ~lejkoprej zahteva definitivno črtanje reparacij in je radi tega odklonila vse predloge, ki so ji bili do sedaj siav-ljeni na podlagi baselskih pogajanj. Basel, 20. dec. Ig. Zaupni razgovori med delegati posebnega odbora in predsednikom Bene-ducejem so se v Baslu nadaljevali v soboto in nedeljo. Dosedaj še niso dosegli rezultata. V nedeljo zvečer je bilo vseh U delegatov povabljenih na nov zaupen razgovor. Smatra se, da je francoski delegat v Baslu čakal na rezultat pogajati), ki se vrše sedaj v Parizu med francosko vlado in delegatom angleškega finančnega ministrstva radi priprav za prihodnjo konferenco vlad glede repa-raciijskega vprašanja. S temi pogajanji se hoče doseči zenačeaje angleškega in francoskega stališča v reparaciijskem vprašanju. V ponedeljek bo moralo priti v Baslu do odločitve o tem, ali bo posebni odbor končal svoje delo pred božičem, ker bo za redakcijo končnega poročila in za njegovo razmnožitev treba par dni. Če pred božičem še ne Špekulacije amer* bo odločitve, sc bo delo takoj po prazniku nadaljevalo. Ameriško mnenje. Pariz, 20. dee. j. Zanimivo jo ameriško mnenje o stremljenjih treh glavnih upnic Nemčije, ki sa ga z ozirom na zadnja zaupna posvetovanja formulirali takole: 1. Angleži hočejo končnoveljavno ureditev vojnih dolgov in reparacij na podlagi splošnega znižanja. 2. Francozi žele po možnosti malenkostno razširjenje moratorija v skladu z Voungovim načrtom. 3. Američani pa trdno vztrajajo na stališču, da se morajo vojni dolgovi plačati, pa naj se urede reparacije kakorkoli. Reparacije terjajo Nemčijo v revolucijo. AVasliington. 20. dec. j. Predsednik National City Bank, Mitschell, je v soboto nadaljeval v finančnem odboru senata z obrambo evropske investicijske politike Wallstreeta. Izjavil je, naj si ne dela senat glede mednarodnih finančnih problemov nobenih iluzij. Nemčijo prisiliti v to, da bi 02 let plačevala reparacijo, bi pomenilo Nemčijo tirati v revolucijo. Povojna generacija noče več nositi tega jarma. Trezno in hladno kupčijsko stališče, da se morajo zapadli dolgovi plačati, je z czirom na poostritev notranjepolitičnega položaja v Nemčiji nevzdržno. Noben čudež ne bi bil, če bi bila Evropa v stanu po preteku moratorija nadalje plačevati svoje vojne dolgove v Ameriki. ANGLIJA IN FRANCIJA STA SE SPORAZUMELI Pariz, 20. dec. Ig. O pariških razgovorih med francoskimi iu angleškimi strokovnjaki je bil nocoj izdan komunike, ki pravi: Tekom razgovorov med zastopniki angleškega in francoskega finančnega; ministrstva, ki so se pravkar vršili, so se v prijateljskem duhu izmenjala naziranja o finančnem položaju in posobno o vprašanjih, ki se bodo razpravljala na bodoči konferenci vlad. Razgovori se bodo v prihodnjih tednih nadaljevali v svrho, da se olajšajo dela konference v sporazumu obeh vlad in v' duhu vzajemnega sodelovanja. V Franciji dobili poso^fo za nizke obresti, nato pa ta denar posodili Nemčiji zet večje obresti London, 20. dec. Diskusija v ameriškem parlamentu o ratifikaciji Hooverjevega moratorija je izzvala ostro polemiko med britanskim in ameriškim tiskom. Obstoji mnogo finančnih problemov, ki jih skušajo z obeh strani razvozljati. Prvi resni poskus je napravila v ameriškem parlamentu ravno diskusija o Itooverjevem moratoriju. Nekateri senatorji in člani spodnje /.bornice so v svojih govorih obsojali postopek evropskih držav in branili staro ameriško tezo, da se medzavezniški vojni dolgovi v Ameriki ne smejo v