55$$^ cali Ruse na pomoč. Le-ti so prišli na t politike najtesnejšega sodelovanja z večje pravice do Pale-iidje, ker je večina pale-ibivalstva že stoletja in ;ka. Toda Angleži jim le jo združenih pravic ven-ravajo! Zato najbrže ne :adeli, če bomo zapisali, i pomisleki proti london-i zgolj formalni. Ali pa Pogled na moderno velemesto Tel Aviv, središče židovske kulture v Palestini, Po objavi angleške »Bele knjige« se je napetost v Pak*tini še poostrila* Na sliki: britanski vojaki pregledujejo transport živeža v Jeruzalemu, SHAN6HAI tansko-ru: HANKOW Palestino. AMOr HULANGSujm CANTON P*š !e <- kočiji se nf° P°"ovno 1°W> yele—fcor kdaj koli. ■vuupvega palestinskega vprasania. Ni golo naključje, da je prav te dni, ko sta londonski in ankarski Parlament pozdravila novo angleško-turško pogodbo, izšla angleška »Bela knjiga« z novimi predlogi o dokončni Ureditvi židovsko-arabskega problema. Če pogledamo na zemljevid, vidimo, da gre angleška pot v Indijski dcean pri Suezu skoraj v neposredni bližini Palestine, skozi Rdeče morje Pa mimo Egipta in italijanske Afrike na zahodni strani, a na vzhodu mimo Arabije. Plovba ie varna le tedaj, kadar se voziš med takšnimi mejaši, ki H ne strežejo po življenju; če že niso tvoji prijatelji, morajo biti vsaj nevtralni. Z Egiptom živi Velika Britanija v prijateljstvu, z Italijo želi niti London v prijateljskem razmerju ne nazadnje zaradi njene soseščine v Rdečem morju Na dlani je, da mora londonska vlada gojiti enake želje tudi nasproti arabskim sosedom. Pot k temu cilju drži čez Ugladila jo je Turčija. Angležem njihovi nasprotniki radi očitajo, da so njihove simpatije v arabskem sporu na strani Zidov. Toda prav tako jim mora še tako fanatičen nasprotnik priznati, da so vsi Predlogi, ki so zadnja leta prišli iz Londona za ureditev palestinskega Vprašanja, mnogo bolj ustrezali Arabcem kakor Zidom. Ključ tega protislovja je v angleškem značaju: kadar vlečeta pri Angležu srce in glava vsaka na svojo stran, zmaga na koncu zmerom glava. Dostikrat sicer to ni moralno, obnese se pa skoraj vselej. Načrt, ki ga beremo v najnovejši “Beli knjigi«, je kompromis med mak-sunalnimi židovskimi in arabskimi zahtevami. Kakor vsak kompromis, je tudi ta razočaral obe stranki. Arabci bi hoteli imeti Palestino či-*t°_ sami v rokah. Židje bi se zadovoljili z enakopravnostjo Angleži daje-t° Arabcem formalno nadoblast, Židom pa dejansko enakopravnost. Za-t° je arabsko nezadovoljstvo manj ra-zumljivo kakor židovsko. Dejansko je pa novi kompromisni Predlog takšen, da bi se spričo da-Uašnjih razmer smeli in morali obe stranki z njim zadovoljiti: Arabci zato. ker jim daje v bistvu vse, kar Zele, Židje pa zato, ker bi njihov od-P°r utegnil torpedirati vsa prizade-vanja za kolikor toliko pravično ureditev palestinskega problema, a to bi šlo v prvi vrsti v korist tistim, k'i Zldovstvu ta trenutek niso naklojeni. Britanski načrt je na kratko takle: Palestina naj se v roku 10 let preuredi v samostojno državo, ki bi jo z Anglijo vezala samo »pogodba o zavarovanju medsebojnih trgovinskih in strateških potreb«. Oblast bi si d Arabci in Židje v istem lazmerju, kakršno vlada med njihovim prebivalstvom, Priseljevanje Zidov naj se r: ukine takoj, kakor so zahtevali Arab-Cl. ampak šele čez pet let; dotlej bi s® pa smelo priseliti v Palestino še 5.000 Zidov, t. j. toliko, da bi bilo akrat razmerje mod židovskim in arabskim življem 1:2. Rekli smo, da sta s tem predlogom °ue stranki nezadovoljni. Toda v da-U’h razmerah si je težko ] Nti, kako bi bilo moči obema strankama popolnoma ustreči. Vsekako ‘utajo Arabci lne kakor Žic stinskega stoletja , Večine in z : dar , ne r u°mo krivo da so arabski ^k‘»» načrtom zgolj ali so pa pQ sredi tuji vplivi, jim ne gre v račun, da bi se palestinski duhovi vendar že pomirili. Angležem novi načrt ni šel posebno lahko izpod rok. Kajti v Londonu se dobro zavedajo, da imajo Židje mogočno oporo v Ameriki. Če bodo ekstremni Židje v Palestini uresničili svojo grožnjo in začeli nasilje uganjati — podobno kakoi Arabci — bo moralo angleško vojaštvo že zaradi prestiža Velike Britanije pri arabskih plemenih nastopiti proti njim prav tako brezobzirno kakor proti Arabcem. In to bi utegnilo Angleže stati naklonjenost Amerike, naklonjenost, ki je Angliji danes bolj potrebna ka- Kočljivo razmerje do Palestine, skoraj nič manj kočljiva pogajanja z Rusijo: Chamberlainovi vladi zadnje čase res ni z rožicami postlano. Observer Anglesko-ruska zveza pred 140 leti Ko je po veliki francoski revoluciji nastopil pred 140 leti Napoleon in hotel zavladati nad drugimi narodi, se Po japonskem umiku v Kulangsuju: zemljevid Amo.ja z mednarodno koncesijo Kulangsu na jugovzhodu Kitajske. je Evropa zganila. Najprej sta se združili proti Franciji Avstrija in Prusija. Po usmrtitvi Ludovika XVI. in uvedbi strahovlade v Parizu so se jima pridružile se Anglija, Nizozemska, Španija in severne italijanske dežele. Ta zveza je znana v zgodovini pod imenom prve koalicije. Toda čeprav je obsegala skoraj vso Evropo, francoski revoluciji le ni bila kos: francoske armade so zavzele Belgijo, Nizozemsko, Švico in Gornjo Italijo. Tedaj so Angleži in Avstrijci pokli- zahodno bojišče, pomagali pregnati Francoze iz Italije in jih napadli v Švici. Revolucijski generali so sicer kljub porazom še zmerom kljubovali združenim nasprotnikom, toda če se ne bi bil -pojavil genij Napoleon, bi bila Francija na koncu le podlegla. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bila takrat Francija sorazmerno mnogo gosteje obljudena kakor njene nasprotnice in da Rusija ni z vso svojo močjo posegla v vojno. Kljub temu je delala Napoleonu v tretji in četrti koaliciji dosti preglavic. V jreti koaliciji Rusije ni bilo in zato je tudi hitro razpadla. Potem se je Napoleon spustil v vojno z Rusijo. Kakšen je bil konec te vojne, vsi vemo. Poraz v Rusiji je bil začetek konca Napoleonove nadvlade v Evropi. Duša navedenih petih in naslednjih dveh koalicij proti Napoleonu je bila Anglija. Zveza med Anglijo in Rusijo je rešila Evropo. Zveza med Anglijo in Rusijo se pripravlja tudi danes, Kljub angleškemu obotavljanju in Chamberlanovim pomislekom se bosta London in Moskva prej ali slej vendarle sporazumela — »tako ali tako«. Najnovejša jroročila javljajo, da je froncosko posredovanje obrodilo usneh. Danes, V sredo, bo britanska vlada sklepala o obliki bri-pogodbe. Danska—Nemčija V prejšnji številki smo omenili, da bodo severne države Švedska. Norveška, Danska in Finska po vsej priliki odklonile ponujeni jim nenapadalni pakt z Nemčijo in ostale strogo nevtralne. Danska, edina neposredna soseda Nemčije, se je odločila drugače in je pristala ra sklenitev nenapadalnega pakta z Nemčijo. Jugoslavija in Romunija o turški politiki V nedeljo sta se ra Donavi v okolici Turna Severina sestala romunski in jugoslovanski zunanji minister, da se pogovorita o najnovejših mednarodnih dogodkih. Sestanek je pomemben že zato, ker se je vršil skoraj tik pred odhodom romunskega zunanjega ministra Gafenca v Ankaro. Državnika sta v prvi vrsti govorila o angleško-turškem paktu. Po poročilih iz Beograda in Bukarešte sta Ga-fencu in dr. Cincar-Markovič v celoti pritrdila naziranju turškega zunanjega ministra, da je treba videti v tem paktu predvsem prizadevanje Turčije, da se zavaruje na Sredozemskem morju in v Aziji. S tem Turčija ni zatajila svoje dosedanje balkanske politike. Jugoslavijo, Romunijo in Grčijo v okviru Balkanske zveze. Gafencu se odpelje prihodnje dni v London, nazaj grede se bo ustavil v Atenah, 8. junija se pa odjrelje v Ankaro. V razgovoru s turškimi državniki jih bo seznanil s stališčem Romunije ir. Jugoslavije do jrerečih evropskih zadev. Beneš v Londonu Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je dobil vabilo iz Londona, naj bi predaval na londonskem vseučilišču o sociologiji. Dr. Beneš se je vabilu odzval in se bo julija odpeljal v London. »Poljski kmetje imajo jeklene živce!« Voditelj poljskih kmetov Witos se ;c po sedmih letih prostovoljnega izgnanstva — odsedeti bi bil moral neko politično kazen, pa je rajši zbežal < e? mejo na Češkoslovaško — vrnil i-ied mesecem dni, ko je bila njegova domovina v najhujši nevarnosti, do-- m se prijavil oblustvom. Sodišče ! ga je sicer moralo poslati v zapor, a ■ga j« P-i nalogu vlade takoj spet iz-; yusi'’o Zda, je Wifos spet prevzel ptccisedstvo kmetske stranke, največje ptibt ene skupine na Poljskem. Na vnebohod je kmetska stranka priredila v okolici Varšave velik shod. Kot glavni govornik je nastopil sam VVitos. »Čeprav je kmetska stranka v opoziciji proti vladi,« je dejal med drugim, »bodo kmetje do zadnjega diha branili svojo domovino. Kdor misli, da bo Poljsko živčno ugnal, naj ve, da imajo poljski kmetje živce iz jekla.« Ogrski Slovaki ne bodo smeli kandidirati »Slovaška svoboda« iz Prešova poroča, da je ogrska vlada odločila, da pri prihodnjih volitvah Slovaki ne bodo smeli kandidirati. Slovaška manjšina na Ogrskem, ki bo tako ostala brez zastopnika v pe-štanskem parlamentu, šteje okoli 600 tisoč duš. »Berlin—Rim—Tokio« V Berlinu je začel pod pokroviteljstvom zunanjega ministra Ribbentropa izhajati v nemščini in italijanščini mesečnik pod naslovom »Berlin-. -Tokio«. Eden izmed člankov v njem je posvečen naslovnim prestolnicam. Pisec pravi, da so Berlin, Rim in Tokio »centr dinamične energije za zmago nove svetovne filozofije«. Uo. Uatastcafc sde cešitev? Naraven zakon je, da nacionalizem I ne sme bili ekskluziven (druge izklju-čujoč), da ne sme piestopiti svoje slruge in poplaviti druge, ampak mora sodelovati 7, drugimi za nadaljnjo višjo stopnjo razvoja. Samo tako morejo narodi mirno živeti drug zraven drugega. To ni nedosegljiv ideal. Severna Amerika je veliki vzor, kako morejo razni narodi in razna plemena skupaj živeti v svobodi, izpopolnju-to svojo skupnost vse bolj in da se iz takšne relorte v narod. Evropa mora posnemati ta zgled. Samo zveza svobodnih evropskih narodov bo zajezila stulne zahteve po nadvladi enega samega; samo v tej zvezi je bodočnost Evrope. Do tega spoznanja bomo morda vsi prišli šel• skozi katastrofo. Vilder, »Nova Rlječ« (Zagreb) ,■1 »CpJitnifi | V'£?d?.s'fr»' teto gre naglo h koncu. Za tldijake so napočili ,usodni' dnevi gu-::)ffjetija. Žduj-je komaj še čas popra-,cijek‘ v -francoščini ali mdtema-* sič'er si bo' treba učiti o počit- . * ti&aluV šolah je že ,zapora1, to se h«*"*'med šolo tri domom je j#- U ga " konec, zdaj teko zadn je "urice..! Pretekli teden smo srečavali po ce-»tali maturante v skupinah in z rde-> : cim i nageljčki v gumbnicah. Bili so l y%n nfckam tišji kakor prejšnja leta. Tj"nf, čuda, hladila slu, jih Ironični dež |jj; -pa-jiiovji Šolska odredba, ki prepodi V&btjči njaturantom okrasiti razred "pred odhodom,s gimnazije. (Na uho: ta edredim je privseh dijakih dvignila mnogo ptahu...) Življenje in vrvenje v gimnazijah je postalo že kar vročično, nervoza se je lotila dijakov in profesorjev. Na promenadi — tja dijaki še zmerom 'utegnejo' — ne slišiš drugih pogovo-,. rou kakor o ,cvekih1, ,prfoksih‘, ,plon-kanju‘ in izpitih. Vse to so strokovni študentovski izrazi slovitega študentovskega žargona. Posebno do veljave pride zdaj v ' lem žargonu beseda ,guliti‘. Treba se je ,guliti1, ,guliti1 in še enkrat ,guliti‘, ", tla ne dobiš ,fajfe‘ in z njo izpita... ' * Vosti sreče! Kronistka. Star Anglež se je poročil z 18 letno Novosadčanko V poročni noči je zbežala od moža, potlej se je pa spet vrnila k njemu Politični deden <. Člani gospodarskega sveta Balkanske iveie so se sestali v Bukarešti. Zasedanje je otvoril romunski zunanji minister Gafencu in v svojem govoru poudaril, da Balkanska zveza ni naperjena proti nikomur. Obžaluje, da , Bolgarija ni poslala svojega zastopnika, upa pa, da bo sprevidela, da bi bilo njeno sodelovanje v Balkanski zvezi njej sami v korist. — Trgovinsko ministrstvo se z novo uredbo razdeli namesto na tri, na šest oddelkov. — Jugoslovansko trgovinsko zastopstvo je odpotovalo v Nemčijo, kjer se bo v Kolnu sestalo z nemškim zastopstvom in uredilo novo trgovinsko razmerje, nastalo z zasedbo Češke in Moravske. — Prometni minister dr. Spaho • je prvi zasadil lopato za novo železniško progo od Črnomlja do Vibov- ' skega, t. j, prvi del zveze Slovenije z morjem. V svojem govoru je o poga-" janjih s Hrvati dejal, da bo stvar kmalu urejena, ker so se je lotili z ‘ odločno voljo. * Nov palestinski načrt je izdelala angleška vlada. Židje pa z njim niso zadovoljni in so začeli demonstrirati po vsej Palestini. Vmes je moralo poseči angleško vojaštvo. — Angleška suverena sta prispela v Quebec (Kanada), kjer so ju slovesno sprejeli. Iz ' •1 Quebeca sta odpotovala čez Montreal ' ’ v Ottawo. — Anglija, Francija in Aine-1 • rika so odgovorile na japonsko zasedbo * : otoka Kulangsuja s tem, da so tja '■ poslale šest svojih bojnih ladij. Ja- ' panska mornarica je morala takoj za-*' pustiti otok. — Chamberlain je v svo-! jem petkovem govoru v spodnji zbornici dejal, da Anglija ni za mir po vsqkj; ceni. Obširno je govoril tudi o pogajanjih ž Rusijo. — Tajna pogajanja so se baje začela med Francijo in Italijo. Francoska vlada je izjavila, - da se je pripravljena odkrito pogajati, -' ■ če Italija ne bo zahtevala teritorialnih koncesij. Italijanska vlada je zagoto- - * •'Vila, da so njene zahteve glede Tunisa, • Džibutija in Sueza samo pravnega • značaja, in tako upajo, da se bodo- * uradna pogajanja kmalu začela.— General Franco je slovesno vkorakal v 1 Madrid. Ob tej priložnosti je bila ve-*1" lika vojaška parada, ki se je je udeležilo okrog 200.000 vojakov. V svojem * * govoru -je general1 Franco odločno sto-' pil na stran osi Rim-Berlin. — Vo- * -jaftfco zvezo sta sklenili Francija '• in Tnrčija. Francija se je obvezala, da ■ bo Turčiji odstopila pokrajino in me-*' sto Aleksandreto. Vojajko zvezo bodo * v kratkem • podpisali. — Francija po- • sredflje * med Anglijo in Rusijo. Pred-lagaliv je namesto vojaške zveze med vsetrn’ ti‘crili državami dvostranski vojaški pogodbi. — Holandska kraljica * • VHjemina je ta teden odpotovala na * uraden obisk v Bruselj. Baje bosta tudi Belgija in Holandska sklenili vojaško zvezo. — Angleški kralj Jurij je Bvoj rojstni dan proslavil v Ottawi v Kanadi. Pri tej priložnosti mu je novi poslanik Združenih držav v Kanadi Beograd, maja. V Beogradu so te dni doživeli kaj nenavadno senzacijo. Pa ne samo Beograjčani, temveč tudi Novosadčani in Angleži z nepopisnim zaninlanjem spremljajo čuden dogodek v Beogradu. Tu sta se nanireč poročila neka lŠletria revna krasotic^ iz Novega Sada,jn bogati angleški zdravnik, 651etni- Albert Lancelote Hoobš iz Londona. In spet ee je v resničnem življenju razvijal film o lepem in revnem dekletu, ki se varijo’ zaljubi bogat in dober starec. Pred štirimi .meseci se je mudila v Beogradu Novosadčanka Verica Zoričev* s svojo sestro. Večkrat sta obe 6estri obiskali hotel »Srbski kralj« in sedeli v dancingu. Tedaj je nekega dne stopil v dancing angleški zdravnik Hoobe. Tu si je hotel poiskati zabave po svojem delu. Dr. Hoobs je namreč raziskovalec tropskih bolezni in je prišel v Jugoslavijo, da bi pri nas proučeval malarijo. V dancingu mu je obviselo oko na lepi Veri Zori— čevi in nič več ni mogel pozabiti njene lepote in prikuplji vosti. Odslej je vneto iskal priložnosti, da bi 6e z njo seznanil. Ta priložnost se mu je kmalu ponudila in že takoj pri prvem Srečanju je starec odkril Veri svoje srce. Hkrati jo je zaprosil tudi za roko. Ker je Zoričeva spoznala, da misli Anglež čisto resno, je vso stvar razložila 6vojim staršem. Hoobs bi se rad poročil kar takoj, toda zakonske formalnosti tega niso dopuščale. Zato so se dogovorili, da se bosta nenavadna zaročenca poročila meseca maja. Dr. Hoobs je odpotoval v London, a njegovo srce je ostalo v Beogradu, bolje v Novem Sadu pri njegovi zaročenki. Cele gore pisem je prejemala mlada Vera vsak dan, vrhu lega pa še kopico brzojavov. Vsa ta pisma in brzojavi so govorili o veliki ljubezni angleškega zdravnika do mlade Novo-sadčanke. Brzojavi so imeli na primer takšno vsebino: »Roke ti poljublja tvoj Boby«. Naposled je prišel maj. Boby je držal svojo besedo in 6e z letalom pripeljal v Beograd na poroko. Vse bi teklo lepo naprej, toda mlada nevesta je imela svoje muhe. V poročni noči je pobegnila od svojega moža nazaj k materi. Kmalu je pa obžalovala svoj beg in se vrnila nazaj k možu. Da bi ji onemogočil ponovni beg, je dr. Hoobs vzel svoji ženi vso obleko in ji prepričevalno dejal: iBrez mene ne boš nikoli srečna!« sOdpotujva čimprej dragec,« je prosila Vera svojega moža. »Da, takoj bova odpotovala, a ne samo v Singapor, temveč okoli vsega sveta... Naposled se bova pa vrnila v Jugoslavijo, ker je to najlepša dežela na svetu...« Ves srečen je. zaljubljeni Boby še zatrjeval svoji ženi: Zaprosil bom za jugoslovansko državljanstvo in bom skušal priti za zdravnika v kakšno bolnišnico za malarijo. Srečen 6em, da sem našel tako lepo ženo in 6amo eno željo v življenju imam še: rad bi dobil kakršno koli jugoslovansko odlikovanje! Dosti odlikovanj imam, a kaj mi pomagajo, ko med njimi ni nobenega jugoslovanskega. Na jugu Jugoslavije se bom lotil velike protimalarične akcije, samo da bom morebiti dobil tudi jugoslovansko odlikovanje.« Kmalu bosta novoporočenca odšla na poročno potovanje. Na poti ju bo spremljala nevestina mati. Namenjeni so najprej v Kaliforni jo, potlej v Južno Afri- Ko, Irsko, Poljsko, baltiške države in nazadnje na daljni vzhod. Stari zaljubljenec Boby ob vsakem stavku nežno poljublja roke svoje žene in je ves 6rečen, ko ga ona boža s svojimi lepilni očmi in s svojim mehkim glasom: »Boby...« Ko zasliši njeno šepetanje, jo ljubeče poprosi: »Dragica, zmerom mi tako šepetaj...« V hotelih zahteva jedi, ki misli o njih, da človeka pomlajujejo. Pravi, da ve za sredstvo z vzhoda, ki bo z njim osrečil 6vojo mlado ženo. Zdaj zahteva od nje samo potrpežljivosti... Svojo ljubezen je ženi dokazal tudi tako, da ji je dal na razpolago ves svoj denar, a kmalu ji bo izročil tudi vse svoje veliko premoženje. V zameno za vse to pa zahteva od nje samo eno: »Moja ljuba mucka ne sme napraviti niti koraka brez mene. Zato ker vem, da je srečna samo, kadar je pri meni.« Zdaj se pripravljajo za odhod v London. Gospa Zoričeva hiti in spravlja skupaj listine, ki jih potrebuje za dolgo potovanje. Zakonca pa lepo preživljata zadnje dneve v Beogradu. Dr. Hoobs hodi rad v dancing, a noge mu služijo bolj slabo, ker si je v treh vojnah nabral hudo revmo. Iz avtomobila mu morata pomagati zmerom dva šoferja. Toda 6tari ženin nič ne obupuje, ker pravi, da se bo že še popravil in pomladil. Ko se bo vrnil v Beograd, ga Beograjčani še spoznali ne bodo več. Veliko Beograjčanov je čestitalo staremu zdravniku, ki je tako junaško stopil v zakonski jarem z mladini in lepim dekletom. In tako se je končala ljubezenska zgodba med IS letnim dekletom in 65letnim »mladeničem«, ki ima sicer vroče srce, a slabe noge... Tako Izgledft prepovedana tatvina riienj 1 Narobe, brez nevarnosti uživate odlični višnjev bonbon s črto. 4 ob izročil akreditivna pisma in sporočil želje predsednika Roosevelta, da bi prijateljstvo med Anglijo in Ameriko še naprej ostalo zmerom tako trdno kakor doslej. — Litva bo dobila v Klajpedi svobodno luko po pogodbi, ki sta jo te dni podpisala zunanja ministra Litve in Nemčije. Pogodba velja za dve leti, pozneje bo pa Litva dobila novo pristanišče; zgradila ga ji bo Nemčija. — Vojaško pogodbo sta v imenu Nemčije in Italije podpisala v Berlinu zunanja ministra obeh držav. Pogodba ima sedem členov in velja za deset let. Tudi Japonska se pripravlja za sklenitev vojaške zveze z Nemčijo in Italijo. — Resen incident se je pripetil v Gdansku. Narodni socialisti so napadli carinarno in izgnali poljske uradnike. Namestnik poljskega komisarja je odšel na kraj incidenta s svojim avtomobilom. Pri tem so neznanci napadli njegovega šoterja, ki je v silobranu ustrelil nekega člana napadalnega oddelka. V Londonu in Parizu mislijo, da bi incident utegnil ogroziti mir v Evropi. — V Ženevi se je v ponedeljek začelo 105. zasedanje sveta Zveze narodov. Predseduje mu ruski londonski poslanik Majski. Francosko posredovanje med Anglijo in Francijo je popolnoma uspelo. Baje so načrti za pogodbo o medsebojni pomoči že gotovi. — Angleški kralj Jurij bo predsednika Roosevelta povabil na Angleško. — Italijanski finančni minister je v korporacijski zbornici napovedal uvedbo novih davkov za kritje izdatkov, nastalih zaradi oboroževanja. — Italijanske in nemške čete zapuščajo Španijo. Vse tuje čete se bodo še pred koncem tega meseca odpeljale domov. — Romunski zunanji minister Gafencu bo 8. junija odpotoval v Ankaro. — Senat mesta Gdansk je poljskemu komisarju zagotovil, da bo skrbel za varnost poljskih carinskih uradnikov, ki so se že vrnili na svoja mesta. Nov jugoslovanski rekord z jadralnim letalom je dosegel dijak Tihomir Ilič iz Vršca. Pred nekaj dnevi 6e je v Vršen dvignil v zrak, pristal pa na romunskih tleh. Pravi, da je med poletom dosegel višino 15000 ni. Njegovo izjavo bo moral potrditi še njegov barometer. Rekord v višini je odnesel torej Ilič, rekord v daljavo pa pripada Slavku Lemešiču iz Vršca, ki je prejadral 350 km. Trčila sta dva tovorna avtomobila na nekem ovinku v Šmarjeti pri Celju. Tovorni avtomobil, ki je peljal pohištvo iz Ljubljane na Zbelovo, se je močno poškodoval, prav tako tudi pohištvo in znaša škoda okrog 30.000 dinarjev. Šofer drugega tovornega avtomobila, ki je nesrečo zakrivil, jo je pa z avtomobilom hitro odkuril. S stolom je navalil na lastno mater, posestnico Rozo Brumnovo od Sv. Martina pri Vurbergu, njen sin in jo tako obdelal, da so jo morali odpeljati v ptujsko bolnišnico. Z gospodarjevim denarjem je pobegnil 221etni hlapec Franc S. Služil je pri trgovcu Fr. Kranjcu pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Ko 11111 je gospodar izročil 1300 dinarjev za razne nakupe, se je odpeljal z vozom v Ptuj, od koder ga 11L bilo več. nazaj. Konja in voz so našli pred neko gostilno v Ptuju, o njem pa ni bilo nobenega sledu.. Žrtev velikih povodnji, ki so zajele mnoge slovenske kraje, je postal naj-brže IGletni pastirček Pevčev Polde s Tišja pri Libergi. Zgodaj zjutraj je šel z mrežo ribe lovit v napasli potok Reko, a se še ni vrnil. Ljudje menijo, da ga je težka mreža potegnila v vodo in ga odnesla. Pod vlak sc je vrgel 251etni brezposelni abiturient elektrotehničnega oddelka srednje tehnične šole Ivan Bakovnik iz Kranja. Našli so ga na železniški progi med Žabnico in Kranjem vsega razmesarjenega. V smrt ga je pognala živčna bolezen. Razbojnika sta napadla župnika iz Velike Ciglane pri Bjelovaru. Zahtevala sta od njega denar in mu začela grožiti z nožem. Na župnikove klice na pomoč so prihiteli kmetje. Razbojnika 60 ujeli in ju izročili orožnikom. Spominsko ploščo so odkrili v tl listanju junakom, ki 60 se v okolici On-štanja borili za Koroško in v boju padli. To so bili: poročnik Franjo Malgaj in redova Anton Ermenc in Ivo Zapundjič. Slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudi, ki so manifestirali za narodno in državno misel. Novo bolnišnico bo zgradila Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah. Bolnišnica bo stala na Zgornjem Plavžu. Jeseniška občina je že razpisala dela in bo dala zaslužka predvsem domačim obrtnikom. Zaradi dote je streljal na svojega tasta in svaka 491etni posestnik Anton Kovač iz Grahovega pri Cerknici. Zahteval je znova ženino doto, ki jo je že dobil, pa ga tast ni uslišal. Iz sovraštva 6e je zato hotel nad njim maščevati z umorom. Sodišče je Kovača obsodilo zaradi poskušenega umora na 2 leti in pol ječe. Debela toča je pokrila zemljo okrog Donačke gore 22 cm na debelo. Uničila je polja v dolžini 4 km in širini 2 km. Tamkajšnjih prebivalcev že 120 let ni zadela tako huda nesreča. Zmerom manj otrok se rodi v Slavoniji. V okolici Vinkovcev je znašal porast prebivalstva v preteklem letu za 90 manj kakor leta 1937. Prav tako tudi umre veliko otrok za »telanijo«, prvo stopnjo, jetike. Vzrok nazadovanju rojstev in umiranju so slabe zdravstvene razmere in slaba prehrana. Zgorela je opekarna Marka Cvetkoviča iz Niša. Ogenj je povzročil dva milijona dinarjev škode, opekarna je bila pa zavarovana za poldrugi milijon dinarjev. 1’od vozom je zgorela 31etna hčerka zakoncev Horvatovih iz Vinkovcev. Na polju je sedela na očetovem suknjiču in našla v njegovem žepu vžigalice. Prižgala jih je in kmalu je bila vsa v plamenih. Zaradi hudih opeklin je otrok kmalu umrl. Uhane je kradla 201etna tovarniška delavka Stanislava Oreškova iz zagrebške okolice. Snemala jih je kar dekletom iz ušes, nato pa nosila prodajat nekemu zlatarju. Za 6voje grehe se je morala zagovarjati pred zagrebškim sodiščem. •S2krat je bil že kaznovan od leta 1899. ooletni Janez Žabjek. Zaradi kraje na ljubljanskem živilskem Irgu ga je sodišče obsodilo spet na 1 leto in 2 meseca ječe. Novo letališče 6i bo uredil jeseniški aeroklub pri Lescah. Tukaj se bodo vneti jadralci navduševali in delali za letalski šport. Zdaj imajo štiri jadralna letala, ob koncu leta jih bodo imeli pa že sedem. Jeseniški klub bo letos vzgojil 30 pilotov za izpite na Blokah. Smrtno sc je ponesrečil 47 letni Franc Oberaner iz jlrastnika, uradnik srbske tvornice stekla v Beogradu. Šel je obiskat 6vojega 6ina, ki študira v Nemčiji, pa je |x>eta! žrtev prometne nesreče. Pokopali so ga v kraju, kjer ee je ponesrečil. Novo progo Črnomelj—Vrbovško so začeli graditi v nedeljo. Proga 6e v Črnomlju odcepi od proge Ljubljana— Karlovac. Pri Vrbovškem bodo zgradili velik predor. Progo bodo dogradili leta 1941. BOTRICE - BOTRI Birmanska darila najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki I0S. EBERLE Švicarske ure. zlatnina, srebrnina itd. LJUBLJANA Tyrševa 2 (PALAČA HOTELA „S L O N“ OKVIRJI SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE JULIJ KLEIN U.UBLJANA, WoJfoya ul. 4 Listek i,Družinskega tednika" Odkril sem kredit f I I H C 0 S K I NAPISAL A D A IE N DE M E E U S Z nekim Američanom sem se raztovarjal o kupčijah in podal mi je tole zgodbo: »Neki zlatar je prodal nekemu odjemalcu diamantno verižico, vredno okrog 50.000 dolarjev. Kupec pa v resnici ni imel denarja,'tla bi jo plačal in tako je račun poravnal z nekritim čekom, kajti v banki je imel vsega skupaj samo še P5 dolarja. Toda Združene države so dežela, kjer denar neprestano kroži. Zlatar se ni potrudil, da bi šel v banko in ček vnovčil, temveč ga je takoj izkoristil in sklenil novo kupčijo. Odstopil go je torej nekemu drugemu trgovcu, ki ga je vzel v račun za rubine, vredne prav tako 50.000 dolarjev. Ta ga je dal spet za dragulje in tako dalje. V nekaj dneh je uporabilo ček deset trgovcev drug za dragim in z njim so skleniti deset kupčij v vrednosti okrog 50.000 dolarjev: omogočil jih je le nekriti ček. Ko je ček tako narodno gospodarstvo dvignil že za pol milijona dolarjev, ga je naposled dobil v roke neki trgovec, ki ga je šel menjat v banko. Banka ga ni hotela vnovčiti, ker ni bil krit. Vsa zgradba kupčij, zgrajena na 'njegovi podlagi, se' je torej na lepem podrla. Na prvi pogled bi se zdelo naj- -pametneje, če bi se vsak trgovec | obrnil na svojega kupca in ga pozval, naj da nazaj denar ali pa blago. To bi pa praktično pomenilo razveljavljenje vseh sklenjenih kupčij,* zato se je ptjslednjemu lastniku zdelo pametneje sklicati vse prejšnje lastnike. Takote jih ,je nagovoril: .Gospodje]^ Pravkar smo sklenili skupaj za pol milijona dolarjev kupčij. To pomeni za slehernega ' izmed nas 25 odstotkov dobička, torej 12.500 dolarjev. Če proglasimo vse te kupčije za neveljavne, nam od našega dobička ne ostane nič. Ali ni pametneje, da od našega dobička zberemo 50.000 dolarjev, jih naložimo v banki in tako krijemo ček? Vsakomur izmed nas ostane še 15 odstotkov dobička, ali 7500 dolarjev. Tisti, ki je spravil v promet nekriti ček, lahko obdrži diamantno verižico, mi smo pa na ta način — hvala Bogu! — sklenili še sijajne kupčije.' Vseh deset prisotnih trgovcev je predlog kajpak takoj sprejelo. Soglasno so sklenili, da ne bodo vložili tožbe in vsakdo je dal 5000 dolarjev od svojega dobička. ,Ali ne bi bilo primerno,' je menil eden izmed njih, ,da bi se prej, preden se ločimo, zahvalili tistemu, ki je nekriti ček spravil v promet? S tem, da je napravil kredit 50.000 dolarjev, si je pridobil veliko zaslug •za svojo • domovino,.- Omogočil nam je, da smo povečali promet za pol milijona dolarjev in s tem se je poživilo celotno narodno gospodarstvo. Z njegovo pomočjo je denar prišel v promet, sklepali smo kupčije, bankirji so dobili provizije, države davke, mi sami pa dobiček. Ta nepo-štenjak je morebiti bolj poznal pravi ustroj ameriške civilizacije kakor vsi tisti, ki svoj denar skrivajo. Da mu pustimo njegovo diamantno verižico, se izkažemo nič več ko samo pravične. Razen tega predlagam, da mU pišemo pismo in mu želimo mnogo uspehov/ In prav je imel. Vsi so imeli korist od te sleparije. Pravi denar, to je -vrednost čeka, ni imel nobenega pomena. Glavno je bilo, da se je našlo sredstvo, ki je sprožilo kupčije. Gotovina bi lahko izginila: prvotno sprožilo teh transakcij je medtem časom povzročilo dovolj veliko bogastvo, da so z lahkoto krili ček.« Nemirno sem poslušal razlago. Na lepem sem se nečesa spomnil. »Oprostite,« sem dejal gospodu, zdaj sem se spomnil na ček, ki ga že tri dni nosim v žepu in ga nameravam vnovčiti.« »2e tri dni,« je dejal izkušeni trgovec. »Kakšno korist pa imate od tega, da kredit takole pustite brez haska? Jaz bi ga na vašem mestu takoj dal v promet, to je zanesljiveje.« »Da, toda kako?« »Oh, kaj preprosto. Tukaj imam safirno zapestnico, ki vam jo prepustim za deset tisoč dolarjev! Zato spiejmem vaš ček. Vrednost safirjev se veča. Zgrabite priložnost, verjemite mi. Zapestnico lahko vsak tre- nutek prodaste s tridesetimi odstotki dobička.« »Mislite?« »Neizpodbitno. S tem, da sklenete novo kupčijo, sprožite vse ameriško gospodarstvo; denar spravite v promet, dvignete cene in povečate narodno kupno moč Kupovanje je sredstvo za'dražjo prodajo. Ta ustroj ima že stoletje za posledico 'obogatitev slehernega državljana Združenih držav.« »In če bi vam zdaj dal nekrit ček, ali bi ga sprejeli?« )>Zakaj nč!« je dejal izvrstni trgovec. »Celo nekrit ček predstavlja določeno vrednost. Kredit predstavlja in potencirano kupčijo. Prosil bi vas samo za majhno provizijo 2500 dolarjev, da bom kril svoj riziko. Saj razumete, to ni zame, temveč za zavarovanje. S tem se zavarujem proti nevarnosti nekritega čeka. Prav tako se lahko zavarujete vi proti možnosti, da pade cena safirjev in sicer s premijo 4 in pol odstotkov. Tukaj imate že izgotovljeno polico Na tem področju zastopam največjo družbo Združenih držav:« »Ce mi res svetujete...« »Kajpak. To vam je zagotovilo, da zapestnice ne boste prodali v izgubo. Zdaj mislim, da sva si edina: 10.000 dolarjev za zapestnico, 2500 provizije in 4 in pol odstotka premije. Skupaj torej 12.950 dolarjev Davke bom plačal jaz. Samo podpišite svo^ ček. Tako ne more nihče reči, da ni denarja v prometu! V nekaj urah utegnete v Ameriki odkriti več reči kakor v Evrojn v tisoč letih!« mm ItiESEJčH ii mir juiii trn (45. (iislani priredile*) razstavljal <• e v iz 12 držav. Najraznovrstnejse blago. Posebne razstave: pohištva, avtomobili, ■ narodne vezenine Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2'—. žrebanje vstopnic, za dobitke v »rednosti okrog din 100.000 -. Pološki Metuzalem bi rad živel še 20 let G osti var, maja. V vasi Vračište blizu Gostivara živi “®Jstarejši mož v Pologu. Sali Redže-Povič-Banjica. Pravi, da je zdaj star o let' ali Pa morebiti še več. Redžepovič je bil prvorojenec. Od njegovih bratov živi še najmlajši "Ulejman, ki je star več ko 80 let, ,rat in sestra sta mu pa umrla, ko «a bila stara že več ko 100 let. Z Dvajsetimi leti je začel voditi trgovi-™co, ki je z njo preskrboval ribiške Ortižine. Trgovinica pa ni mogla propasti, kajti Redžepovič je šel za svo-jitni upniki po vsem svetu. Ribiči so nudili na lov v druge države in za Jiftii je je| tudi njihov vztrajni up- ■ Tako je bil v Grčiji, Turčiji, Bol-in drugih evropskih državah. yomov se je vračal s polnimi žepi. rvič se je oženil, ko je bil star 40 let, rugič pa z 80 leti. še zmerom je čil n zdrav, le zob nima. V svojem živ-J®“ju še nikoli ni kadil, ne pil alko-a’ Prav tako tudi r.e kave. Redže-Povič pa zna pisati, kajti pred 110 leti J« hodil v turško šolo v Gostivaru in odličen dijak. Krepak starček je pcer zelo pogumen, le smrti se na moč ??i*. Njegova edina želja je, da bi z‘vel vsaj še 20 let. £ cigareto v ustih je zaspal in zgorel Bani« Luka, maja. Te dni je zgorel s cigareto v ustih 501etni Milan Vlaisavljevič iz okolice štva v Duplici pri Kamniku. Sunek je bil tako močan, da je Smolnikar dobil hude notranje poškodbe in je njegovo stanje zelo resno. Z nožem si je po nesreči razparal trebuh mesarski vajenec Silvo Lešnik z Brezja. Ko je rezal meso, mu je noževa ostrina zdrsela čez meso naravnost v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico. 2(lletniro ustanovitve Jugoslovanskega novinarskega društva proslavljajo le dni novinarji na svojem jubilejnem kongresu. Kongres se je začel 21. t. m. v Zagrebu v vladni palači. Otvoril ga je predsednik .lugosloven-skega novinarskega društva dr. Sokoli č. Zaradi velikega naliva so morali prekinili železniški promet na meji pri Št. liju. Cirkniški potok, ki teče ob progi, in močni hudourniki so tako izpodkopali progo, da so zaradi nevarne«!! ustavili železniški promet. Spomladanski velesejem v Ljubljani od :!