nobenem slučaju vezati z vprašanjem nemških reparacij, oziroma da se mora Amerika ozirati na to, če Nemčija lahko plača reparacije, vendar pa bi tudi v negativnem slučaju morali zavezniki poravnali svoje vojne dolgove v Ameriki. Angleški listi mislijo, du je to ameriško stališče le taktična poteza opozicijo v ameriškem parlamentu. Oni, ki se pro-tivijo ratifikaciji Hooverjevega moratorija, tega ne delajo radi moratorija, temveč zaradi Hooverja, ker se predsedniške volitve približujejo, v vladni borbi pa te poslužujejo vseh izkoriščevalnih metod. Daily Telcgraph* smatra, da je to le disciplinska meja, od katere jo ameriška vlada v praksi odstopila, ko Je predsednik Iloover zahteval moratorij za medzavezniške vojne dolgove, ki naj bi pomagal Nemčiji h zagate. Odbija se ameriško prigovarjanje in obtožba, da je lloovrov moratorij delo bankiriev. ki so hoteli s tem rešiti svoje ka- pitale. Te obtožbe je izrekel v ameriškem parlamentu demokratski poslanec Zandera, njegovo stališče so pa zastopali tudi »e nekateri senatorji. V prvi vrsti je obtožil bankirje iz Newyorka, da so lahkomi.šljeno plasirali svoj kapital v inozemstvu ter da so špekulirali s posojilnimi obveznicami, sedaj pa, ko je njihov kapital ogrožen, hočejo ameriško vlado prisiliti, da se odreče vojnih dolgov, da bi na ta način ona rešila denar, s katerim so hazardno špekulirali. Nadalje je neposredno obložil ludi britanske bankirje, ki so špekulirali na isti način, kakor tudi bankirji iz Newyorka in so V Franciji zaključili posojilo z nizkimi obrestmi, nato pa so ta denar posojali Nemčiji za večje obresti. :vDaily Telegraphc in nekateri drugi angleški listi trdijo, da so le obtožbe neupravičene in ten-denciozne, vendar pa povzročajo bojazen, da bi ameriška javnost njim verjela, ker so take metode v Ameriki običajne, kadar se hoče kaj doseči. Washington, 19. dec. ž. Predsednik Hoover je sprejel voditelje strank, ter jim orisal splošno gospodarsko stanje po celem svetu. Kakor se čuje, jo Ilooverjevo stališče zelo pesimistično. Potres Rim, 20. dec. 18. t. m. se je ob 7 zjutraj čutil potres v Imoli, ki se je Se enkrat ponovil. Tak po-! tre« so čutili že 13, t, m. Epic«nt*r t»ga potresa ae i nahaja v Italiji sami, in sicer SOkm od Iraolt. _ Budimpešta. 20. dec. V zbornici je imel grof Seczenyi govor, v katerem je zelo ostro kritiziral delo Bethlenove vlade. Rekel je, da Madjarska danes ne bi čutila take krize, če bi ne zapravljal Bethlen denar za razkošje. Bethlen je po nepotrebnem zapravil nad 1 miljardo pengo v desetih letih svojega vladovanja. Brez vednosti in odobrenja narodne skupščine je Bethlenov režim živel kot ka-valir, ki troši svoje premoženje in sedaj mu ne preostane drugega, kakor napovedati konkurz, ali pa vzeti v roke revolver. Nova vlada živi zelo varčno, istotako pa mora živeti tudi vsa država. Po njego- j rcin mnenju vlada grofa Karolvia ne bi smela pre vzeti mandata in bi morala najprejc vprašati narod če on tn večino priznava za večino, ker je bila bolj I Krvave volitve v Stri li Pariš, 20. dec. tg. V Siriji so bile danes volitve v novi parlament, kakor ga predvideva nova ustava cd 1. 