■ do 12. junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge obrtniške in industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Iz., vseli predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kol .še nikdar! doslej. Še pred leti smo Itili navezani »a uvoz tekstilnega blaga. Sedaj že naše Ivornice krijejo vso domačo po-rebo in mislijo že na izvoz. Na velesejmu bodo razstavljeni najmodernejši stroji za gradnjo ;esl. Zveza gospodinj v Ljubljani vzajemno z Ženskim društvom bo podala letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem vezenin, narodnih noš in žensl«h ročnih del. Komite tehničnega dela v Ljubljani priredi razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za primer vojne. Zanimiva bo tudi gorenjska in dolenjska kmečka hiša v narodnem slogu. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da l>o to po-j lovanje zvezal z ogledom velesejma,j naj bo mogel že na velesejmu samem! rešiti velik del svojih poslovnih zadev.X Na železnici ima vsak obiskovalec! brezplačen povratek, če si pri odhodu* na odhodni postaji poleg cele vozne? karte nabavi še rumeno železniško iz kaznico za din 2‘— in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil pri velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, povratek od 3. do 17. junija. uradnica v celjski bolnišnici. — Obilo sreče! Umrli su: V L j u b I j a n i : Mirko Potokar, dipl. iur.; Amalija VVeissova, vdova kanclista; Janko Dolenc, čevljarski mojster in hišni pos.; Franc Knafelc, posestnik; Marija Borstnar-jeva, roj. Sivčeva; Marija Ramovševa; Marija Lorettova, žena prokurista zav. Sava«; Zinka VVestrova, zas. uradnica; Ljudmila Debevčeva, knjigovod-kinja Jelačinove tvrdke. V Mariboru; Marija Juršetova, zasebnica; 271etna Ana Hubertova; Josip Doles, žel. zv. v pok. V Celju : 771etna Frančiška Božičeva; 851etni Leopold llasenbuchel, višji davčni upravitelj; 81 letna Frančiška Pilihova, mestna reva. V Ptuju : Vlasta Bitenčeva, učit.; Valentin Kajnih, učit. v pok. in |K»s. V Š t. P e t r u pri Novem mestu : Janez Janc. V' Strahi-n j u u a d K r a n j e m : Janez C! rašič, pos. V Radovljici: Janez Pogačar, posest. V Košani: Vincencija Puppisova, roj. Stuchlyjeva, učit. v pok. iu pos. Pri Sv. Treh Kraljih na V r b n i k i : 861etni Jožef Ramšak, cerkovnik v pok. Pri Št. Jur ju ob juž. žel.: 821etni Martin Kumper-ger, pos. — Naše iskreno sožalje! Din 10.000 nagrade! 2e precej časa se raznašajo neresnične govorice, da predelujemo sta-e šivalne stroje, kolesa, otroške vozičke itd. in jih od nas predelane prodajamo za nove. Zato ponujamo din 10.000 nagrade onemu, ki nam to dokaže. Vsem, ki iz konkurenčnih razlogov razširjajo take izmišljene govorice o Poslovanju naše tvrdke, nudimo sedaj sijajno priliko, da si zaslužijo razpisano nagrado. Res je, da v komisijsko prodajo sprejemamo in tudi kupujemo vsakovrstne rabljene predmete, katere pa SAMO KOT TAKE nepredelane prodajamo naprej. Naše dobre trgovske zveze nam omogočajo ugodne skupinske nakupe novega blaga, zato so naše cene konkurenčne — nizke. Proti raznašalcem neresničnih govoric bomo zakonito postopali. „PROMET" NAPOLEONOV TRG 7 (nasproti križanske cerkve). Prijedora. Imel je to navado, da je “nerom legel s cigareto v ustih. Tako storil tudi to pot, pa so ga zmotile ^nje. Ko je zaspal, mu je cigareta P*dla i« ust na brado in ga zažgala. Tako je nesrečni Vlaisavljevič plačal ®v°jo neprevidnost z življenjem. Mabljaasko strelska okrožje šteje družin. Od teli jih je največ v ljubljanskem, kranjskem in kamni-J“eiw srezu. Vseh članov je okrog ♦000. Na zadnjem občnem zboru Ijub-Uauskega strelskega okrožja so izbrali Najboljše strelce za udeležbo na med-"»jotlnih tekmah, ki bodo drugo leto v Švici. dinarjev prometa je ime-i Nabavljata« zadruga driaviuh italufc-'frticev v Mariboru. V zadrugi je včli-5287 železničarjev. Cisti d»-»icek so elani razdelili v različne ko-"sfne namene. ,. ~»*** K»lo je ponarejal za Žida pravoslavni menili Trifun Vrha-?**• župniku je kradel žige in izda-!al Židom krstne lisle po 60u dinar-Jf‘v- 7. njim: so lahko dobili [Kitne ■ule i„ iiViolapili z valutami. Sodišče sleparja obsodilo na leto dni stro-t,(*Ka zapora. * Jsgsslavija j* v pritUbiranjti bakra v Kvropi na tretjem, na vsem svetu !*■' »a osmem mestu. Največ bakra »ia v Evropi Rusija, /.a njo Nemčija, "ato pa naša državo. Bakra izkopljejo l'rJ nas 80.(100 ton na leto. faradi uderuštva se je moral zagovarjali bred beograjskim sodiščem ***j*iunik restavracije »Atene*, .loškim * “kovic. Razna jedila je zaračunaval l'relirano visoko, tako da so ga njegovi gostje prijavili oblastem. Zdaj bo "•oral plačati 2400 dinarjev v korist r<*vežeV in 500 dinarjev za sodnijske broške. Cspia se je ladrl v trebuh 40lelne-"• delavca Janeza Smolnikarja z Varnega pri Kranju, zaposlenega Kem« Pri osestnika in gostilničarja iz Zagorja. V š e n fi u r j u p r i K r a u j u : gosp. dr. Janez Pintarič, zdravnik v celjski bolnišnici, in gdč. Marica Umnikova, Ct vuioHteU ali hc V neki stockholmski kemični tovarni so izdelali ,bombe z električnim očesom'. Te bombe bo 23. uri. N KUHLJA, 2S. MAJA 8.00: Plošče 8.15: Napovedi, poročila 9.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.30: Koncert ruske glasbe 12.00: Plošče 13.00: Napovedi, poročila 13.20: Trio za flavto, violino iu čelo 14.00: Plošče 17.00: Radijski orkester in plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve 20.15: Prenos iz Beograda 22.00: Napovedi, |>oroči!a 22.15: Kitara in klavir. Konec oli 23. uri. PONKIMILJUK. 29. MAJA 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe 9.45: Verski govor 10.00: Radijski orkester 11.30: Koncerl vojaške godbe 13.00: Napovedi, poročila 13.20: Šramel Štirje fantje 17.00: Kmet. ura 17.30: Trboveljski pevski jazz-kvartet 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Operetni napevi 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Cilraški dueti. Konec ob 23. uri. TOR UK. 30. M AJ A 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Cimermanov kvartet 14.00: Napovedi 18.00: Radijski orkester 18.40: Človeški tipi in značaji 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Plošče 21.10: Akademski pevski kvintet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. SRKOA. 31. MAJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila IS.««: Napovedi 13.20: Kmečki trio 14.0«: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Pogovor o davčnih prijavah 19.00: Napovedi, poročila 19JS0: Nac. ura lii.50: Uvod s prenos 30.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. Konec ob 33. uri. Družinski prepir iz kuhinjske perspektiv« Za vsak prispevek * lej rubriki plačamo din »Brezhibna slovenščina« Na nekem reklamnem listu za H. zobno pasto sem čitala med pravilno hrvaščino, nemščino in madžarščino tole nemogočo slovenščino: Najboljša in najcenejša krema za zitbe je Heliodont! Idealno sredstvo za nego zohi. Stalno opotrebljivanje iste održi zobe zdrave, naredi je leskečno bele i osmrti s ve v ustali se nahajajoče bacile, kr oz čega se poništijo klice mnogih bolesti. Opotrebljivanje je zelo všeč ker tista zaradi bogate vsebine mentola, usta osvežuje. Heliodont s« zelo peni in je sloga izdatniji nego li katera druga krema za zobe. Čeravno vsebuje mnogo prednosti, Heliodont je najcenejša krema za zobo in stane samo !>•— dinara jedna tuba. — Kako si nam drznejo ponujati svoje izdelke v takšni slovenščini?! B. Lep značaj Mnoge srečujem vsak dan, da gredo mimo, ne da bi se zanje zanimala, kajpak je tudi tu kakšna izjema in ena izmed teh, značilna in kaj nenavadna je tale: Proti domu se vračam in mrači se že. Pred menoj stopata dve dekleti, zapleteni v živahen razRovor. Nasproti jima pride gospod, kakor se je zdelo dobro znan, ker ju zelo kavalirsko pozdravi. A le eno dekle mu pozdrav vrne. Vzrok tej neolikano-sti drugega dekleta izvem, ko ju prav tedaj prehitim, in ta je: »Čemu mu odzdravljaš,« reče prijateljici, »čez dan te ne pozna, da bi te pozdravil mu še na um ne pride, zvečer se pa ob vsako dekle obregne. Takffospod!« Mimoidoča Na kmetih Neko noč je poprosil pri nas za prenočišče onemogel in raztrgan berač. Povedal je, da je zapustil posestvo sinu, ta ga je pa spodil od hiše. Sin ima ženo, ki noč in dan popiva po gostilnah in zapravlja s težkimi žulji prisluženo premoženje. Mislim, da je oče vreden toliko, da bi smel na stare dni živeti v svoji hiši. Dijak Odgovor služkinje Zmerom čitamo v tem ali onem listu kaj slabega o služkinjah, kar p« nas prizadete hudo boli. Tako me i* bolelo tudi, ko sem brala vaš članek »Iščem kuharico«. Tudi me se moramo oglasiti, kajti vaino je, kako se ravna z nami. Včasih služkinja V kakšni kiši še imena ne zasluži, pravijo ji kar ,štor‘, .hudič', ali pa S« kaj hujšega. Kadar berem kakšen članek preti služkinjam, me kar sre« boli, ker rem, kako grenak je nal kruh. ,Nimam žive duše, da bi se c njo kaj pogovorila. Vsak četrtek pride t hišo vaš list, pa ga hitro skrijejo, da ga ne bi dobila v roke in kaj prebrala. Ali je to lepo? Ako bi morala vse svoje življenje tako služiti v hiši kakor sužnja, bi obupala na4 ži vi jen jem! Služkinj* Še enkrat higiena! Na nedeljskem sprehodu sva se ■ znanko napotili v neko gostilno na južino. Nama nasproti sta sedeli dve elegantni dami. Ko sta se podprli in hkrati obrali vse svoje sorodnike i« znance, sta se pričeli dolgočasiti. Vzeli sta zobotrebce iz solnika in si jeli čistiti zobe. Ena izmed njih je pa stresla na mizo vse zobotrebce, jih razložila po mizi in se igrala s njimi. Naposled jih je pobrala skupaj V pest in jih polagoma spuščala v solnik. Med čiste zoliotrrbce se je kajpak pomešal tudi tisti, ki ga je že imela v ustih. Oj, uboga higiena, menda si m ostaneš samo utopija! Priča. mm Polkovnik Lindbergh v letalski uniformi. Baje namerava ameriška vlada porabil za proučavanje mehanike in fizike. Dečku se je pa medtem posrečilo napraviti krila iz nekega posebnega platna. Z njimi je nameraval vzleteti. Moderni Ikarus si je platnena krila pritrdil na roke in noge in skočil z višine 40 metrov. Pravilno je letel 50 metrov, potlej je pa počasi priletel na zemljo. Ves navdušen od svojega prvega uspeha je mali Mastoridis iziavil, da ! bo krila tako izpopolnil, da bo lahko | letel še dalje kakor 50 metrov. Razen I tega izuma se je dečku posrečilo narediti še radijski aparat in nekakšen kino. Največje potniško letalo na svetu je ameriški »Yankee Clipper«, ki je uvedel potniški promet čez Atlantik. Letalo ima prostora za 74 potnikov in za 10 mož posadke. Ustanovitev »Drustfva razočaranih stfatfistflt« Hollywood, maja. Eno je čisto zanesljivo: v Hollywoodu se je nekaj izpremenilo. če je mesto * sto in sto študiji še zmerom filmčka prestolnica, ni nič več prestolnica iluzij. Poročila in celo ameriške pripovedke in romani govore zmerom bolj realistično o »kalifornijskem raju«. Zato nič več ne prikrivajo, da so pogoji za uspeh vsak dan manjši in da kandidati in kandidatke za »zvezde« zapuščajo Hollywood prej ali pozneje talostni, razočarani in prevarani. Neki ameriški časnikar je hotel natančno ugotoviti, kako veliko je njihovo razočaranje, zato je napravil zelo eanimiv in poučen poizkus. Uspeh tega poizkusa ga je na moč presenetil. »Imam čevljarno v Washingtonu in vas ljubim« Pred dobrim mesecem je nekaj sto statistk in girlsov v Hollywoodu dobilo nekega lepega jutra tole pismo: »Gospodična, videl sem vašo sliko v albumu .najlepših hollywoodskih statistk'. Takoj je napravila name najgloblji vtis. Prepričan sem, da ste vi tista, ki ji v filmih pravijo ,žena mojega življenja*. Bil bi najsrečnejši človek v Ameriki, če bi to zares hoteli postati. Ne nudim vam ne bogastva, ne slave, zato pa želim, da bi moja žena za Zmerom dala filmu slovo. Star sem 30 let in imam majhno čevljarno v Washingtonu. Z najinim skupnim delom bi se ta s časom zanesljivo povečala. Svojemu pismu prilagam svojo naj-noveji) sliko. Če vam je res kaj za mojo skromno ponudbo, prosim, da mi odgovorite. Takoj se bova zmenila za sestanek, da se bolje spoznava, preden se bova končno odločila.« 80 od 100 »da!« Omenjeni ameriški časnikar, ki sam živi v Hollywoodu, je pisal samo tistim statistkam, ki so bile v Holly-woodu najmanj leto dni, da so imele dovolj časa doživeti dosti razočaranj, in ki je zanje vedel, da nimajo ne moža, ne bogatega zaročenca ali prijatelja. . Priložena slika je predstavljala športnega mladeniča, čedne zunanjosti, a ni bil ne lep, pa tudi ne preveč eleganten, Ker je svoje ponudbe poslal iz Wa-shingtona, je prosil za odgovor na ■poštno ležeče — Washington. Potlej je čakal. Pa ne dolgo. Cele kupe odgovorov je prihajalo. Od sto statistk se jih pet za čevljarjevo ponudbo še zmenilo ni. Pet jih je menilo, da se nekdo iz njih norčuje. 10 jih je prešerno odbilo ponudbo in zatrjevalo, da se zanesejo na’ svoj talent, da upajo priti na platno in niso tako neumne, da bi sijajne pogoje za razkošno življenje zamenjale s čevljarno v Washingtonu! Zato jih je od 100 odgovorilo 80 na ponudbo. Ene so takoj odgovorile z »da« in predlagale, da se bodo v Washington odpeljale s prvim vlakom. Najbolj domišljave so zahtevale časa za razmišljanje, poizvedovale so o ženinu, zadajale vse mogoče pogoje ali so se pa hotele z ženinom sestati nekajkrat zaradi boljšega poznanja. Nobena se pa ni protivila pogoju, da prekine vsako zvezo s filmom, čeprav so vse prišle v Hollywood v upanju, da bodo postale »zvezde«. Poizkus je kajpak najbolj prizadel »prevarane neveste«, ki jim je splavala po vodi poslednja iluzija: postati prodajalka čevljev v Washingtonu, ker so priznale, da jih je Hollywood razočaral. Vendar ima ta dogodek tudi resnejšo stran. Trdijo namreč, da se bo časni- Petletna Indijanka rodila otroka Newyork, maja. V bolnišnici v Limu je rodila komaj petletna Indijanka Lina Medina zdravega oti-oka, težkega 2 in pol kilograma. Najmlajša mati na svetu se je rodila 23. septembra 1934. leta. Pri porodu se je zbralo šestdeset uglednih zdravnikov, ki so se naposled odločili za »cesarski rez«. Operacija je uspela, in mati in otrok sta popolnoma zdrava. Ta porod, pa tudi nosečnost, so zabeležili v poseben zapisnik; vsi zdravniki, ki so prisostvovali porodu, so pa napisali obširna poročila in jih razposlali vsem znanstvenim zavodom na svetu. To vest prinašamo po »Hrvatskem dnevniku«. Muzikalne obleke Pariz, maja. Neki znani pariški modni salon je pred kratkim iznašel takšne ročne torbice, ki imajo obliko različnih glasbil. Ker so imele te torbice pri Parižan-kah velik uspeh — vsaka izmed njih namreč lahko tudi igra — hoče zd ?.j neka druga modna hiša spraviti v promet obleke, ki igrajo. Na zadnji veliki reviji je modni salon oblekel e e kaj svojih manekenk v te »muzikalne« obleke. Ko so hodile sem in tja, so obleke igrale. časnikarji nikakor niso mogli odkriti skrivnosti teh oblek. Niti enemu Vojvodinja Kent-ka, ki je znana zaradi svoje elegance, je prišla na neko dobrodelno prireditev v Londonu v enem izmed svojih drznih klobučkov. ustanoviti letalsko ministrstvo pod vodstvom polkovnika Lindbergha. kar, ki je napravil ta poizkus, res oženil z eno najlepših statistk, ki se je z njo spoznal po pismih. Vrhu tega bo osnoval tudi »Društvo za možitev razočaranih hollywoodskih statistk«, časnikar trdi, da bi se ta mlada dekleta, ki jih je iz njihovih domov izvabila mamljiva slava, ki je pa niso dosegle, rade iznebile hollywoodske slepe ulice. Ta »slepa ulica« se dostikrat konča s samomorom, boleznijo in prostitucijo. Kakor kaže njegov poizkus, bi se velika večina teh deklet najrajši poročila s skrbnim in poštenim človekom. Nobena več pa ne sanja sanj, ki se porajajo v glavicah šestnajstletnih deklic. Hollywood bo kmalu postal farma dobrih in zvestih žena. Trideset let stari moški se zelo zanimajo za novo »društvo« in bi se radi vanj včlanili, da bi se oženili z lepimi in mladimi dekleti, ki je njih preteklost morebiti res nekoliko burna, a prav ta preteklost jih je spametovala in jih ustvarila zrele za življenje. •To je pogled v današnji Hollywood prav drugačen, kakor pa o njem sanja marsikatero mlado dekle. izmed njih se ni posrečilo ugotoviti, od kod prihajajo sladke melodije. Kajpak si ta moda ne bo utrla poti v svet, ker je le preveč originalna in svojevrstna. Vsekako je pa zbudila senzacijo, ki o njej obširno pišejo vsi pariški listi. Najmanjše letalo na svetu Stockholm, maja. Nekemu švedskemu inženirju se je posrečilo sestaviti najmanjše letalo na svetu. Njegov trup je dolg 105 cm, raz* petina kril pa 175 cm. Motor ima desetinko konjske sile. Letalo lahko leti deset minut, a v tem času se dvigne tisoč metrov visoko. Graditelj letala je izjavil, da ga je sestavil za tiste, ki bi se radi hitro in na lahek način seznanili s principi letenja. Steklena bolnišnica V Londonu so pred kratkim odprli stekleno bolnišnico. To je prva bolnišnica te vrste na svetu. Namenjena je bolnikom z infekcijskimi boleznimi Bolnišnica ima samo sobe za enega bolnika. Graditelji bolnišnice so bili mnenja, da se bodo bolniki bolje počutili, če bodo lahko videli drug drugega in če bodo sploh lahko opazovali življenje okrog sebe. Osamljenost v zaprti sobi slabo vpliva na bolnikovo stanje. Narobe pa v stekleni bolnišnici bolniki lahko vidijo drug drugega, a ne samo to, tudi telefonirajo si lahko med seboj. Tudi sobe bolničarjev imajo steklene stene, tako da bolničarji lahko varujejo bolnike, ne da bi jim bilo treba zapuščati sobe. S kopelmi priskrbuje dekletom ženine ■ Vinkovci, maja. Te dni se je pojavil v vasi Petrovcih pri Vinkovcih Evgen Matič iz Bu-drovca v Slavoniji. K eebi vabi ne* »tnožena dekleta in jim obljublja, da, jim bo priskrbel ženina. V Petrovcih ima veliko dela, kajti y tej vasi je ostalo mnogo deklet brez ženinov. V svoji sobi ima navadno kopalno kad, napolnjeno 6 »čudodelno« vodo. V njej kuha posebna zelišča, ki pa njih skrivnosti noče izdati. V »čudodelni« vodi okopa svojo pacientko Med kopanjem izgovarja prav čudne besede in neprestano omenja ime tistega fanta, ki bi se pacientka rada z njim poročila. Za kopanje kajpak zahteva primerno plačilo. Pri nekem kmetu je imel pa smolo. Kmet ga je prosil, naj bi njegovemu sinu izbil iz glave misel na dekleta, ki očetu ni bilo po godu. Res se je Matič tudi tega zdravljenja takoj lotil. Fanta je kopal v kadi z vodo; to vodo je krstil »sovražnica zakona«. Toda kopeli niso rodile .zaželenega uspeha. Fant je še zmerom do ušes zaljubljen v dekleta. Kmet je spoznal prevaro in je Matiča naznanil oblastem. Dekleta, ki so se pa pri njem kopale, nočejo o njem reči nič slabega, ker se menda boje sramote, ki bi jo nakopale sebi in vsem dekletom v Petrovcih. K francoskemu vojaškemu obisku na Angleškem: general Weygand, bivši šef francoskega generalnega štaba, ki je s sto francoskimi rezervnimi častniki obiskal Anglijo, ob prihodu v vojaško šolo v Sandhurstu. Na desni: šef angleškega generalnega štaba Cort, na levi: maršal Birdvvood. Mali Edison 131etni deček si je naredil umetna krila in z njimi letel 50 metrov Solun, maja. Prebivalci v okolici Drame so te dni doživeli veliko senzacijo. Pred kratkim je neki Teodoros Mastoridis — star je šele 13 let in nima nič svojcev — stopil v neko elektrarno in se s požrtvovalnostjo in zanimanjem lotil dela. Nihče ni mogel razumeti, zakaj je deček ves svoj prosti čas K potovanju angleškega vladarskega para v Ameriko: kralj Jurij in kraljica Elizabeta gledata, kako spuščajo sod s pošto v morje. Pošto bo pobrala križarka »Repulse« in jo odpeljala na Angleško. Kako bodo Dionnove peterke pozdravile angleškega kralja in kraljico doslej najslavnejši dan malih peterk Quebec, maja. Doslej najvažnejši dan malih peterk j® bil nedvomno njih rojstni dan, dan I °. je vseh pet hkrati zagledalo , . sveta in ko se je po svetu raz-: Shda novica, da se je tam daleč v Kanadi rodilo isti dan pet malih de-c °d iste matere. v T® .?ni h° Pa napočil drugi najvažnejši dan za male peterke, slavnostni 22. maj, ko se bodo poklonile angleškemu kralju in kraljici. Medtem "° sta se te dni angleška suverena slavnostno pripeljala v Kanado, pripravljajo v Kanadi kar ljubosumno na Ulem še eno potovanje, potovanje malih peterk v Toronto. Njih varuh, dravnik dr. Dafoe, je že pripravil vse Potrebno, da bodo male peterke to vojo prvo večjo dolžnost izvršile kakor se spodobi. h . 1)0 ni*h prvo potovanje, kajti oslej dr. Dafoe ni dovolil, da bi pe-®rke potovale dalje ko od hiše svojih taršev pa do majhne bolnišnice, zgrabi*® nalašč zanje. Vse od 28. maja - 34. leta, od dne njihovega rojstva pa danes, je bilo to največje potovanje malih sestric. Vlada je dala za poto-.ahfe svojih slavnih hčera poseben _fak iz dveh vagonov. V enem se bodo peljale peterke, v drugem pa dr. Dafoe h njegovo spremstvo. Dr. Dafoe je ajpak že poskrbel, da so vagone dez-nficirali in da so uredili v njih po-ebne priprave za zračenje. Pet malih vražjih dekletc Dr. Dafoe ima hude skrbi, ki mu ne dajo spati. Male peterke namreč kljub ®h'ogi vzgoji niso pridne v pravem pomenu besede, preživahne so in nihče he more točno vedeti, kaj bodo sto-ile v odločilnem trenutku, ko se bodo morale prikloniti pred visokima gostoma. Njih vzgojiteljica in dve dojilji ^ že dalj časa trudijo, da bi jih na-. Ue lepega vedenja, da bi jim vce-fUe čut za ,bon-ton‘. Peterke se že dee globokih priklonov; te vaje so jim tako všeč, da bi se rade kar ves dan vadile. Emily, najbolj živa med njimi, 86 je te dni ob koncu takšnih vaj od samega veselja kar na glavo postavila, kajpak bi to pred visoko kraljevsko dvojico ne bilo posebno spodobno. čudno, da imajo v hiši malih peterk hude skrbi... Mata navihanka Cecile Cecile, ali po naše Cilka, je izmed Vseh petih sester najživahnejša. Samo burke in vragolije ji roje po glavi, zato ni mogoče vedeti, kako bi se vedla v določenem trenutku, pa najsi bi bil še tako svečan. Nerodno je posebno to, ker imajo °stale sestrice prav v vsem navado Posnemati Cilko. Včasih se to vražje dekletce smeje ko angel, drugo pot pa ti obrne hrbet brez pravega vzroka. S Syojo muhavostjo povzroča svojim Vzgojiteljem res velike težave. Vzgajajo jih skrbno in kar moči Preprosto, vseeno se pa dr. Dafoe kar strese ob misli, kaj vse bi lahko male navihanke v svoji nepreračunljivosti storile. Kaj neki bosta rekla visoka Kosta, če bodo male peterke spet zabodle kakšno takšnih, s kakršnimi de-‘kjo svojim vzgojiteljicam in varuhom sive lase? če vprašaš: »Katera izmed vas je Cilka?« bodo vse v en glas odgovorile: »To sem jaz!« Kajpak bo nadzorovala to potovanje armada detektivov, ki bodo hkrati skrbeli, da bodo peterke ostale v To-fhntu ,incognito‘ in da jih ljudje ne ““do po nepotrebnem motili in vznemirjali. Vsa Kanada je pa na moč radovedna, kako se bodo njene slavne hčerke odrezale usodnega 22. maja. r ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET Dobro, da ve živite na Madaga-’ slcarja, tam bi vam utegnili ponuditi tale jedilni list: »Kobilice a, la Ma-• dagaskar, zmlete kobilice v zabelje-; nem rižu, bube ma jskih hroščev v ; pikantni omaki, bube rogačev, ocvrte v ponvi.«. Takšne dobrote prodajajo ; na madagaskarskih trgih, ljudje se ;kar trgajo zanje in jih jedo, kakor ; jemo pri nas ribe ali piščance. Do-; ber tele! *** Poznate silhuete? Sem in tja srečaš umetnika, ki zna z drobnimi škarjicami in z neverjetno spretnostjo $ izstriči iz črnega papirja tvojo senco ♦ tako točno in natanko, da se na be-2lem papirju vidiš ko v senci. Ali -veste, kako so te črne slike dobile svoje ime? Na dvoru sončnega kralja Ludvika XIV. na Francoskem je živel minister Etienne de Silhouette. ♦ Ta minister je bil izredno varčen, Šznal je pa tudi lepo rezati takšne - črne slike. Hotel je zato povsod namesto dragega slikanja na platno uvesti samo takšno črnobelo slikarstvo. Nekaterim se je zdela ta varčnost že pretirana in so se norčevali iz nje. črnobela umetnost je pa po tem skopem ministru dobila svoje ime in ga ohranila vse do današnjega dne. Pravijo, da je denar ,umazan', to-■da vseeno se ga nihče ne brani. Nagradno si pa po opravku z denarjem •skrbno umivamo roke, češ, da je umazan; utegnili bi se nalesti te ali j kovinasta verižica s kovinasto kro-one bolezni. Te dni so pa v Kocho- glico na koncu vse do zemlje. Izumi-vem institutu v Berlinu dognali, da | te.lj je v svoji reklami jamčil, da je denar še zdaleč ni tako nevaren, kakor se na splošno misli. Kovina ima namreč to lastnost, da bacile hitro uničuje, hkrati je pa denar tudi dosti na zraku, na zraku in soncu pa razne bakterije kaj hitro poginejo. Nevarnejši je pa papirnati denar. Menda se pa zaradi higiene ne bi nihče veselil kovinastega drobiža, če bi lahko dobil nehigienični ,debeli' denar. ••!:** Kadar se hoče gospodinja posebno postaviti, ob svečanih priložnostih, ob poroki in ki'stu, prinese na mizo pečenega purana. V srednjem veku so poznali nekaj podobnega. Kadar so se vitezi zbrali pri slavnostni pojedini, je gospodinja poskrbela, da je prišel na mizo pečen pav. Prinesle so ga plemenite dame same, ali pa grajske gospodične v dolgih, lepih oblekah. Pri tej pojedini vitezi svojim srčnim damam niso prisegali pri Bogu ali pri njih srcu, pač so pa vzklikali: »Prisegam ti pri pečenem pavu«. V letu 177.t. je neki izumitelj presenetil svet. s prav nenavadnim izumom: s strelovodom na dežniku. Strelovod je bil urejen tako. da je bila kovinasta. konica pritrjena ob dežnikovi palici, z nje je pa visela priprava popolnoma nenevarna, da pa lahko vsakdo sam doživi, kako naravnost vanj trešči strela. Kljub njegovemu zatrdilu sc pa nihče ni tako opogumil, da bi kupil tu nenavadni dežnik. Če nekatere žuželke zelo hitro letajo, jim postane tako vroče, da padajo v omedlevico, že več zoologov je opazovalo metulje, ki so Zaradi pre-i velike vneme postali čisto pijani in! obležali v omedlevici več minut. *** ; Pri nas navijemo budilko za jutr-\ nje ure, da nas pravočasno zbudi drugače je pa na Aljaski. Tamkaj je namreč nekatere letne čase tudi zvečer tako svetlo ko podnevi, da imajo otroci poseben zvonček, ki ob določeni uri pozvoni, da vedo, kdaj morajo v posteljo. Odrasli si pa za večerne ure pripravijo budilke, ki jih opozore, da je prišel čas za spanje. Narobe svet! •t’ Kako hitro in strmo gre razvoj tehnike navzgor, nam točno pokaže opomba, ki jo je leta 1906., torej še: nedavno, priobčil neki angleški časo-: pis; v njem je bilo namreč napisano:! »Da se bodo avtomobili obnesli, sko-: raj ne moremo več dvomiti...« ! *************************************************************»**************************************,„*,********j Pet tisoč Fredov Smithov Newyork, maja. Te dni je priredilo neko nenavadno društvo, ki se imenuje ,Fred Smith' in so njega člani razni ugledni ameriški meščani, večerjo na newyorški razstavi. Zgodovina tega nenavadnega društva je kaj čudna. Pred tremi leti so v neki newyorški ulici stanovali štirje Fredi Smithi. Ko so se naveličali prejemanja napačne pošte in tujih tele- Johns, »kajti kjer koli bi prosil za službo, bi me premerili od nog do glave, zmajali z glavo in me odslovili. še nikoli nisem bil vitek, že pri petnajstih letih sem 'bil zeio debel. Kajpak sem se pozi: e je zmerom bolj redil. Pritrgoval sem si pri jedi, a tudi to mi ni pomagalo. Zdravniki so mi pojasnili, da bom kljub vsem poskusom ostal debel. Zato sem se zdaj odločil odpreti gostilnico, da bom samostojno delal še naprej, ker me debelost prav nič ne ovira pri delu. na policiji ni hotel povedati, kje sta otroka. Za stvar so se zavzeli francoski pravni krogi. Veliko začudenje je zbudila najnovejša določba francoskih sodnih oblasti, ki je zahtevala, da D’Atena izpuste na svobodo. Vse francosko javno mnenje je na strani D’Ane-na, kar je z moralnega stališča razumljivo in upravičeno. D’Anen v svojem listu tudi sam priznava, da je njegov primer novost, ki jo bo marsikdo zlorabil. Zato pravi, posebno pa zvečer: Chlorodontzobna pasta fonskih pogovorov, so sklenili, da bodo ustanovili društvo za zaščito vseh napak, ki jih trpe zaradi enakega imena. Nihče izmed njih ni mogel spremeniti svojega imeria, ker je bilo ime Fred njihovo krstno ime. Zato so sklenili, da bo vsak izmed njih dodal svojemu imenu še psevdonim, ki se bodo po njem razlikovali. Te svoje psevdonime so si nadeli po svojem poklicu. Ko so ostali njihovi soimeniki zvedeli za društvo »Fredov Smithov«, se jih je vanj toliko vpisalo, da je število članov novega društva poskočilo že na pet tisoč. Veliko večerjo na svetovni razstavi je kajpak priredil Fred Smith-Petro-lejski, ki je bil še lansko leto lastnik neke majhne farme v Illinoisu. Preteklo zimo je kopal na vrtu jamo. Na lepem je na njegovo veliko presenečenje brizgnila iz zemlje črna tekočina. In Fred Smith je postal večkratni milijonar, kajti ta črna tekočina je bila petrolej. Ker je predebel, ne more dobiti dela London, maja. John Johns Iz Poplara je 23 let služil na nekem prekooceanskem parniku. Zdaj je pa izgubil službo, ker je predebel. »Zdi se, da ljudje ne marajo gledati debeluharjev,« je potožil novinarjem Ugrabljanje otrok iz humanitarnih namenov ni kaznivo Pariz, maja. Francoske oblasti niso hotele postaviti pred sodišče znanega francoskega novinarja Alexica D’Anena, dopisnika »Pariš soira«. Prijeli so ga zaradi obtožbe, da ugrablja otroke. Alexice D’Anen je najbolj znan, po-bornik za zaščito otrok, ki z njimi starši grdo ravnajo. V mnogih takšnih primerih je izkoristil priložnost, da je pokazal svojo ljubezen do otrok. Ko je pred kratkim sodišče iznova dovolilo staršem skrbeti za svoja otroka sedemletnega dečka Gerarda Gi-seauja in devetletno deklico Jeanne Marie, je D’Anen v listih strogo protestiral > proti tej razsodbi. Popisal je celo vrsto težkih del, ki so jih starši nalagali svojima otrokoma. Ker se pa oblasti niso zmenile za njegovo pisanje, se je odločil, da bo na svojo pest popravil napako sodnih oblasti. Odvedel je oba otroka in ju dal vzgajati na svoje stroške. Svoj ukrep je odkrito priznal v svojem listu. Celo na zahtevo oblastev ni hotel povedati, kam je otroka spravil. Zato so D’Ane-na obtožili ugrabljenja otrok, ki ga francoska zakonodaja strogo kaznuje. Alexica DVAnena so aretirali, a tudi da bi raje prišel pred sodišče, tudi če bi ga obsodili, samo da bi imel priložnost vprašanje roditeljskega razmerja do otrok razložiti pred sodiščem. Najzanimivejše je pa. da ni nobenega zakona, ki bi D'Anena prisilil izdati zatočišče njegovih varovancev. Draga južina Pariz, maja. Bogata Angležinja, mrs. Horsley-Beresfordova, je prišla za dva tedna .v Pariz, da bi si nakupila vse potrebno. V nekem lokalu je izgubila svoje dragulje, vredne 700.000 frankov. Dragulje, ki jih je nosila kar v nekem rjavem pisemskem ovoju v svoji torbici, je po opravljenih nakupih hotela nesti k nekemu draguljarju, da bi jih na novo uredil. Med južino na strehi neke restavracije, ji je pa pisemski ovoj z dragulji najbrže padel na tla. Nekaj minut nato je Angležinja že v dvigalu opazila, da nima draguljev. Hitro je šla nazaj, a o draguljih ni bilo več ne duha ne sluha. Drzna prevara brezposelnega Angleža London, maja. Brezposelnega delavca Johna Bel-lougha so aretirali in ga obtožili, da se ima svoji nenavadni sreči pri igri ražnju Vas vanje mocanuja Zato že pri nakupu Aspirin tablet pazite na » B a y e rit - j e v križ, kajti ' brez tega znaka ni Aspirina. , ASPIRIN TABLETE Oglal reg. pod S. brojem JZ608 od S. XI, 19)8. na »ameriškem biljardu« zahvaliti prepovedani prevari. Pri teh »srečnih« napravah, ki jih je v Londonu na tisoče, je treba najprej močno pognati kroglo, ki se potlej ustavi pri določeni številki. Pri tem se odpre neka skrinjica, ki izplača igralcu polovico vsote, ki so jo stavili na igro vsi igralci tistega dne. Kajpak priprava deluje tako, da se kroglica le redko ustavi na srečnem mestu. Brezposelni delavec je ugotovil, da je krogla jeklena, zato si je napravil čisto majčken elektromagnet, ki ga je lahko držal v roki, a ga kljub temu ni nihče opazil. Z njim je kroglo pripravil do tega, da se je ustavila zmerom pri srečni številki. Zdaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem. S cuclji oborožen gangster Newyork, maja. Pred kratkim je v Newyorku zbudila veliko vznemirjenje vest, da ndki gangster pripravlja atentat na ravnatelja velike newyorške banke, g. Morgana. Najbolj nenavadno pri tej zgodbi je pa, da je gangster pred izvedbo svoje namere obvestil uredništvo dnevnika »Daily Newys«, kdaj namerava izvršiti zločin. Namreč natanko ob 11. uri in 7 minut. V uredništvu so najprej mislili, da gre za potegavščino, kljub temu so pa za vsak slučaj obvestili Morganovo banko. Ob določeni uri so poslali tudi svojega poročevalca. Točno ob 11. uri in 7 minut je prišel v banko elegantno oblečen mlad mož. V predsobi j» izpolnil prijavo za sprejem pri g. Morganu. Med tem časom so se zbrali vsi hišni detektivi. Na prijavo je neznanec najprej napisal ime — John Carter, potlej poklic — skladatelj, za vzrok obiska je pa navedel tole: »Gre za neko zadevo, ki bo v korist vsemu človeštvu m ki zanjo. potrebujem milijon dolarjev. Ta vsota mi je neobhodno potrebna in v imenu svojih prijateljev vas obveščam, da vas dvakrat ne bomo prosili za denar. Cimprej mi pridite pred oči.