1930. Dve glavni stranki si stojita nasproti: stranka, ki je za francoski mandat, in ekstremisti, ki so za popolno neodvisnost Sirije. V Damcsku je skušala ekstremistična množica napasti mestno hišo. Prišlo je do streljanja med policijo iu demonstranti. Dve osebi sta bili ubiti, več pa je bilo hudo ranjenih. V varstvo mestne hife so pripeljali tanke. Tudi v Hamahu je položaj težaven,dočim je v Hoir.su mir. Letalska nesreča London, 20. dec. tg. Radi goste megle v Angliji. ki je včeraj deloma onemogočila promet z ladjami in na cestah, se je ponesrečilo tudi vojaško letalo. Radi meglo častnika, ki sla bila v letalu, nista mogla določili prave višine. Letalo se je zapletlo v vrhove dreves na nekem griču pri Saliebiirvju in se razbilo. Oba častnika sla mrtva. Avtomobil zgoret Ormož, 17. decembra. Tukajšnji stavbenik g. Marko Štuhec se je pe';al s svojim avtem na hrvatski strani po cesti ki pc!> iz Varaždina v Ormo?. Blizu vasi Strmec se je na nepo;?.snjen način vnel bencin. Štuhec se je v trenuiku zavedel nevarnosti in skočil iz avta, ki ga jc že v naslednjih hipih objel močan in visok j plamen. Bližnji Strmčani so prihiteli in začeli gasiti. Napol zgoreli avto je ostal na cesti, dokler ni prišel zastopnik zavarovalnice, pri kateri je bil avto zavarovan in precenil škodo na 28.OO0 Din. — Sreča v nesreči je bila, da je bil g. Štuhec sam v avtu. Šc v zadnjem trenutku, preden se je odpeljal od doma, se je premislil, da ni vzel s seboj svojega sinka StankGta. Nesreča po shoda Včeraj sc je vršil na Jesenicah protestni shod delavstva Kranjske industrijske družbe, na katerem je delavstvo protestiralo proti postopanju, ki ga praktioira to podjetje, ki je neupravičeno odpovedalo delavstvu delo, nato pa reduciralo mezde. Eden od udeležencev shoda se je po shodu težko ponesrečil. 53 letni delavec Janez Berton-celj, doma iz Most pri Žirovnici, se je vračal po shodu domov. Na cesti pa je pridrvel neki avto, ki je Bertonelja pcdrl. Bertoncelj si je pri jadru zlomil levo nogo. Z vlakom so ga pripeljali v Ljubljano in ga je do sem spremil spremljevalec bi',ilovske skladnice. Bertonelja je na kolodvoru prevzel reševalni avto, ki ga je prepeljal v bol- nišnico. Facifikacija Tripolisa Rim, 20. dec. Italijanski lisli poročajo, da se je pacifikacija Tripolisa po 9 letih neprestanih ,in hudih borb z domačimi »vstaši« posrečila. Odkar je bil obešen glavar vstašev Omar Et Muktar, ki so ga ujeli letos, se vstaši niso mogli več držati in so deloma bežali v Egipt, deloma pa se udali Italijanom. Beg v Egipt je zelo otežkočen, ker so Italijani potegniti 300 km dolgo žično oviro med Egiptom in Tunisom. Od vslaških glavarjev jc ostal v deželi samo še Jusuf Bu Raj, o katerem pa Italijani upajo, da se bo ludi kmalu udal. Povodenj v Zadnji Indiji Singapore, 20. dec, Močmi nalivi so povzročiti velike povodnji na Malaki, Mesta Celantan, Perak in Paham so pod vodo. Ljudstvo se boji, da ne bi povodenj dosegla tistega ogromnega obsega, ki ga jc imela leta 1926. Rim, 20. dec. Z. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se bodo pogHjanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Francijo ln Italijo začela še tekom tega meseca in sicer v Pariz* imenovana, kakor pn izvoljena. Madjarska se nahaja na robu prepada. Za razna inozemska posojila plačuje Madjarska letno nad 300 miljonov pengii samih obresti. Nobena sramota ni, če Madjarska prizna, da svojih obvez ne more izvršiti. Nato je govoril o potrebi organizacije madjarske politike in poudaril, da mora Madjarska ustvariti carinsko unijo z Avstrijo, kar bi izključilo možnost -An-schiussa.'