« Toda ko je še pisal, so nanj navalili detektivi. Takoj so ga preiskali in našli pri njem namesto orožja — nekaj cucljev. »Cuclje sem hotel pokloniti g. Morganu v znak hvaležnosti za podarjeno vsoto. Za takšno darilo pač nisem mogel izbrati kaj manj.« Potlej je stražnikom povedal, zakaj je potreboval toliko denarja. Na nekem newyorškem odru je hotel pokazati svo- ’ je najnovejše glasbeno delo. Njegova revija se začne s stvarjenem sveta, konča pa z — Rooseveltovo poslanico. No koncu koncev se zdi, da ves ta trik ni drugega kakor reklama za novo newyorško revijo. Novela »Družinskega tednika** Dragocena operacija Napisal Pierre Mtlle »Nekoč sem operiral nekega moške-'•.« mi je pripovedoval kirurg doktor ravet, »ki je bil vreden 800.000 mikov.« Dovolil sem si pripombo, da ni lo ruv nič nenavadnega. Kakšen Van-crbilt, Ford, ali kateri koli drugi tal j v državi jekla ali kristalnega adkorja je zanesljivo vreden še več. »Niste me razumeli,« je odvrnil, eči sem hotel, da je bilo njegovo do, dobro poslušajte, telo lega člove- a, nekega Kusa — mrtvo ali živo — ledno 800.000 frankov. Preje je bil aleposestnik v pokrajini Tula, revolu-ja ga je pa pregnala iz Rusije. Ta-rat se mi je zdelo, da revež nikoli 6 more utolažiti svoje lakote. No jede na to njegovo napako, ki ;o je 'lo pripisovati njegovi globoki mošnji, 5 mi je zdel zdrav ko riba, ko se je ?lasjl v moji kliniki. Razložil mi je, ji ga moram na vsak način rdiitgeni-ifati. Delal se je, kot bi bilo od tega odvisno njegovo življenje. Ni mogel povedati, če ima »nekaj« v trebuhu ali v črevesju, vedel je pa natanko, čisto natanko, »da ima nekje nekaj«. Nekaj, kar brezpogojno terja operacijo. Najprej sem ga odgnal. Bal sem se, da imam opravka z norcem. So takšni primeri. Postavil sem ga pred vrata, ker nisem zdravnik za umobolne. Pa je spet prišel, dvakrat ali trikrat. Prosil me je: : Kontgenizirajte me, gospod zdravnik. Saj vam ni nič zato!? Imel je prav, tako bi se 1 ga najhitreje odkrižal. Toda rontgeniziranje me je čisto nepričakovano presenetilo. Ta Ivan Ivanovič Epremov, ki je živel, pred pomanjkanjem, kakor jaz in vi. je imel zunaj slepega črevesa neko tuje telesce; bila je menda sadna koščica ali kaj podobnega, tako velika ko lešnik. Tako je torej imel prav, operacija je bila neizogibna. Ko sem mu to povedal, je bil zelo navdušen, V nasprotju z drugimi, ki pri takšnem sporočilu kar omedte. Ta človelc se je smejal na vse grlo! »Kdaj se boste pripravili, gospod zdravnik? Toda čim preje, kaj ne?-: Šel je k operaciji ko na svoje ženito-vanje. V zadnjem hipu bi se pa že kmalu premislil. Za nobeno ceno ni hotel privoliti v uspavanje. Zaman sem mu prigovarjal in mu skušal dopovedati, da še nikoli niso operirali slepiča brez narkoze, in da bi imel v primeru ponesrečene operacije zelo težko odgovornost. Naj vas to ne moti, gospod zdravnik,« je prosil Epremov. Kad vam podpišem, da je to moja volja, popolnoma moja svobodna volja. Moje ... versko prepričanje ne dopušča, da bi prestal operacijo v omotici, še premaknil se ne bom. Prav tako bo, ko da bi imeli pod rokami desko!« Naposled sem le popustil. In reči CIST BEL OBRAZ v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20’— din. Po povzetju pošilja: PARFUMERIE BAL0G — STARI BEČEI, Duiittvska banovina. moram, da je ta čudni Epremov držal svojo besedo. Prostovoljno je legel na operacijsko mizo. Moji pomočniki so ga držali za roke in noge, čeprav je zagotavljal, da je to čisto brez potrebe. Jaz sem pa mislil, da je potrebno. Kajti bal sem še posledic pretresa pri operaciji in učinka bolečin. Moja nenavadna žrtev je bila zbegana. Nobene druge besede ne morem najti. Ne da bi hotel reči, da se je smejal. Stiskal je ustnice, škripal je z zobmi. A ni se ganil. Tudi tožil ni. Potlej, čisto na koncu, ko sem odstranil slepič — in kakor vemo, je treba zato precej časa — je zaklical: »Ne dotaknile se ga, za božjo voljo, ne dotaknite se ga! Sem ga dajte, moj je!« s Kakor želite,« sem'odgovoril. »Saj nočem vašega slepiča. Samo pustite, da še enkrat pogledam tuje telesce!« »Za ves svet ne!« je zavpil. Nihče ga ne sme pogledati. Nihče! To tuje telesce je bilo, kakor sem že preje omenil, veliko ko lešnik. Mogoče je bil za trenutek še nekoliko večje zaradi strjene krvi, ki ga je obdajala. Pritisnil si ga je na srce, ko so ga nesli na njegovo posteljo. In takoj je prosil za ščetko, milo in vodo. »To je lahko vaša smrt,« sem g.i svaril. »To je blazno!« Ni me poslušal. Začel je čistiti tuje telesce. In kmalu sem videl v njegovih rokah zelen, prozoren, blesteč se predmet. Moj smaragd,« je tiho zavriskal nekoliko omamljen. Prav tako od iKilečin kakor od sreče. »Moj smaragdi« »Vaš smaragd?« »Kajpak. Vse, kar sem mogel vzeti s seboj, ko sem moral bežati iz Rusije, brez vsake .prtljage, samo z obleko, ki som jo imel na sebi. Na meji so nas preiskali, pred mejo smo bili pa okradeni. Tedaj sem naredil kakor drugi. Požrl sem svoj smaragd. Ujmi sem, da ga.lmm drugi dan dobil nazaj po naravni poti. Pa ga nisem dobil. Oh, kaj vse sem od takrat poskusil! A vselej je bilo zaman. Smaragd je moral nekje, obviseti. Ali kje? Tega nisem mogel vedeti. Zato sem prišel v vašo bolnišnico in prosil za riiht-geniziranje, zato sem izsilil operacijo. To je bila edina možnost...« 'To je zgodba.« je dejal zdravnik. Tn tako sem srečal človeka, čigar telo je bilo vredno osem sto tisoč frankov. Kajti toliko je dal za svoj dragulj. Bil je eden izmed najlepših smaragdov, kar jih je na svetu. To je posetnica nekega gospoda iz mladih let. Kaj je ta gospod zdaj po poklicu? KRIŽANKA št. 16 1 234 5 6789 »Mama, zakaj ima pa naš očka sive lase, Mirkov očka jih pa nima?« »Zato ker je naš očka starejši, starim ljudem pa lasje osive.« »Mama, zakaj pa lasje osive?« »Zato, ker koreninice naših las ne dajo več barve, in ostanejo lasje brez barve.« »Saj niso brez barve, saj so sivi.« »Seveda so sivi, ampak tiste barve, kakor so bili prej niso več. Koreninice naših las nimajo več barvila.« »Zakaj ga nimajo več, mama?« Obrišete si čelo, se nasršite in menite: »Ne vem, ne vprašuj kar venomer!« * »Mama, zakaj je pa voda v jezeru sinja, v kozarcu je pa brez barve?« »Zato, ker je je v jezeru več sku- Pomen besed: Vodoravno: 1. ploskovna mera; kraj pri Ljubljani; 2. predlog; mač naziv za osla; 3. reka v Srbiji; domačija; 4. snov za pokrivanje tal;"v škafu pa ne. 5. veznik; prislov; oblika pomožnega! »I« kadar so oblaki?« glagola; 6. slovenski slovničar; 7. sledica ognja; rusko mesto; 8. dovnik; narobe prismojen; 9. telj; predlog. Navpično: 1. barvilo; veznik; 2. židovski duhovnik; podarim; 3. časovna enota; zvitek; 4. panoga športa; 5. del voza; ne grd; kvartaški izraz; 6. železna ruda; 7. svojilni zaimek; izumrla žival; 8. ustanovitelj Rima; predhodnik zrakoplova; 9. okrajšava za oceno; hrvatska reka. »Pa v škafu je je tudi več skupaj, pa je brez barve?« »V jezeru se pa zrcali sinje nebo, »Ne bodi no siten, saj sem ti že povedala.« »Mama, zakaj ima pa Marko sekiro, jaz pa ne?« »Nimamo denarja, da bi ti kupovali skiro.« »Zakaj ga pa nimamo?« »Ker ga očka toliko ne zasluži?« »Zakaj ga pa Markov očka za- DOPOLNILNICA Lika — kar — rak — sel ANA — ENA — PIKA — ADA OSA — MARA. Pred vsako besedo postavi še eno črko, da dobiš novo besedo. Nove črke dajo ime in priimek slovenskega pesnika. * ČRKOVNICA 0 P A N Z O T V E R E P 1 O A K B E N D N I Z N A J S I I M K D O R S A O BRAT NIC A TARAS—ZORAN—NITRA—SLOGA—OPRAN—LABIN—RAŠA—NAROK—NOGE—ČARGO—NIKEC Črke teh besed obrni tako, da dobiš nove besede. Začetnice teh besed ti dajo ime in priimek slovenskega pesnika. * SKRIT PREGOVOR Marko Varna sitar ornat Riga deva taber brod lama črke v teh besedah je treba zamenjati tako, da dobiš nove besede. Njih začetnice ti dajo znan pregovor. POSETNICA št. 16 V. ŽARKOV dijak Niš MAGIČEN LIK točen odgovor, če naj se pozneje razvije v zanimanje do problemov, veselje do znanosti, v tisto vzmetno silo v človeku, ki je dala človeštvu že toliko velikih del, umetnin in izumov. Saška »On ima pa boljšo službo.« »Ali je bolj pameten?« »N-eee.« »Zakaj ima pa potem boljšo služ-»No, zato. Ti tega še ne razumeš.« Kolikokrat na dan te vpraša tvoj otrok: »Zakaj?« Zakaj je nebo sinje in zakaj se iz beljaka naredi sneg? Zakaj imajo stari ljudje gube in zakaj pravijo, da je zemlja velika krogla, če tega nikjer ne vidiš? Zakaj imajo drugi otroci toliko igrač, da ne vedo kam z njimi, on pa nima niti tistega konjiča, ki si ga tako zelo Želi in ki mu ga je bil Miklavž že lani obljubil? Zakaj so vojne na svetu? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Vsak dan petdesetkrat ,zakaj', v nedeljah na izletih pa še večkrat, tedaj otrok več vidi in sliši. Mati, ali znaš odgovoriti na vsa ta vprašanja? Morda znaš, pa nimaš potrpljenja. Narobe! Zelo narobe! Na vsako otrokovo vprašanje je treba odgovoriti. Morda pa ne znaš. Nič čudnega. Otroci so pri spraševanju tako koreniti, ne dado se odpraviti z nekaj besedami. Prav zato, ker hočejo vse izvedeti do konca, moraš marsikaj vedeti in znati, da jim pravilno odgovoriš. Nikoli ne pusti otroka rez odgovora. Ako otrok vpraša desetkrat, mu desetkrat odgovori in pojasni. Ako pa kakšne stvari ne veš, mu obljubi, da boš vprašala očeta. Tako boš v otroku zbudila spoštovanje do očeta. Medtem lahko ti pogledaš v kakšno knjigo ali pa res vprašaš moža za svet in otroku bo zadoščeno. Vedi, da otrok, ki dosti kaže, da ne jemlje življe-kar tjavdan, kaže zanimanje do stvari, do vsega, kar vidi in sliši. Zato bodi otroka, ki vprašuje ve-, sela, vpraševanje je blagoslovljena otroška radovednost, ki terja vselej Kako živi tibetanska žena Z Angležem poročena Tibetanka pripoveduje o svojih rojakinjah, njihovih pravicah in dolžnostih Mlada Tibetanka, gospa Rej La Mu-jeva, rojena na vzhodu Tibeta, je prva tamošnja žena, ki se je poročila z Angležem. Zdaj namerava napisati knjigo o svoji domovini in v zvezi s tem pripoveduje nekatere zanimivosti iz življenja žene v tej daljni azijski pokrajini. Precejšnja svoboda Ona sama je živela povsem drugače kakor njene rojakinje. Namesto v kožnati jurti ali pod šotorom iz črne volne je stanovala v hiši s pohištvom in se sploh oblačila kakor Evropka; tudi evropsko kulturo je že poznala. To je pa kljub temu ne ovira, da se ne bi še zdaj počutila vezane na ta narod in da ne bi s toplim čustvom pripovedovala o. Tibetu. To pripovedovanje se skoraj zmerom sklada s podatki, ki jih je v svoji knjigi o Tibetu navedel misijonar Hyuk. Po teh podatkih Tibetanka uživa precejšnjo svobodo. Misijonar in gospa Rej La Mujeva vidita to svobodo v tem, ker sme žena delati in se spioh udejstvovati, ne da bi bila zaprta v haremu. Zena opravlja vsa gospodinjska dela: čisti, pere, kuha, melje »tsampo«, moko iz praženega ječmena, osnovno hrano Tibetancev, prede in pripravlja tkanine, šivajo jih pa moški. Moški so izključno zase obdržali nekatera dela, kakor na primer čuvanje črede, obdelovanje zlata, srebra, bakra in železa, lov in oranje. Ženske jim pa pomagajo pri setvi, žetvi, mlačvi pšenice in celo pri gradnji hiš. Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Matek & Nikeš UUBLIANA. Frančiškanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Nov klobuk k novemu kostimu! Umetno spletena čepica sinje barve z velikim vijoličastim pajčolanom, ki plapola okrog obraza ali je pa zavezan na, tiln iku. 1. A A A A A 2. A I I I I 3. K K N 0 0 4. P P R R R 5. R T T T T Pomen besed: 1. debelokožec; 2. grška pokrajina; 3. mesto v Srbiji; 4. sveta slika; 5. star naziv za polje-" delca. Besede se berejo enakg v navpičnih in vodoravnih vrstah. Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: Vodoravno: ep, zamuda, mir, Solin, Krik, raz, ramaran. In, zev, ta, titanlt, Rent, nato, Kolin, t*ad. Oberon, na. — Na vplfino: Kmerik. ko, Piran, rob, Rim. tele, Kazimir, as, zet, no, Moravan, utan, nas, dis, Titan, na, kutoda. Posetnica: tolfkl rmdupravltelj. Obratnlca. Slika, Ikar. mrak, osel, Na na. Jena, epika. Nada, kosa, omara. — Simon Jenko. Izloiilnlca: Kdor predolgo spi, srečo zamudi. Crkovnlca: Zafnl v levem spodnjem komu In bert potem počer do desnega zgornjega konca: C e to Čevelj žuli, hodi r a J S I boa. Premikalnica: Plinov, Adiža, Drnec. Magičen liki varuh, »rija, Ruler, ujeda, Harar. Vrata; Ob i-faj, običaj. Praktična popoldanska obleka in hkrati plašč. Spredaj je zapeta z majhnimi gumbi. Nosite jo lahko kot promenadno obleko, kot plašč povrh lahke poletne oblekce, ali pa kot krilo, če povrh oblečete primerno jopico. Značilno je, da imajo ženske v svojih rokah vso drobno trgovino. Zenske prodajajo svoje blago na ulicah in upravljajo skoraj vse delavnice za različne drobnarije. Rodbinski denar hrani žena in z njim po potrebi tudi razpolaga. Mož navadno vpraša ženo za svet. Imovinske pravice hčera Mlada dekleta že od detinstva pomagajo materam v gospodinjstvu in gospodarstvu. V primeri z drugimi azijskimi ženami so torej Tibetanke še dovolj svobodne. One ne žive ločene od moških, temveč popolnoma svobodno s svojimi brati, sorodniki in znanci. če Tibetanka ovdovi, vodi vso rodbino sama. če v hiši ni sina, temveč samo hči, ta ne zapusti hiše, ko se poroči; mož pride v nevestino družimo kot njen član. Po očetovi smrti poročena hči, ki je ostala v hiši, sama upravlja premoženje vse dotlej, dokler njen sin ne doraste in postane sposoben, da prevzame njeno delo. Tako včasih ženske upravljajo veliko premoženje in vodijo obrtna dela. Kljub tej samostojnosti in položaju, dosti ugodnejšemu od položaja marsikatere azijske žene, se vendar ne moremo skladati z mnenjem gospe Rej čen La Mujeve, ki trdi, da v Tibetu ljudje niso razdeljeni na močnejši in šibkejši spol, temveč da so med seboj popolnoma enaki. Velika vloga žensk vsekako izboljšuje njihov položaj, v vprašanju poroke in ločitve pa po pripovedovanju gospe Rej čen La Mujeve same, ženske niso prav nič samostojne. O njeni poroki odločuje samo oče, tako da dekle šele zadnji trenutek izve, da jo nameravajo omožiti. Vse dotlej pa ne sme vedeti ne samo za ime bodočega moža, temveč celo za to ne, da bo kmalu njena poroka. Po tibetanskih običajih ji mora vse to ostati prikrito. Prav tako dekle ne sme ostati neporočena, čeprav bi to sama želela. Podrejeni ženin položaj se pa še bolje vidi pri ločitvi zakona, ki v Tibetu