. Naj vlada odkritosrčno pove, če hoče ustvariti z Avstrijo iu Italijo carinsko zvezo, če pa tega noče, naj se umakne, pa bodo to napravili drugi. Na koncu je govoril o narodnih vprašanjih ter jc poudarjal, da je korupcija zavzela tak obsev, da je že narod popolnoma prestrašen. Novi grobovi V Celju je umrla ga. Marica Hohnjec. stara šele 30 let. Pogreb bo v torek ob 4 popoldne tz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. V Kamniku je umrl gostilničar g. Martin Vrhovnik, star 52 let. Pokopali ga bedo v torek popoldne ob 4 na pokopališče na Žalah. V Novem mestu je umrla včeraj dopoldne poštna1 uradnica ga. Andrcs Pavla. Pogreb bo v torek dne 22. decembra ob 15 popoldne. Naj v miru počivajo! Žalujočim našo iskreno sožalje! j) Pomožna akcija Ljubljana, 20. decembra. Okrajni načelniki (ubožni očetje) bodo popisovali podpore potrebne v ponedeljek, torek in sredo t. j. 21., 22. in 23. decembra t. 1. na sledečih krajih: 1. Za Poljanski okraj v pisarni Pogrebnegv zavoda na Ambroževem trgu št. 7; okrajna načelnika gg. Regger Frnn in Rozman Ivan od 3 do 5 popoldne. 2. Za notranje mesto v mestnem socialno-poli-tičnem uradu od 5 do 0 popoldne, okrajni načelnik g. Strnad Rudolf. 3. Za Šentjakobski okraj do Karlovskega mostu, Stari trg št. t cd 1 do 3 popoldne, okrajna načelnika gg. OIup Josip in Daks Ivan, južno Karlovskega mostu Dolenjska cesta si. 52 (čas določi okrajni načelnik g. Fran Barlič sani). 4. Za Krakoro-Trnovo. Cerkvena ulica št. 21, Otroški vrtec, cd 5—0 popoldne, gg. okrajna načelnika Vehar Ignacij in Zirkelbach Henrik. 5. Za Dvorski okraj: c) Gosposvetska cesti št. 13, vrsta 10, od 1—3 g. okrajni načelnik Le« .i Valentin, b) Borštnikov trg št. 1 (Dvorska knjižnica) od 5—G popoldne, okrajna načelnika gg. Ur-bančič Kari in Potočnik Alojzij, e) Vošnjakova cesta 10 otl 4—5 popoldne, okrajni načelnik g. Gayer Rudolf. 0. Za Šentpeterski okraj: a) šola na Ledini od 1—3 popoldne, gg. okrajna načelnik« Jeglič Janko Nepomuk iu Gregorc Anton, b) Blagajne Janko, Celjska ulica št. 13 za Artilerijsko vojaSni co od 1 do pol 3 popoldne. 7. Za Vodmetski okraj, Ravniharjeva ulita 15 (čas določi okrajni načelnik g. Srebot sam). 8. Za Barje — Ižanska c. 4, Sola (čas določi g. okrajni načelnik Grčar Tit sam). 0. Spodnja siska: a) Srbska ulica št. 7 od 1 do 3, okr. nue. Mrak Ivan; b) Js.nšetova ulica 12, Reiner Josip od I do 3; c) Cernetova ulica 3 (ča? določi okr. nač. g. Mlakar sam. Ljubljanski šahovski turnir V zadnjem kolu je šorli hitro dobil proti Ci-bieu in ravnotako Asejev proti Gabrovšku Juliju, ki je izgubil damo. Vidmar je premagal Zidana in Preinfalk Gabrovšku Ludvika. Sikošek je dobil proti Zupanu v končnici s premočjo kmetov, šker-lak se je proti Krulcu udal brez igre in istotako Židan proti Šorliju. V prekinjeni partiji Cibiea proti Sikošeku je zmagal Cibic. Izmed ostalih partij je zmagal Krulc proti Asejevu in Židatiu ter Vidmar proti Gerželju. Turnir je končal s sledečimi rezultati: I. Vidmar 14 točk, II. Krulc 12 in pol, 111.—IV. Gabrovšek L. in Preinfalk 18. V. Sorti 10, VI. Gabrovšek Julij 9 in pol, Rupnik Zdenko in Sikošek 8, Aaejev 7 in pol, Gerželj 1 in pol, Cibic 5 in pol, Zidan 4 in pol, Rupnik Ivo 4, Sever 8, Škerlak in Zupan 1 iu pol. Nesreča na morju Ribiški parnik »Gildglenesa« je 18. t. m. blizu Far o e rakih otokov zadel pri otoku Sydere na čer, na kateri se je razbil in preklal na dvoje. Prebivalci otoka so prihiteli na pomoč, toda našli so vseh 11 mož posadke mrtvih, Vsi »o bili ob udarcu na skalo ubiti. Rim, 20. dec. ž. Spremembe v Ualjrfnski vladi Se niso izvršene, vendar w se rnkoustrukciia uri-Sakuie vsak dan,, Bo žičnica za revne otroke Ljubljana, 20. dec. 1931. Prisrčno lepa prireditev so je vršila danes popoldne v veliki Uuiouski dvorani. Mestna občinu, ta velika krušna mati revnih ljubljanskih otrok, se je letos zopet spomnila najbolj potrebnih ter jim priredila veselo presenečenje, tako da bodo mogli revni otroci imeti za božič majhno radost. Mnogo več kakor druga leta je bilo letos otrok ob-darovanih. ob treh popoldne sc je napolnila vsa dvorana. Prišli so otroci v spremstvu stariSev, strme občudovali svetlobo, ki so jo trosile žarnice in obloč-nice, najbolj pa jili je zanimalo lepo razsvetljeno božično drevo na odru, kakršnega večina njih Se ni nikoli videla, iu Jezušček pod drevesom. Seveda so jih zanimali tudi veliki zavoji pod drevesom, tako, da so ugibali kakšne dobrote so v njih. Otroci so s stariši napolnili parter dvorane, ostalo občinstvo, ki je tudi hotelo bili deležno sreče obdarova-nih malčkov in gledati sijoče obrazke, pa Je napolnilo balkon in galerijo. Otrok, katerim so bili darovi namenjeni, jo bilo .720, občinstva pa nad '2000. Vrla delavska godba Zarja je pod vodstvom Vapelnika g. Dolinnrju zaigrala nekaj lepili koncertnih komadov, tako iia je So povečal« prijetno razpoloženje v malčkih in v ljudeh. Nato so pa malčki eaigruli svojim revnim bratcem lepo božično igrico. Malčke io naučila gospodična Vencajzova, lako da so se izvrstno postavili na odru. Malčkom v dvorani pa so žarele oči navdušenja, ko so gledali, kako se je okoli 30 angaljčkov vaulo na oder, ker kaj takega niso še nikoli videli. Bilo je zares nebeško lepo. Nato so stopili sam gospod župan dr. Dinko Puc pred malčke in Jim govorili. Mestna občina je privoščila otrokom za božič primerno vesolje, ki jim bo uteha v teh časih. Zupan je pozival otroke, naj si obranijo vero v domovino in Boga, kar naj jim daje tolažbo njim in njihovim starišem v tej težki stiski, ki jo preživljajo vsi, ves svet. Pozval je otroke, naj bodo pridni, naj se pridno uče, tako do bodo delali veselje svojim staršem in domovini ter da bodo nekoč, vrli državljani. Godba je. zopet zaigrala, tokrat še bolj prijetno kakor poprej, in otroci so pričeli prihajati k odru, kjer so jim prijazne gospodične razdeljevale darove. Vsak otrok jc dobil zavoj z obleko, perilom, blagom, čevlji, vsak pa tudi Bkrnieelj, v katerem so bile sladkarije, štruklji, jabolka, orehi in podobno, tako da se Je mogel vsak otrok tudi na-sladkati. Marsikomu, ki je gledal te srečne otroke, otroke, ki so doživeli morda v celem letu eno samo prijetno uro, je bil ginjen do solz. Bila je lepa, prisrčna prireditev, ki dela mestni občini vso čast. Zlata nedelja Ljubljana, 20. dec. Zadnja nedelja pred božičem ima ponosni naslov »zlata nedelja . To pa zato, ker so včasih trgovci skupili ta dan mnogo zlata, ker je vsakdo kupil na ta dan primerno darilo zu svojce za božič. Takih zlatih kupčij sedaj ni več, vendar pa trgovci še vedno delajo na ta dan prav dobre kupčije. Gospodarska kriza jo današnji nedelji seveda mnogo bleska odvzela in je še komaj la nedelja ■upravičena do tega naslova. Ljudje so sicpr danes tudi nekoliko kupovali, vendar pa se kupčije ne dajo primerjati niti z lansko zlato nedeljo, ko »o že tedaj trgovci tožili o slabih kupčijah. Ljudje so kupovali, kakor lani predvsem izključno praktične potrebščine in pu še nekaj: tiiti, ki imajo tudi v teh nesrečnih časih še vedno denar, ko kupovali dragocenosti. Malokdo