ni nikakršna redkost. Do ločitve pride prav enostavno, samo po odločitvi moža. Ko se mož žene naveliča, jo kratko in malo vrne njenim staršem, ne da bi mu bilo treba zato navesti kakšen poseben vzrok. Ovce, konji in biki, ki jih je dal mož ženini rodbini ob poroki, ostanejo še naprej v tej rodbini, ki potlej skrbi, da hčer iznova omoži. Tibetanka je vedre narave V nekaterih predelih Tibeta imajo običaj, da se žena, ko zapusti hišo svojega moža, namaže z nekim lepljivim črnim loščem, da bi bila grda so grde. Misijonar Hyuk trdi, da se tega običaja po vaseh še zmerom drže, v večjih krajih pa utegnete srečati ženske, ki se nič ne mažejo in javno kažejo svoj obraz. Takšne ženske ne uživajo dobrega glasu. Gospa Rej čen La Mujeva tolmači ta običaj Tibe-tank s tem, da bi rade varovale svojo kožo pred soncem in vetrom. Po opisovanju gospe Rej čen La Mujeve so Tibetanke lepe ženske. Imajo lepo postavo, lepe, pravilne črte, jasne, izrazite oči in krasne bele zobe. Vse so vedre. Tudi misijonar Hyuk trdi, da je v značaju tibetanske žene nekaj lepega in odločnega, še bolj pa privlači moško pozornost obleka Tibe-tank. Usnjeni čevlji in dolge obleke, pritegnjene s pasom, so edina toaleta Tibetank. Povrh obleke nosijo neke vrste plašč, ki sega do meč. Lase imajo razdeljene na dve kiti, ki jim skrite v prevleke vise na prsih. Edino razkošje, ki si ga privoščijo Tibetanke pri obleki, je okraševanje pasu in las z zlatimi in srebrnimi ploščicami, biseri in koralami. Naša kuhinja Kaj bo ta teden na mizi? JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE Četrtek: Telečja obara s kruhovimi cmoki. Zvečer: Solata e trdo kuhanimi jajci. Priljubljeni pariški smoking se je letos uveljavil v ciklamnordeči barvi. Obrobljen'je s črnim trakom, prav tako je pa monogram izdelan iz črnega traku. Ciklamnordeča barva je preplavUa Pa- riz. Osvojila sl je prav vse: od spodnjih kril, čevljev, torbic, pudra, do vuu Biiuui u »____ pajčolanov, rokavic in klobukov. Skrat- in da je tuji ljudje ne bi gledali. To ka, popolnoma je nadomestila priljub-se jim tudi posreči, kajti strahovito j Ueno črno barvo. Petek: Jota.1 Zvečer: Fižol od opoldne v solati, čaj. Sobota: Goveja juha z vlivanci, pražen krompir, govedina, solata. Zvečer: Mlečen riž. Nedelja: Zelenjavna juha, svinjska pečenka, krompir v koscih, solata. Zvečer: Ocvrta jajca, čaj ali kava. Ponedeljek: Golaž, polenta. Zvečer: Safalade v 6olati. Torek: Goveja juha s krpicami« krompirjev pire, špinača. Zvečer: Govedina v solati, čaj. Sreda: Krompirjeva juha, sirovi štruklji. Zvečer: Pražena jetra. Pojasnilo: 'Joto pripravimo takole: Na 6vetlo prežganje 6tresemo kislo zelje, nekoliko prepražimo in dolijemo vode. Posebej skuhamo ližol in krompir in ga četrt ure prej, preden postavimo na mizo, pridamo zelju. Nekoliko prevremo in po okusu papriciramo. JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE Četrtek: Krompirjeva juha, polpeti* solata. Zvečer: Jabolčna pogača > kompot. Petek: Lecnata juha, ocvrte ribe, nekvašeni buhtlji2, solata. Zvečer: Zdrobov narastek s šodojem. Sobota: Zelenjavna juha, orvrt priželjc, makaronova potica, solata. Zvečer : Telečji golaž. Nedelja: Goveja juha z ocvrtim gra-hom, ledvična pečenka, krompirjeva potica, mešana solata, listnata torta • Zvečer: Mrzel narezek, pecivo, čaj; Ponedeljek: Porova juha, dunajski zrezki, pražen riž, solata. Zvečer: Pečenjak z mlečno omako. Torek: Kruhova juha, špinača, krompirjev pire, makova pogača4. Zvečer: Pražena jetra, solata. Sreda: Goveja juha z vlivanci, dober pražen krompir5, dušena govedina, 60-lata. Zvečer: Vampi s parmskim eirom. Pojasnila: "Jabolčna pogača: Ce imate še shranjena jabolka, ki vam prično gniti, jih nekaj odberite in olupite. Zrežite jih na en centimeter debele rezine in hitro specite v razpuščenem presnem, maslu. Potlej dobro pomastite kozo, napolnite jo z jabolki in potresite z nekaj pestmi zrezanih orehov ali mandljev. Povrh pa še z žlico sladkorja in cimeta. Nato pripravite iz petih rumenjakov, 10 dek sladkorja in snega 3 beljakov testo, vlijte ga čez testo in pogačo pecite kakšnih dvajset minut. JNekvašeni buhtlji: Zmešajte os mimiko litra smetane, 10 dek moke, 5 dek sladkorja, 3 rumenjake in ščepec soli. Naposled še sneg treh beljakov. Potlej pecite na ma6ti po eno žlico testa, ki ste ga lepo oblikovali v okroglo plo^ ščico. Po dve in dve stisnite skupaj in vmes namažite z marmelado ali kakšno kremo. 3Listnata torta: Iz dveh jajc in nrav toliko moke in toliko sladkorja, kolikor tehtata dve jajci, zmešajte testo-Na povoščeni pekači specite šest okroglih plošč v velikosti tortnega modela. Plošče morajo biti zelo tanke. Ko so vse pečene, jih namažite s stepeno, sladko smetano. Potlej jih položite drugo na drugo, povrh pa polijte 8 čokoladnim ledom: tri reberca čokolade 6topite in zmešajte z razpuščenim sladkorjem in nekoliko smetane. •Makova pogača: Zmešajte žlico presnega masla, dve žlici moke, četrt litra mleka, 5 rumenjakov, 4 žlico sladkorja, nekoliko limonove lupinice in četrt litra zmletega maka. Naposled dodajte še trd sneg petih beljakov. Pecite v pekači, ki zdrži veliko vro-čiuo. 25. V. 1939. ■ DRUŽINSKI TEDNIK Mama, zakaj? Križanka in uganke Nasveti za začetnike Dama proti kmetom Dama zmaga v končnici proti enemu ali ved kmetom, de še niso daleč od svojih izhodišč, če je pa kmet pod kraljevim varstvom prodrl že v 7. vrsto, dobi dama le tedaj, kadar gre za kmet b, d, e ali g, medtem ko se dvoboj med damo In skrajnim kmetom (a ali h) ali pa tekačevim kmetom (c ali 1) konča neodločeno. ^cdciu^i nasveti V zgornjem položaju dobi beli takole: 1. Dh8—h2 šah, Kf2—fl; 2. Dh2—f4 šah, Kfl—g2; 3. Df4—e3, Kg2—fl; 4. De3—f3šah, Kfl—el (beli je dobil tempo in lahko približa svojega kralja); 5. Kc6—d5, Kel—d2; 6. Df3—f2, Kd2—dl; 7, Df2—d4šah, Kdl—c2; 8. Dd4—e3, Kc2—dl; 9. De3—d3 šah, Kdl—el; 10. Kd5—e4, Kel—f2; 11. Dd3—f3šah, Kf2—el; 12. Ke4—d3 in DXe2, nato mat v 2 potezah. (R59) Problem št. 53 Sestavil Johannes Aane (1882) Zanimiva svilena popoldanska obleka, s ciklamnordečo podlago in živobarvnimi listki, iztrganimi iz koledarja in posutimi vse križem po obleki. Vprašanje je le, katera bi jo oblekla. lepotila, kakor šminke, rdečila in pudri, šele potem, ko jih je od vlade določeno nadzorstvo preizkusilo s kemične in higienske strani in jih odobrilo. Mrs. Blackova je pred parlamentom izjavila, da mlada dekleta pri nakupu lepotil pogosto zmoti lepa škatla za puder ali lepo rdečilo, dočim na kakovost ne morejo gledati. V dokaz je vzela iz svoje torbice krasno škatlo za puder, potlej pa povedala, da je v njej najbolj škodljiv puder. Pesnica se je proslavila s kuharsko knjigo. Pred kratkim so na Angleškem proslavili 140. rojstni dan slavne pisateljice kuharske knjige v angleščini, ženske, katere duh še danes preplavlja angleške gospodinjske šole: namreč rojstni dan mrs. Beetonove. To pa ni kuharsko knjigo?« je vprašala mlada; pesnica. ! »Kajpak, če boste dobro napisali!«; In Eliza Actonova se je hitro skoba-; cala s Pegaza in stopila k štedilniku.; Med tem časom se je poročila in vsa; domača dela, ki jih je opravljala, so; bila samo poskusi za njene recepte.; Rezultat njene hvalevredne spremembe; je bila »Kuharska knjiga mrs. Beeto-; nove«, ki je doslej na Angleškem ni; prekosila še nobena knjiga te vrste.; Najbrže ji ne bi nobena lirska zbirka,; pa če bi bila še tako dobra, priborila; takšen uspeh in nesmrtnost, kakor ji; ga je njena kuharska knjiga. : Mat v 3 potezah. Ali že veste... ...da moramo suho kožo na obrazu, ki rada poka in se guba, čim manj čistiti z vodo; dobro je pa, da jo ne-: gujemo z raznimi čistilnimi olji? ...da je toaletni kis izvrstno zaščitno sredstvo proti razdraženi koži in razpokam? ... da je za rdečo kožo veliko belil-i nih neškodljivih sredstev? Na primer belilni mandljevi otrobi. Pripravimo si jih s 100 grami mandljeve moke, 100 grami ovsene moke, 50 grami natrijevega borata in 5 grami grenkega mandljevega olja. To zmes moramo; hraniti v dobro zaprtih kozarcih. ... kako čistimo naravne gobe? Ta; okostja iz morske globine ne smemo; polagati ali shranjevati na kakšnem; vročem prostoru. Najbolje jih očistimo; tako, da jih najmanj vsak teden en-! krat temeljito operemo v citronovki! ali sodavici. Po kakovosti se namreč! naravne gobe zelo razlikujejo — kari posebno opazimo, ko jih kupujemo. Go-! ba z večjimi luknjami je zmerom ce-i nejša od gobe z majhnimi luknjicami.! Problem št. 54 Sestavil Samuel Loyd (1888) Uazfrc v frciUocUiii SteuiUU: Kako spleteš KOPALKO OBLEKO tiste vrste slava, o kateri je sanjala mlada Eliza Actonova. 2e~ leta 1850. je izdala v samozaložbi celo vrsto pesmi. Ko je bila zadeva nekoliko predraga, se je obrnila na založnika in ga vprašala, ali ne bi bil pripravljen založiti naslednji zvezek njenih liričnih pesmi. Založnik ni bil preveč navdušen za te vrste blago. »Lirika,« je dejal, »ni dobro blago, če bi bilo kar koli drugega, na primer kakšna kuharska knjiga — potlej pa takoj in z na j več jim veseljem!« »Torej mi svetujete, naj napišem Mat v 3 potezah. (B38) Rešitev problema št. 49 1. Te2—c2 b6—bS 2. Kc6—c7 Ka7—afl 3. Tc2—a2 mat. 1. ... Ka7—b8 2. Kc6Xb6 Kb8—a8 9. Tel—c8 mat. 1. ... Ka7—a8 2. Kc6—c7 karkoli 3. Tc2—a2 mat. Rešitev problema št, 50 1. Sb3—a5 Kb6—c5 2. De4—e3 šah Kc5—d6 3. De3—e7 mat. 1. ... kar koli drugega 2. De4—c6šah karkoli 3. Dc6—b5, b7 ali Sb7 mat. Po ženskem svetu Visoki odbor za ljudsko politiko je ustanovila francoska vlada. Odbor je v najožji zvezi s predsednikom vlade in ima za nalogo, združiti vse sile, ki imajo iste cilje: namreč nadzorovanje števila rojstev, naselitev podeželskih okrajev, razbremenitev mest. Očitno je, da gre tukaj za probleme, ki se v prvi vrsti tičejo žen, ali bi. jih morali pa pri njih vsaj upoštevati kot svetovalke ali pobornice. A pomislite — v odboru ne sedi niti ena ženska. Zakon proti nehigienskim lepotilom Na predlog gospe George Blackove, konzervativne članice kanadskega parlamenta, so pred kratkim v parlamentu sprejeli nov zakon. Po tem zakonu se smejo prodajati in uporabljati vsa Rešitev problema št. 51 1. Se2—f4 Ke5Xd4 2. Lg5—f6 mat. 1. ... Ke5—f5 2. Td4—d5 mat. Rešitev problema št. 52 1. Lgl—d4 Kg4Xh5 ali h3 2. Ke4—f5 ali f3 karkoli 3. Th3(h5)—h4 mat. Povejte svojim znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tednik« i odslej na 12 straneh! JJubek klobuček iz Srne slame z veli-*toi ptičkom na širokem baržunastem ki s svojimi razprostrtimi peresi model zelo poživi. Črn slamnik s svetlikajočimi se peresi, ki se je letos še ohranil, čeprav nima ničesar skupnega z letošnjimi modeli, po večini zavitimi v oblake pajčolana. S. nadaljevanje šli sta v enega naj večjih lepotnih salonov. V česalnici je Regina spregovorila nekaj besed z lastnikom. Ta je povabil Renato, naj sede, in je» tako dolgo in pazljivo ogledoval njeno staromodno pričesko, da je dekletu postalo kar nerodno. Naposled je dejal: »Nedvomno bo kratka pričeska lepša. Lase bomo ostrigli, a ne preveč, in jih nakodrali. Vam se bo podala prav svojevrstna pričeska: srednjedolgi lasje, ob glavi lahno valoviti in z drobnimi razpuščenimi kodrci na tilniku. Obljubiti mi pa morate, da boste prihajali k nam vsak dan, vsaj nekaj časa. Sicer ne morem obljubiti, da se vam bo nova pričeska podala.« Renati ni kazalo drugega, ko da je privolila v njegov predlog. Nato ji je gospodar sam umil lase, jih ostrigel in nakodral. Ko se mu je zdela pričeska kolikor toliko v redu, je naročil enemu izmed vajencev: »Pelji gospodično h gospe Henrietti, naj uredi obraz.« Ko sta dve uri nato Renata in njena spremljevalka stopili iz lepotnega salona, bi bil le težko kdo v mladi, čedni dami spoznal nekdanjo Renato. To pot se je dekle prvič seznanilo s toaletnimi potrebščinami, z vsemi mogočimi kremami, z rdečilom za lica in ustnice, s pudrom in mazili za obrvi in trepalnice. Vse to ji je bilo novo, vznemirjajoče in mikavno. Ko si je na kratke, mehke in kodraste lase poveznila moderen bel klobuk s šopkom cvetlic, je bila res kakor prerojena. Blizu hotela sta se novopečeni prijateljici poslovili in se dogovorili za prihodnji sestanek. Kmalu nato je Renata presenetila gospodično Boulinovo, kakor smo brali v njenem obupanem pismu gospe grofici d’Armonsovi. 15 Renata je vsak dan prihajala v vas k svojim prijateljicam iz gledališča, prijateljicam, ki Martini Boulinovi zanesljivo ne bi bile všeč. Martina se je naposled odločila, da bo gospodični na ljubo ostala še nekaj tednov ob ženevskem jezeru. Renata je ta čas izrabila prav po svojem okusu. Z Regino je tekala od trgovine do trgovine, kupovala, izbirala, primerjala. Sem in tja je skočila v lepotni salon, si dala urediti pričesko ali obraz. Povsod jo je spremljala Regina. Po malem se je Renata resnično spremenila. Ne samo da so se zdaj mladostne in ljubke obleke čudovito podale njeni nežni mladosti, ne samo da so se ji lasje v soncu svetili ko zlato in da je bila njena postava vzravnana in čedna. V družbi thlade igralke se je Renata priučila vse važnejših stvari: ljubkega vedenja, dobrega nastopa, vseh tistih malenkosti, ki lepo žensko narede še lepšo in mikav-nejšo. Naučila se je hoditi prožno in z lahnim korakom, stopiti v salon neprisiljeno, smehljati se, kadar je treba, se koketno igrati z rokavicami ali ročno torbico, se udobno zlekniti v naslanjač ali pa ljubko prekrižati noge in ponosno vzravnati glavo, da so ji lasje za-plali v vetru. Priznati je treba, da je bila Regina izvrstna učiteljica. Učila je Renato lepega vedenja prav tako, kakor se je sama nekoč učila nastopanja na odru. Skušala je Renati zabičiti, da se mora vesti tako, kakor da jo vselej gleda nešteto zvedavih oči, hkrati pa tako, da noben njenih gibov ne bo videti izumetničen in nenaraven. Počasi je Renata pričela razumeti to umetnost. In prav to razumevanje jo je spremenilo bolj kakor ostriženi lasje, bolj kakor nove, svetle obleke in kakor dragoceni plašči, ki sl jih je kmalu nato naročila iz Pariza in ki so malo grofico d’Armonsovo na mah spremenili v veliko damo. »Manjkajo ti samo še pravi dragulji,« je lepega dne menila igralka. Renata je zamišljena pobesila glavo. Zadnjih štirinajst dni je morala plačati toliko računov, da je postajala njena denarnica že za čudo lahka. »Ali ne bi kupili nekaj ljubkih umetnih draguljev?« »Ah, ne,« je odkimala Regina. »Nikoli ne nosi umetnih draguljev, če so še tako spretno ponarejeni! Imeli te bodo za pustolovko.« »Toda rekla si mi, da tudi ti sama nosiš umetne dragulje, v gledališču...« »To je pa nekaj drugega! Imeti bi morala milijone, ako bi hotela imeti prave dragulje za vse vloge, ki terjajo razkošno okrasje. Toda v gledališču je dovoljeno tudi umetno okrasje, saj se zvečer in od daleč ne vidi, da ni pravo.« Renata je globoko vzdihnila. »Morala bom torej počakati, vsaj tako dolgo, dokler se spet ne sestanem s svojim varuhom. Ne vem še, koliko denarja bom dobivala na leto. Doslej se je s tem bavila I OD ZAKONA DO LJDDEZNI LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedel K. N. Martina, te dni je morala pa plačati vse moje račune, in zdaj kajpak godrnjanja in groženj ni konca ne kraja.« »Morda pa nisi tako bogata, kakor misliš,« je obzirno menila Regina; zdaj je že poznala vse skrivnosti Renatinega življenja. Mlada grofica je bila namreč svoji prijateljici na kratkih sprehodih po slikovit« letoviški okolici zaupala vso svojo življenjsko povest. Renata je odkimala: »Ne, ne motim se. Prav dobro vem, da sem si pred poroko izgovorila tri milijone od premoženja, ki so mi ga bili zapustili moji starši. Samo tega ne vem, ali so to zadevo že uredili z mojo mačeho. Eno je zanesljivo: Martina mi noče posoditi niti vinarja, zato si bom morala denar priskrbeti drugje.« »Menda vendar ne boš delala dolgov!« je vzkliknila Regina, ki ni razumela pravega smisla zadnjih prijateljičinih besed. »Dolgov?« Renata se je nasmehnila. »Ne, preveč se bojim oderuhov. Sicer imam pa do ostalih devetih milijonov premoženja prav isto pravico kakor moj mož. Pol leta — ves čas, kar sem poročena — se nisem poslužila te pravice. Zdaj sem se pa odločila, da se pozanimam zanjo pri svojem varuhu ali notarju, če bo treba pa tudi pri svoji tašči ali celo pri svojem možu.