pa je n. pr. kupil kakšno knjigo ali umetniški okrasek In zelo slabe so bila tudi kupčije v luksuznem blagu. Nekoliko boljše je šla manufoktura m galanterija arednje in slabše kvalitete. Drugače jc Ljubljana že povsem v znamenju prihajajočih praznikov. Ni je skoraj izložbe, ki ne bi na ta ali oni način spominjala nn praznike. Nekatere boljše trgovine so svoje izložbe res duhovito in lepo okrasile z božičnimi simboli in predmeti, primernimi za prnznike. Ali, kaj pomaga. ko je največ ljudi takih, ki s strahom preštevajo zadnje dinarje v žepih in c strahom vprašujejo, kaj bo na praznike in kaj po njih. Kakšnih razburljivih dogodkov v Ljubljani danes ni bilo. V soboto zvečer je bil policiji prijavljen »lučaj naglo smrti v Gregorčičevi ulici 5. Tam je umrl neki Santel, velik revež in spremljevalec. nekega slepega godbenika. Policijski zdravnik dr. Avramovič In dežurni uradnik g. Gruden ela ugotovila, du je moža zadela kap. Čez noč je policija prijela nekaj oseb zaradi postopanju in drugih manjših prestopkov. Dalje neko kronično pijanko in pa nekega ljubeznivega moža, ki je grozil svoji ženi, da jo ubije. Danes čer. dan je imela policija popolen mir. Prav je tako, da bi le vedno tako bilo! 15 kokoši. Neznano kam pa je izginil 7t letni Vinko Jug. Že pred tremi dnevi je nekam iel in ga odtlej ni bilo vet domov, Obstoja bojazen, da si ia starček kaj etoril, posebno, ker je bil zadnje dni nekam potrt. Tudi mariborski rcševalci no imeli nekaj intervencij. 45 letni delavec v delavnicah drž. žclez-nic Jakob Demilt je spodrsnil ua poledenelih tleh in si zlomil levo roko v zapestju. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. — Občutne poškodbe je za-dobl' pri padcu na državnem mostu poštni uslužbenec Fianc Emeršič. Na glavi je bil ves krvav. Jutri, v torek zvečer ob 20 bo v dvorani Prosvetna zveze proslava ICO letnice Levstikovega roj-stvn. Predava dr. Do-rn?k. 1 V ogenj je padel Malokje šo na slovenski zemlji goje lan. Ponekod ga pa vendar še. Pri trenju lanu sc je v soboto pripetila v vasi Mlakah pri Višnji gori grozna nesreča. V soboto popoldne «o v tej vani trli lan. Pri tem so. kakor zahteva to delo, zakurili v jami ogenj. V ta ogenj je po nesreči padel 90letni posestnik Franc Perme. Permu se je. v ognju grozno opekel po glavi, rokali in ogah. Glava mu je polna mehurjev, pravtako tudi ostali deli te ledu. V soboto zvečer so ga pripeljali v bolnišnico, njegovo slunje pu je skrajno resno. Mariborska nedelja Vsakega neba j: zimskosportne prelesti in kulturna prizadevanja -Koncert Slovaške lilharmoni-e - Tajinstveno izginotje 71 let. starčka Maribor, 20. decembra. Zlata nedelja. Trgovine odprte, briino pripravljanje v očigled božičnih praznikov. Sodeč po mareičera pa je mogoče ugotoviti-. »Zlata nedelja', mezlati časi. Kje so časi, ko so trgovine bile polne Jtupujoiih strank? Poznalo se je, kako je v vse sloje prebivalstva teža razmer zasekala globoke sledove. Mladina pa jc v času zimskih prelesti zaživela po pohorskih vrhovih in se urila v smučarskih veščinah. Naš edini športni delavec in prvi slovenski absolvent visoke šole za telesno kulturo v Berlinu Drago Ulaga je mariborsko športno mladino pripravil in uvedel v skrivnosti zimskega športa na svojih predavanjih, ki jih je imel v pelek eiveče>r v dvorani Prosvetne zveze. Spcrtni večer je otvoril v imenu zimsko-sportnega odseka SSK Maratona Framc Kramberger. Nato jc v enoiapolurnih izvajanjih govoril o negi telesa s posebnim ozirom na športno udejstvovanje Drago Ulaga, ki je svoja elrokovnjaška izvajanja ponazonjeval s praktičnimi predočrtvaimi. Številna športna mladina se je oddolžila odličnemu predavatelju z živahnim aplav-tiom. Večer je zaključil z zahvalo predavatelju in ■vabilom k udeležbi na smučarskem tečaju SSK Maratona pri Rimskem vrelcu v dneh od 27. decembra do 3. januarja Franc Kramberger. Prav iskreno priznanje gre zimsko-sportnemu odseku SSK Maratona, ki se mil je posrečilo dobiti v Maribor tako odlično predavateljsko moč, — Draga Ulago si želi mariborska športna mladina če večkrat v Maribor, Poleg športa je bilo tudi nekaj kulture, številni ljubitelji slikarstva so poselili razstavo mariborskih likovnih umetnikov; prav pozdraviti je, da so mariborski likovni umetniki omogočili danes na zaključni dan razstave posel te razstave vsem slo-ijem prebivalstva. Brezplačnega vstopa se je v obilnem številu poslužila zlasti dijaška mladina. Prav tako so prišli na svoj račun tudi ljubitelji kiparska umetnosti s poeetom razstave v ateljeju kiparja L So-jča. V središču kulturne pažnje pa ie bil koncert bratislavskega pevskega zbora včeraj zvečer v veliki unions.ki dvorani. Koncert Slovaške filharmonije je bil prvovrstni glasbeni dogodek za naše mesla, kakor ga v sezoni najbrž ne bomo več doživeli, To pot je Maribor pravilno ocenil pomen prireditve v umetniškem in nacijonalnem pogledu in odziv med družbo je bil nad vse razveseljiv. Uuitmska dvorana je bila nabito polna, navdušena in od godbe preivzeta publika je umetnike frenetlčno pozdravljala. Slovaki so nastopili v Mariboru z istim sporedom, katerega so izvajali v Ljubljani. Strokovno poročilo v včerajšniem »Slovencu« o koncertu slovaških filhairnomikov govori o velikem uspehu, katerega so dosegli umetniki mod ljubljansko publiko; isto lahko rečemo tudi o mariborskem koncertu. Po koncertu se jc razvila v prostorih hotela Orel nad vse prijateljska in prisrčna zabava, na kateri ao se u&vrotile bratske vezi s slovaškimi gosti. Veselo razpoloženje je traijalo ob zvokih izvrstnega orkestra gostov pozno v noč. Gosti, ki so bili ob svojem prihodu v soboto prisrčno »prejeti, »o bili tudi v nedeljo predmet splošne pozornosti. Ogledali so si naše medne znamenitosti, zvečer so pa nadaljevali svoje potovanje domov v Bratislavo. "Martborsiko javno varnost je obeleževalo nekaj manjših tatvin. Zidarju Karlu Fekonji od Sv. Benedikta v Slov. foricnh so odpeljali iz veže tukajšnjega okrožnega sodišča kolo; posestniškemu einu Antonu Medvedu iz Citkovcev pa su neznani storilci :7ma.VTii!i ^ vw.3 v dvorišču neke tfostilnc Blagoslovitev in otvoritev smučarskega doma SK Ilirije Včeraj so nenavadno zgodaj oživele ljubljanske ulice. Zaspanci, katerih je v Ljubljani nič koliko, so se spraševali, kaj so je zgodilo, ko jo tak živ-žav že na vse zgodaj. No, pa ni bilo nič posebnega, samo številni prijatelji belega športa so hiteli na kolodvor, odkoder jih je odpeljal posebni vlak v Rateče na Gorenjsko. Tam so včeraj na slovesen način blagoslovili novi smučarski dom, ki ga je zgradila Ilirija. V posebnem vlaku je skoro zmanjkalo prostora, tak naval je bil. Vso je hotelo prisostvovati slovesni otvoritvi takorekoč prvega gozdnem terenu do izvira Save, kjer so obrnili, nato v srednjo težkem vzponu zopet do koče. Na cilj so prispeli vsi — dva sta bila diskvalificirana radi krajšanju progo — v naslednjem vrstnem redu: 1. JanSa Joško (Ilirija) v