« »Menda me boš sproti obveščala o svojih uspehih?« jo je vprašala Regina. »Kajpak, brez skrbi bodi.« Renata se je nasmehnila. »Zdaj mi boš pa pomagala izbrati nekaj draguljev, ki jih potrebujem.« Regino je Renatino otroško zaupanje globoko ganilo. Sicer se je pa dobro zavedala, da bi marsikatera druga na njenem mestu skušala Renatino brezmejno zaupanje izrabiti. Njej to še na misel ni prišlo. Tokrat se je Usoda izkazala usmiljeno do Renate, saj ji je privedla na pot res nesebično prijateljico in tovarišico. Regina je sicer dobila nekaj darov od Renate, klobuk, plašč, ročno torbico in podobne malenkosti. Toda to so bile res malenkosti v primeri s tem, kar bi si bila lahko prisvojila, če bi se znala lotiti mlade grofice s prave strani. Na lepem je Renata vsa vesela vzkliknila: »Saj imam še dragulje od ranjke matere! Ko sem zbežala od mačehe, sem jih vzela s seboj, zavezane v platnen robec. Zame so neprecenljivi, kajti to je edino, kar mi je ostalo po moji pravi materi. Ne vem, kako bodo tebi všeč. Stopi k meni, imam jih doma. Pokazala tl jih bom.« In Renata je peljala Regino v hotel, kjer je še zmerom stanovala s svojo začasno varuhinjo. Slučaj je hotel, da sta dekleti srečali Martino prav v hotelski veži, zato se ji nista mogli ogniti. Martina je kajpak v Renatini spremljevalki takoj spoznala igralko, ki jo je že večkrat videla v kazinskem gledališču. Bilo ji je, ko da bi jo kdo sunil pod rebra, ko je videla svojo varovanko v tako .vihravi' družbi. Zmajala je z glavo in nezadovoljno gledala za obema mladostnima postavama, ki sta kmalu izginili v dvigalu. »Kaj takšnega! In takšno ženšče si upa nagovarjati našo gospodično! Renata se pa celo neskrbno kaže v njeni družbi! Ta mala div-jakinja postaja vsak dan bolj predrzna! Zdaj se ne čudim več, da ji denar naše gospe grofice tako hitro polzi iz rok... In nenavadne obleke, ki jih je pričela nositi, zdaj že vem, kdo jih ji izbira. Toda to ne bo dolgo trajalo! Takoj bom pisala gospe grofici, če bo pa ona predobra, bom obvestila o tej sramoti gospoda Filipa!« Medtem ko je Martina tako mo-drovaje odhajala iz hotela, sta de- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetiolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA kleti prišli do Renatine sobe. Renata je prijateljici takoj pokazala dragulje. Ko je razvezala beli platnen robček in se je na njem zablestelo čudovito drago kamenje, so ji od ganotja solze zalile oči. »Morda niso več moderni, a meni so vseeno dragi,« je mehko dejala. »Čudoviti so, tako lepi, da lepših še nikoli nisem videla,« je presenečeno vzkliknila Regina. »Kar iz sebe sem, še nikoli poprej nisem videla toliko dragocenosti hkrati!« je ponavljala vzhičeno. »Res?« Renata se je veselo zdrznila, v očeh ji je zaplalo veselje. »Ti dragulji so pravo premoženje, nikoli in nikjer ne boš dobila lepših in čistejših.« »Oh, kako si me razveselila s temi besedami!« je veselo vzkliknila Renata. »Kako si mogla tolikšno premoženje skriti, ne da bi zanj zvedela tvoja mačeha in se ga polastila?« »Pozabljaš na mojega starega, zvestega Leonarda. On je pred mojo mačeho sicer grdo ravnal z menoj, v resnici me je imel pa rad in je bil doslej edini človek, ki me Usodna pomota Možinova družina gre v kopališče. Možina pride iz vode s pošteno buško. »Kaj se je pa zgodilo-. Možina?« »Svojo ženo sem na skakalni deski nekoliko uščipnil!« »In?« »Ni bila moja žena.« Nemogoče Brglez je nadležen' kupec. Njegova nezadovoljnost je spravila že marsikakšnega trgovca iz tira. Nekoč je kupoval peč za svojo letoviščarsko hišico. V tri in petdeset peči je vtaknil svoj nas. Nekatere so bile predrage, druge nepraktične itd. Naposled trgovec globoko zavzdihne in meni: »Zdaj pa že vem, kaj potrebujete. A tega žal nimamo. Potrebujete najbrže peč, ki bi sama od sebe toliko časa tekala po sobi sem in tja, dokler se ne bi segrela, potlej bi se pa posta vila v kot in vas grela!« Dober odgovor Francoski komediograf Scribe je postal zaradi uspehov svojih del precej domišljav, zato ga je na moč grizlo, ko mu je neki pariški milijonar pisal takšnole pismo: »Spoštovani gospod! Zelo bi mi bilo ljubo, če bi smel sodelovati pri enem izmed vaših naslednjih del in dodati samo nekaj pripomb. Dovolj bi mi bilo, če bi bil podpisan kot sodelavec. Kajpak vam prepuščam vse dohodke, obvezujem se pa, da bom poravnal vse gledališke kostime.« Ogorčen je Scribe odgovoril: »Spoštovani gospod! Vašo ponudbo moram odločno odkloniti! Po mojem mnenju bi bil zločin, vpreči konja in osla v en voz.« Milijonar je kmalu nato odgovoril: »Gospod! Prejel sem vaše pismo in ga z veseljem prebral. Kako prav za prav pridete do tega, da me imenujete konja?« Ni eno in isto Zgodbo je pripovedoval arhitekt Hansemann. Ta zaslužni mož je bil nekoč priča pred sodiščem. Sodnik ga je vprašal: »Vi ste stavbenik?« »Oprostite, — arhitekt sem « »Tako, tako; no, mislim, da je to precej eno in isto. »Tega žal ne morem potrditi. To sta dva povsem različna pojma.« »česa ne poveste...? Alt nam ne bi razložili te velikanske razlike?« »Arhitekt riše skice, dela načrte, riše podrobnosti — skratka on je duša. Stavbenik nadzoruje zidarje in mizarje. Stavbenik je tako rekoč stroj, arhitekt pa gonilo.« »Lepo, gospod arhitekt, to mi zadošča. In zdaj, po tem krasnem opisu, nam boste morebiti povedali — kdo Je bil arhitekt pri babilonskem stolpu?« »Ravno tam je manjkal arhitekt, gospod sodnik — zato je pa prišlo do zmešnjave.« Nikar ne hitite! Velika ameriška limuzina drvi po cesti proti Stratford-on-Avonu. Na lepem se ustavi poleg vrlega pešca. »Halo,« zakliče mož pri krmilu v ameriški angleščini: »Ali prav peljem k Shakespearjevi rojstni hiši?« »Da, gospod,« meni pešec mirno, »a nikar ne hitite. Saj je že mrtev.« je razvajal. Naučil me je več tujih jezikov in poskrbel je, da sem kljub vsemu še ostala pri zdravi pameti. Mačeha je velela skriti vse knjige, prepovedala mu je z menoj govoriti, samo da bi še bolj bridko občutila samoto in da bi v meni ugasnila sleherna iskra energije in pameti. Leonard je bil tisti, ki mi je na skrivnem prinašal knjig, ki me je učil na pamet dolgih pesmi, ki njih smisla sicer sprva nisem razumela, ki so se pa počasi vgne-zdile v moje možgane, mi urile spomin in duha. Na pogled je bil Leonard okruten ječar, v resnici pa zlata duša. Tudi umrl bi zame, če bi bilo potrebno. Videla sem, kako je jokal od žalosti, ko je opazil, kako šibka sem postajala in kako sem imela vse manj in manj teka. Zadnja dva meseca sem prav za prav živela samo še od zdravil, ki mi jih je na skrivnem prinašal, da me ohrani pri življenju. »On je bil tisti, ki je znal vse te dragocenosti skriti pred nepoklicanimi očmi. Kadar sem se pa kakšne naloge prav dobro naučila, kadar sem kakšno pesem prav lepo deklamirala, mi je prinesel skrinjico z dragocenostmi in mi dovolil, da sem jemala to kamenje v roke in si pasla oči na njem. Dejal je tudi, da me tako navaja na lepoto in bogastvo. Res, ni bilo večjega plačila zame, kakor da sem smela pritiskati na prsi to dragoceno kamenje, dvakrat dragoceno, ker je bilo edini spomin na mojo ljubo mamo. Ko sem zbežala iz svoje temnice, mi je Leonard vse dragulje vrnil, rekoč, da so moji in da jih zdaj nima več pravice hraniti. — Praviš, da. so ti všeč?« »Prelepi so!« »Katerega naj si izberem?« »Za zdaj si izberi najenostavnejše, najskromnejše. Drugi so tako razkošni, da jih smeš nositi samo k večerni obleki ali pa k posebno dragocenim popoldanskim oblekam.« »Tele prstane torej...« Renata je že natikala prstane na svoje drobne prste. »Ne toliko, samo enega, na desnico. Jih boš rajši večkrat menjala. Nikakor pa ne smeš nositi hkratu s temi dragulji drugih, ponarejenih!« »Samo en prstan?« Renata je bila nekam razočarana. »Ali zanesljivo veš, da si ne smem natakniti več prstanov?« je vprašala v dvomu. »Prav zanesljivo. V tvojih letih in brez moža..« »Dobro torej, to je zastran prstanov. Kaj pa verižica z obeskom?« »Verižica je dovoljena. Morda tista tenka z drobnim prosojno-belim biserom? Tudi ona druga s solzo iz rubina ne bi bila napak. Toda verjemi mi, da je bolje, če počakaš do vrnitve svojega moža in jih šele potiej pričneš nositi.« Renata se je še pozneje večkrat spomnila na te prve učne ure o taktu, ki ga je tedaj borno teatr-sko dekle bolje poznalo, kakor ona, grofica d’Armonsova. »Ti si tako ljubezniva z menoj, da bi te rada razveselila in ti podarila kakšen dragulj. Toda vsak izmed teh draguljev je zame neprecenljiv, zato se od nobenega ne morem ločiti. Obljubiti mi pa moraš, da si boš potlej, ko se boš vrnila v Pariz, izbrala v kakšni draguljarni nekaj v spomin in mi poslala račun.« Igralkine oči so zažarele od veselja. »Res, dobro dekle si, Renata, zaslužiš, da bi bila srečna!« »Torej sva se dogovorili, kaj ne?« V velike Reginine oči se je prikradla solza. »To je prvi biser, ki sem si ga zaslužila pošteno, s plačilom za dobro delo.« Videč, da jo Renata začudeno opazuje, je živčno pristavila: »Tega ne boš nikoli razumela, moja mala prijateljica! Pozneje se boš morda kdaj spomnila na te moje besede, in potem gotovo ne boš slabo mislila o meni, skromni gledališki igralki...« »Nikoli ne bom slabo mislila o tebi. Hočem, da ostaneš moja prijateljica!« je živo vzkliknila Renata. »Kadar se bova morali ločiti, mi boš pogosto pisala in ti boš tista, ki mi bo kdaj izbirala v Parizu obleke in mi jih pošiljala.« Regina je Renati vse obljubila, a na tihem sama ni verjela svojim besedam. Nehote so ji uhajale misli na njeno bodočnost, na njene zveze in predvsem na potovanja z njeno igralsko družino...« IG Renata in Martina sta odpotovali z obale Ženevskega jezera v začetku zime. RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez in motnje ipolnih organov. Cenena pavšalna zdravljenja!!! Maj, junij 10 dni 750’— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putnikll ali naravnost od uprave zdravilišča SLATINA RADENCI Deset mesecev je minilo, odkar je Renata zbežala iz svoje neprostovoljne ječe, deset mesecev, kar se je poročila s Filipom, deset mesecev med zlato svobodo in strahotno samoto v ječi. Vsak dan teh desetih mesecev je Renata izrabila do konca. Deset mesecev, ki so jo duševno in telesno popolnoma spremenili, ki so iz nedoraslega otroka, ki ga nista marala ne mož ne njegova družina, ustvarili čedno mlado dekle, prav takšno ali pa še lepše kakor toliko drugih deklet, ki jih je Renata srečavala na svoji poti do zdravja. Počasi sta stara zapeta dama in. njena visokostna nečakinja prepotovali vso Švico, vso severno Italijo in mnoga vesela avstrijska mesta. Povsod, kjer sta se mudili, so ljudje z zanimanjem ogledovali starejšo, zelo preprosto damo, v enostavnih temnih oblekah, in njeno mlado, zagonetno spremljevalko v razkošnih, a okusnih oblekah, z dragocenim okrasjem, s kraljevskimi, navadami, vso visokostno in zapeto, z očmi, ki so se zdele, ko da bodo zdaj zdaj odletele v daljavo, tako hrepeneče in nemirne so bile. Drobna ženica grofa Filipa d’Armonsa je pa med temi neštetimi zvedavimi pogledi žensk in med poželjivimi pogledi moških mirno šla svojo pot, ne meneč se za presenečenje in občudovanje, ki ga je zbujala. Vsa sanjava in melanholična se je zdela zdaj kakor gostja iz zagonetnega Egipta, zdaj kakor razvajena hčerka kakšnega maharadže iz pravljične Indije, pa spet kakor bogata dolarska princesa iz Amerike. Vsakdo je lahko v njej videl tisto, kar mu je o njej risala njegova domišljija. Včasih so svetovnjaški gostje po hotelih, kjer se je pravkar mudila, menili, da je kakšna ruska princesa v izgnanstvu, spet drugič hčerka kakšnega industrijca, ali pa skrita ljubezen kakšnega razvajenega milijonarja. Njeno ime .Liliana Meriennova' ni izdajalo ničesar. Vsakdo je vedel, da je to samo dobro izbran psevdonim ekscentrične osebnosti, ki bi iz tega ali onega razloga rada ostala skrita pred javnostjo. Sicer so si bili pa vsi edini zastran Renatinega brezhibnega vedenja in njene visokostne nebriž-nosti. Ako se je pa ta ali oni le opogumil in se ji hotel približati, ga je zadel iz njenih jasnih oči mrzel in zaničujoč pogled, učinkovit kakor zaušnica, da je takoj opustil svoje namere. In tako sta si lepega dne stara Filipova dojilja Martina in Renata izbrali za zimsko letovišče Mont-reux v Švici, najbolj francosko mesto v tem švicarskem kotu. fKUllMIIlLfalHrfC *» (* MU«,*« ni Wej»lttai katalog E • f 4 % » miti »t FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seduj Slrllarfevo ul. O pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, dalinogitdi, loplomtn, karamalri, huromelri, ild. Velika ubira ur, zlatnine m srebrnine. Samo kvalitetna Ceniki brezplačna; Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trcnčkotl in vsa praktična oblačita, nudi v največji izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Znana filmska zvezda Beltd Davi* )• te dni slovesno proslavila svoj 31. rojstni dan. Na sliki jo vidimo, ko sprejema tradicionalno torto z 31 svečami. Naš Kotiček Prispevke v tej rubriki honoriramo, in sicer prvega z din 50'—, nasled-nie z din 20*—. Rokopise naslovite na uredništvo »Družinskega tednika«, (Naš kotiček) Ljubljana, poštni predal 345. Rokopisov ne vračamo. IZ PRVOSOLCEVE NALOGE Na svetu zvezdic je milijon. Samo ena je mati. Le ona skrbi za nas. Moja mati je pa najboljša izmed Vseh. Ona mi daje kruh tudi takrat, kadar nisem priden. Zato jo imam zelo, zelo rad! Slavko Gornje vrstice smo prejeli od neke Matere, ki jih je prepisala iz sinovega zvezka za šolske naloge. MOJA ŽELJA Sem sicer še majhen možiček, ® rad bi prišel v .Kotiček". Zato napel bom uma dar, “«> zaslužil bom prvič honorar. enajsto pomlad sem letos dopolnil M peto spričevalo z odliko izpolnil. Sestrico imam, očka in mamico blago, Prt krstu pa dali ime so mi Drago. >»tiižinski tednik' jaz redno prebiram, najpiej po slikah vneto oziram. P°jitiko berem in druge novice, Psjrajši pa zgodbo .Snežne kraljice". Zato vam pa danes izrekam željo: J^sak mesec vsaj novih naročnikov stol Ge bodo naročniki redni in zvesti, 2a male nas mnogo bo krasnih povesti. Drago TRI GRACIJE iz novega Uflnega filma »HOTEL SACHER«« Spodobi se... pismo. Jože je slabe volje. Zadnjega je v mesecu, dež lije v potokih, v Joževi denarnici je pa huda suša. In najhujše: Jožefovo dekle je daleč za gorami, 50 kilometrov daleč, učiteljica v nekem trgu. Jože sede in napiše Pismo. In kakšno pismo! Polno obupavanj, cmerikavih tožba in slabe volje. Ko se v nedeljo dekle nalašč zaradi tega pisma pripelje v Ljubljano, je Jože dobre volje, prvega je, mošnjiček je ponj jn gonge sjje oj> ti nesrečno pismo! ' \ ", Pišite samo pisma, ki so neizogibna. Tista pisma pa pišite v redu in jih he odlagajte na drugi dan. Pisma, ki ®o samo posledica vaše dobre ali slabe volje, pa shranite lepo zase. če mo. * film v n&Uai vtslaU Ali veste, koliko stane meter filmskega traku? Po službenih podatkih stane meter filma v Ameriki 9.000 dinarjev, na Angleškem 6.500, na Nemškem 5.200 dinarjev, na Francoskem 3.500 dinarjev, na češkem pa 290 Kč. Spencer Tracy, slavni ameriški igra je po njegovem mr.enju najboljši igralec na svetu Francoz Jean Gabin. V letu 1938. so v Evropi izdelali 609 filmov, na Daljnem in bližnjem Vzhodu 967 filmov, v Srednji Ameriki pa 130 filmov. Lastniki francoskih kinov so izjavili, da so najbolj napolnili blagajne tile lanski filmi: 1. .Sneguljčica in se- lec pije samo vodo. Izjavil je tudi, da | dem škratov", 2. .Pomol v megli", 3. V četrtek je jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala v Beogradu Angleže 2:1. Ali je naša zmaga res tako velik uspeh, kakor ga slika naše Časopisje? Domovina nogometa — kakor skoraj vseh Športov — je Anglija; vsi drugi narodi so se ga pri Angležih učili. Do danes učenci le niso prekosili svojih učiteljev, Čeprav se včasih zgodi, da morajo Angleži poraženi zapustiti igrišče. Na domačih tleh je Anglež še zmerom nepremagljiv. Naša zmaga nad angleško reprezentanco to-rej ne pomeni, da bi bil jugoslovanski nogomet že nadkrilil angleškega. Naša tehnika in taktika skupaj še zmerom ne dosezata angleške; naša tehnika -f taktika -f volja do zmage so pa v Četrtek zasenčile angleško tehniko -f- taktiko -+• voljo do zmage. V tem je pojasnilo angleškega poraza in vzrok za