tasti 30:02 min. — 2. Jakopič Albin (Mojrtrnna) 90:31 ndn. — 8. Jakopič Avgust (Ljubljana) 31:20 min. — 4. Jenko Boris (Ilirija) 31:40 min. — 5. Smole Frane (Bratstvo, Jesenice) 31:48 min., odločil jn žreb. — H. Nanl J. (Ljubljana) 32:00 min. — 7. Markelj Franc (Bratstvo) 82:20 min. — S. Ženiva Lovro (Gorje) slovenskega smučarskega doma. Nad 800 smučarjev je vstopilo io v Ljubljani, na posameznih postajah je pa armada »dllcarjev še naraščila. V kot, kjer se stekajo meje treh držav in ki velja za najlepši del naše domovine, jo sla ta velika armuda. Ob vuožju piramidastegu Jalovca, ki ga po pravici imenujejo jugoslovanski v. Mat ter-liorn«, jo pričakovala vso te izletnike nova koča, odeta v zelenje in zastave. Ponosno je vihrala raz dom belo-zelena klubova zastava. Koča je tretji spomenik športnega delovanja SK Ilirije. Odlični predstavniki oblasti so s svojo udeležbo dali priznanje neumornemu delu Ilirije, ki je vedno usmerjeno v korist splošnosti. Pa ne samo koča, tudi Rateče so bile odete v svečano obloko. Domačini se v polni meri zavedajo, kolike koristi bodo imeli od koče. V koči je bil postavljen provizoričen oltar, kjer je bral sv. mašo gosp. kanonik Šiška. Pred mašo je imel pomemben govor, v katerem je pozival smučarje, da ne pozabijo, ko uživajo krasote zimske narave, na Onega, ki je v«e te krasote ustvaril. Po Čanoni svetem opravilu je blagoslovit dom in žolel, da bi Bog to kočo obvaroval vsega zla. Po blagoslovitvi jc govoril predsednik kluba dr. Dular, ki se je spominjal ij. Karla Širclja, ki je prvi sprožil idejo graditi kočo. Pozdravil je vse odlično g-ra je prišlo do pomiritve med BSK in med Jugoslavijo. Za predsednika jo bil izvoljen Carje Mar-k o VI č, r.n prvemu podpredsednika dr. 8tje|ian Hndži iz Zagrebu. za drugega podpredsednika Božidnr Todorovič. Slovenca ni nobenepu v noveui odboru. Letna skupščina J LAZ Zagreb 20. dec- ž. Danes so je vršila glavna letna skupščina jugoslovansko lahkoatletake zveze, na kateri so bila zaslišana poročila iu podeljen ab-solutorij staremu upravnemu odboru. Izvoljen je nov podpredsednik Veljko D g r I n i S. Istočasno je bilo sklenjeno, da s« prvenstvo države v cross counlrvu vrši v Ljubljani, v lahki atletiki pa v Zagrebu. ASK. PItIMOR.TE : SK C RIJE 2 : t (1 : 0). Celje, 20. dec. Danes popo'dne ob |>ol 2 so je vršila na Igrišču SK Olja zanimiva nogometna tekma, pri kateri so nastopili ljubljanski Primorjani proti SK Cilju. Po poteku igre sodeč, bi SK Celje zaidužil boljši rezultat, ker je prvi gol za Primorje padul i/, olsido pozicije in je sodnik prezrl eno roko Primorja v kazenskem prostoru V drugem polčasu je SK Celje popolnoma prevladovalo. Kakor hitro je prlfiel Preslnger od SK Celja od branilca v center-lialfa, je m tem Irenotkom Celje držalo Primorjene. kakor v kleščah iu so Ljubljančani komaj redili rezultat. Celjani so lahko izenačili. Sodnik Ochs je sicer prezrl kmalu po začetku ofside. iz katerega je padel prvi gol za Primorje, v sploSnem pa je bil sodnik dober. Glede vt sn. ki »ta ga napravili obe moštvi, moramo reči. da jo bilo moštvo Celja bolj disciplinirano, dočim so Primorjani napravili mnorio več hrupa. kn* —• v a N:^ - ?? rs & 3 Sft- r- S .u = C: M. o- S' S M ? w O * o: r n n S 5. 2. o 5' cs Si r. b c S " g, | ; w < c: CO. 3 3r a O? * Ssr 2 Rj 3 O-, R-, : ra Nj 3 te •£■ « P3 77 S g TO _ "D ' O7' £ F « 2 m "3 r5 f o^ O- -r p gs ^ 5: -j3 — «- a- -n -d a OSJ S52-/) o V 3 -i tr.< •C egT