naš ponos. Po podpisu vojaškega pakta sta Ribbentrop in grof Ciano izjavila, da govorita v imenu bloka 150 milijonov ljudi. Kateri blok Je to? Blok Velike Nemčije in italijanskega cesur-stvn. Velika Nemčija šteje 00 milijonov ljudi stare države, 7 milijonov nekdanje Avstrije, 3*/• milijona sudetskih Nemcev, S milijonov češke in Moravske in 150.000 prebivalcev Kloj-pede (Memel) Italijansko cesarstvo 'šteje 45 milijonov matične države, 2 milijona prebivalcev v afriških kolonijah, B—10 milijonov Abesincev in 900.000 Albancev. Nemčija in Italija sta v ponedeljek podpi- TTatio' d PplfAva fcpnn* Alarm nft Nemčija m iianja sia » poncutiju« ,Katja, 4. ,h*eKOva zena. o. .Aiaim na $ali ¥oJaSy pakt. Ali je mod paktom in po- Sredozemlju*, 6. ,Robin Hood*, dalje • godbo kakšna razlika? še ,Safia", ,Ječa brez rešetk' in ,Trije valčki". Najnovejši film Clarka Gabla fn Norme Shearerjeve ,Idiotova zabava" je prepovedan malone po vseh državah. Zdaj ga vrte v Parizu, kjer ga je cenzura sicer dovolila, pač pa občutno skrajšala. rate pa že po vsaki ceni svoje razpoloženje izliti na papir, napišite pismo, v božjem imenu. Vtaknite ga v ovoj, zalepite, potlej pa položite v predal, če boste po treh dneh še istega razpoloženja, ga odpošljite, drugače se pa oddahnite in ga lepo prozaično sežgite. Nič ni nevarnejšega ko pisma, napisana v hipnem razpoloženju. O tem bi vam utegnili nesrečni zaljubljenci in navihane gimnazistke marsikaj povedati... S. Tole prebereš = v mi ttUnuti === }■ ■ V tej minuti... ... pošljejo hollywoodski novinarji in poročevalci .svojim uredništvom 75 besed poročil: ... filmajo v Hollywoodu 900 metrov filma; ... prodajo filmske izposojevalnice 32.000 metrov filma; ... išče 10 brezposelnih igralk ali igralcev po telefonu dela; ... zaslužijo statisti okrog 340 dinarjev; ... so porabili v Hollywoodu za 2250 dinarjev filmskega traku; ... zbeži čez filmsko platno 960 slik; ... vtaknejo filmski magnatje v izdelavo filmov nič več in nič manj ko 42.000 dinarjev; ... plačajo filmska podjetja povprečno 11.400 dinarjev davka državi; ... plačajo filmska podjetja povprečno 42.000 dinarjev avtorskega prava. In minuta je minila. Pnkl Je lat lirska beseda in pomeni toliko kakor pogodba. V diplomatskem Jezike rabijo včasih tujko zato, da iiolj poudarijo slovesnost in tehtnost sklenjenega dogovora. Ko ata se angleški kralj In kraljica pripeljala v Kanado, Ju Je neki zastopnik tamkaj injega prebivalstva pozdravil v trancoičini ii. kralj mu Je tudi po francosko odgovoril. Zakaj? Kanada je bila prvotno francoska kolonija. Odkril Jo Je leta 1534. francoski Pomorščak Jaeques Cartiei. l.eta 1763. so Jo Francozi morali odstopiti Angležem, toda francoski priseljenci se pod angleško nadvlado niso raz-namilili, ampak so si znali ohranili svoj Jezik in narodni običaje. Oba glavna kanadska naroda, angleški 11 francoski, živita enakopravna v miru lo slogi drug poleg drugega in nikoli ne siiSimo, da bi kilo koga zaradi na rodnosti zatiral. Francozi se čutijo celo skoraj Se bolj Kanadčane kakor Angleži. Danes živi v Kanadi 2«/« milijona Francozov. Največje njihovo mesto Je tjuebee (120.000 pre. bivalcev). gosto želje moških In žensk, da bi bili radi pokopani zraven svojih ljubljenčkov. Ker pa zakon tega ne dopušča, se marsikdo po smrti da sežgati in raztrositi svoj pepel na grobu mrtvega ljubljenčka v »dolini miru«... O. H. Rawles Če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! Izpolnjevanka Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko! Z newyorške svetovne razstave: nad °ddelkom Združenih držav na svetovni razstavi kraljuje velikanski kip Georgea VVashingtona, prvega ameriškega pre-zidenta. Koliko stane krsta za kanarčka? V Hollywoodu je »dolina miru«. Njenega imena ne izdaja bučna reklama, ki je v navadi v tistih krajih in prav verjetno se nam zdi, da so celo slavni filmski zvezdniki potočili tukaj marsikakšno vročo solzo, ,ne da bi se tega sramovali", kakor piše neki brezobziren hollywoodski list. Tukaj so namreč pokopani »ljubljenčki«, sladki varovančki, razvajeni in jjomehkuženi tovariši slavnih filmskih igralcev, psički, muce, ptički... »Dolina miru«, očitno edina mirna dolina v Hollywoodu, je namreč — pokopališče. Dva tisoč živali počiva v »dolini miru«, šest sto od teh jih je shranjenih v žarah — kajti tudi krematorija, shrambe za žare in nagrobnih spomenikov se ne manjka v tem vrtu miru. Na ameriški praznik vseh mrtvih so grobovi lepo okrašeni, za božič pa stoje na njih majhna božična drevesca, z njih vise slaščice, pasje pogačice, kavčukaste žoge in miške... Kajpak se je spletel okrog te »doline miru« venec vseh mogočih legend. Kdo ne pozna zgodbe o psu Kabru »božanskega« Valentina? Ko je veliki filmski ljubljenec umrl in so ga prenesli iz Newyorka v Hollywood, se je ta zvesta žival podala na isto pot. * Tekel je preko vse ameriške celine; čez nekaj mesecev je prišel v Holly-wood in tukaj nekaj dni po svojem prihodu poginil. »Zaradi žalosti«, je napisal živinozdravnik na mrtvaški list. Razumljivo se nam zdi, da je neka gospodična Dennisova svoji mački Puzzum postavila velik spomenik. Puz-zum je bila namreč sama »filmska igralka« in je svoji gosjrodarici s svojo spretnostjo prislužila na teden 1000 mark, to je okrog 13.500 dinarjev. še pogled v cenik pogrebnega zavoda v »dolini miru«: najcenejši je jro-greb kanarčka s kovinasto krsto, blazino in belo, rožnato ali sinje-svileno odejo. Stane 15 dolarjev, okrog 680 di narjev; če je pa odeja obrobljena s pravimi čipkami in je krsta jrosrebre-na, sta-ne pogreb 50 dolarjev, okrog 2600 dinarjev. Lepši pogrebi — stanejo do tri sto dolarjev, okrog 15.600 din. Oskrbništvo pokopališča prejema po- >:npyriyKt opera mundt Gospod Subito... gre zvečer domov Vojna in mir Surovine za vojno Za izdelovanje vojnega materiala je po sodbi strokovnjakov nujno potrebnih tehle 25 surovina aluminij molibden antimon nikel baker petrolej bombaž platina ■cin premog cink sl juda lluorit svinčena ruda grafit tungsten gumi volna kadmij železna ruda krom živo srebro magnezit žveplo mangan Obe anglosaški državi imata kontrolo skoraj nad 75*/« gori naštetih surovin, v svojih rokah jih ima pa britanski imperij 18“/«, Združene države Severne Amerike 12*/», Japonska 4*/«, a nobena druga država iz-vzemši Rusijo več ko 4*V Japonska vodi sedanjo vojno s Kitajsko večjidel z vojnim materialom, ki ga ji dobavljata britanski imperij in Združene države. Če bi obe anglosaški državi zaprli svoj izvoz na Japonsko, bi bito japonsko-kitajske vojne hitro konec. (Po londonskem »Daily-Heraldu«) Petrolej Največ petroleja pridobivajo Združene države: GO"* svetovne produkcije. Na drugem mestu je Rusija z 11*/«, za njo Venezuela z 10*/», nato pa Romunija s 4*V Vse druge države skupaj premorejo samo 15*'* svetovne produkcije petroleja. (Po bazelski »Nalional-ZIg.«) „Ali mislite, da bo letos vo na v Evropi?" V Ameriki imajo svojevrsten urad, kakršnega ne poznajo v tolikšni popolnosti v nobeni drugi državi. Naloga tega urada je, ugotoviti, kako misli ameriška javnost o tem ali onem perečem problemu. Metode urada slone na neoporečni znanstveni podlagi, največ na psihologiji, zato so njegova dognanja dokaj realna — kolikor pač moremo govoriti o realnosti pri tako nedoumljivi in abstraktni zadevi, kakor je javno mnenje. Te dni je omenjeni urad zadal ameriški javnosti velepereče vprašanje: Ali mislite, da bo letos vojna v Evropi?« Samo 32“/» vprašancev je odgovorilo pritrdilno, 68“/« Američanov pa ne veruje v možnost letošnje evropske vojne. Zanimivo je, da je bil v aprilu rezultat iste ankete dosti neugodnejši: takrat je bilo 51“/« vprašancev prepričanih, da je letošnja vojna v Evropi neizogibna, in samo 41*/« je odgovorilo nikalno. Na vprašanje, zakaj ne verujejo v možnost vojne, je večina optimistov odgovorila: »Zato ne, ker evropske države blufirajo.« Drugi vztok jim je bil: »Ker nima nobena država dovolj denarja za vojno.« Tretji: »Ker v Evropi vedo, da to pot Amerika ne bo posodila denarja.« Pesimistom, ki so pritrdilno odgovorili, je glavni argument okoliščina, da je »Hitler nepreračunljiv«. (Po »Paris-Soiru«) Kitajski prestol v pristanišču Newjr«rk, maj«. Ameriški iieti mnogo pišejo o najdbi dragooenega prestola kitajskih oesar-jev. Kakor vemo, so dragooeni prestoi s številnimi drugimi dragocenostmi ras-sta vik v Amsterdamu, odtod so ga morali pa prepeljati v Ameriko. Ko je ladja priplula v Ameriko, je zaboj s prestolom brez sledu izginil. Vsa policija je bila na nogah in preiskala pristanišče, kjer se je ladja ustavila. Razen tega se je lotila iskanja prestola cela četa najspretnejših detektivov. Neprestano so menjali brzojavke med Newyorko*n, Amsterdamom In Kitajsko, a zaboja ni mogel nihče najti. Medtem so na amsterdamski obali pregledali neke zaboje, ki zanje niso vedeli čigavi so. Uradniki so bili dokaj presenečeni, ko so dvignili pokrov in v zabojih našli prestol in več drugih dragocenosti. Zaboje so po končani razstavi pustili na obali in jih samo iz malomarnosti niso naložili na ladjo. Zanimivo je, da so dragocenosti ležale na obali brez nadzorstva ln da nobenemu delavcu še na misel ni prišlo, da bi pogledal. kaj je v zabojih. Te dragocenosti so zdaj na varnem. Zdaj bo pa baje prišlo do zanimivega sodnega procesa. Snežna kraljica 29 Marjetica je morala spet počivati. Tedaj je začel poskakovati po snegu, tam blizu, kjer je ss-3„ sedela, velik vran. Dolgo je čakal tam. jo gledal in majal z glavo; potem je pa rekel: »Kra, kra! — Dober dan!« Bolje ni znal tega povedati, toda mislil je dobro z drobnim dekletcem, in vprašal je Marjetico, kam je sama namenjena v daljni svet. Besede same je pa Marjetica zelo dobro razumela in je čutila, S kaj je v njih. Potem je povedala vranu vse o svojem življenju in nesreči, in ga vprašala, ali ni morda videl Karla. Vran je zamišljeno prikimal in rekel: »Morda sem ga pa res!« »Kako? Misliš?« je vzkliknilo dekletce, in skoraj bi bilo do smrti stisnilo vrana, tako ga je objelo in poljubilo. »Le s pametjo, le s pametjo!« je rekel vran. »Zdi se mi, da je res utegnil biti mali Karel! Toda zdaj te je pri princesi pozabil!« »Ali mar prebiva pri princesi?« je vprašala Marjetica. m Afctr/c rfjuler »Da, poslušaj!« je rekel vran. »Toda le težko govorim tvoj jezik. Ce bi ti razumela vranji jezik, bi ti vse lahko dosti bolje povedal!« »Ne, tega se pa nisem naučila!« je rekla Marjetica, »toda »Sedela je na prestolu in to ni, pravijo, prav nič zanimivo. Potem je začela peti pesem, in sicer tole pesem: ,Ali bi se omožila? — Misel pametna bi to že bila/ je rekla, in res se je sklenila omožiti. Toda hotela je imeti moža, ki bi znal odgovarjati, če bi človek z njim govoril, moža, ki ne bi samo dostojanstveno stal in molčal, kajti to je preveč dolgočasno. babica ga zna in še druge jezike govori. Ce bi se ga bila še jaz naučila!« »Nič ne de!« je rekel vran. »Povedal ti bom, kakor bom pač vedel in znal, dobro ali slabo, a mislim, da bo le slabo!« Po- tem je povedal vse, kar je vedel. »V tem kraljestvu, kjer zdaj sediva, prebiva princeska, ki je hudo, hudo pametna, pa je tudi vse časnike, ki so na svetu, prebrala in jih spet pozabila, tako pametna je.« 8> s 1 £ Potem je zbobnala vae svoje dvorne dame, in ko so te slišale, kaj hoče, so bile aelo dobre volje, ,To ne bi bilo slabo!1 so rekle, ,tudi me smo že na to mi- slile!’ Lahko mi verjameš, da je vsaka beseda, ki ti jo povem, gola resnica!« je rekel vran. »Krotko ljubico imam, ki hodi po gradu, in ta mi je vse to povedala!« je za vreščal vran. Ljubica je bila seveda vrana. Vran si namreč poišče zmerom sebi enako, in to je zmerom vrana. : ■ si časniki so takoj izšli s celim robom src in s princeskinim imenom. Tam se je lahko bralo, da sme priti vsak mlad moški, ki je lepega obraza, na grad. in govoriti s princesko, in tisti, ki bo govoril, da ga bo mogoče poslušati, naj že bo kdor koli, čeprav tako, kakor govori doma, tisti, ki bo znal najbolje govoriti, bo mož za princesko. »Da, da!« je rekel vran, »lahko mi verjameš, da je to res, tako res, kakor tule sedim. Ljudje so kar drveli tja na grad, to je bilo tekanja, toda nikomur se ni posrečilo, da bi si jo bil pridobil, ne prvi ne drugi dan.« ] j Avtomobilov je že preveč! Napisa/ J. George Frederick Danes smo že tako navajeni avtomobilskega hrupa, da večina od nas očitno ne more več stvari nepristransko opazovati. Da presodimo zadevo iz popolnoma novega stališča, si oglejmo tole: Tiran iz nekega drugega planeta se na lepem prikrade na zemljo ih zada ameriškemu narodu tale ultimat: 1. Vsako leto bom nasilno umorit prav toliko ljudi, kolikor so jih Združene države izgubile v svoji osemnajst-mesečni udeležbi v svetovni vojni, in še tristo povrh. 2. Vsako leto bom slehernemu možu, ženi in otroku v Buffalu in Washing-tonu (vsega skupaj torej milijon ljudem) prizadejal hude rane. 3. Vsako leto vam bom povzročil ena in tri četrt milijarde dolarjev škode, prihodnje leto vam bom pa, da bo mera polna, na vsak dolar skupne vrednosti avtomobilov, ki jih še gradite (2 milijardi dolarjev), povzročil še en dolar škode. 4. Vsako leto vam bom povzročil trikrat toliko škode kakor vam jo povzroči ogenj. 5. Vsako nadaljnje leto vas bom vzel še bolj v škripce. Ali si morete predstavljati vrhovne odbore, ki bi se potlej sestali v Wa-shingtonu in domoljubne izjave, ki bi jih izrekli? Ali si lahko predstavljate zanesene govore, ki bi v njih slikali te grožnje za varnost življenja in imetja ameriškega naroda? Kaj si bomo mislili o tako čaščeni avtomobilski industriji z njeno produkcijo v višini dveh milijard dolarjev, ko pa ljudje pri nesrečah (razen človeškega življenja in zlomljenih udov) izgube prav toliko denarja kakor so vredni vsi osebni in tovorni avtomobili? S tem smo prišli do fantastične točke, ko velike ameriške avtomobilske tovarne ne morejo več izdelati in prodati toliko osebnih in tovornih avtomobilov, kolikršen jc znesek, ki ga avtomobilisti zapravijo z vsakoletnimi avtomobilskimi nesrečami ! In pri tem niti ne upoštevamo milijon ranjencev in 40 tisoč mrtvih! Koliko je vredno človeško življenje? če vzamemo, da je vredno samo 10 tisoč dolarjev, potlej že s tem izgubimo vsako leto 400 milijonov dolarjev — z avtomobili! To je samo ena stran od vsega, kar avtomobil prizadene Ameriki. Zdaj sedi na zatožni klopi javnega mnenja in je obtožen še najmanj pet drugih hudih pregreh in problemov. Vlomilci imajo oklopne avtomobile in s tem se je njihova udarna moč podesetorila in njihova hitrost na begu postoterila. Tako so se v Ameriki vlomi, vlomilske organizacije in vlomilsko prebivalstvo pomnožili skoraj v istem razmerju kakor avtomobili-Nobena druga velika država nima toliko avtomobilov — in tudi še zdaleč ne toliko vlomov! Avtomobilska strast je privedla vse družine do neznanske kupne moči: drugi upoštevanja vredni in važni načini porabe denarja so s tem prikrajšani; na razvoj družin to slabo vpliva, poleg tega je pa tudi mnogo drugih industrij oškodovanih. Izdatke za čevlje, obleko, hrano, pohištvo, nakit, knjige in druge »kulturne« reči, je avto izdatno zmanjšal-Polovico vseh izdatkov (v dobrih časih še več), ki ostanejo Američanu potem, ko so že vsi ne obhodni izdatki poravnani, dobi avtomobilska industrija. V velikih mestih pride pogosto do zastoja prometa, s čimer je prijetnost avtomobilske vožnje precej zmanjšana. Raaen tega so mesta in okolice polne hrupa in smradu. Avtomobilska industrija ni spustila na vse mestne in podeželske ceste samo morilskega mo-loha, ki je sleherno mestno in podeželsko cesto spremenil v klavnioo, temveč je povzročil tudi smrad našemu nosu, omotico našim očem in neiarekljiv ropot našim ušesom. Užitek avtomobilske vožnje je adaj skoraj le še spomin — spričo neznanskih kolon avtomobilov, ki zaman poskušajo prehitevati drug drugega; spričo pijanih in neodgovornih vozačev in stalne nevarnosti majhnih ka-rambolov; spričo oskrunitve podeželja z neprestanim hupanjem in ugra-b-ljenjem naravnih lepot. »Vladajoči« avtomobil neizrekljiva škoduje našemu duševnemu in telesnemu zdravju. V drugih državah je popotovanje (tudi s kolesom) še zmerom na dnevr.em redu in tudi zdravo. Ameriški turisti so presenečeni nad tem, koliko Evropci hodijo. V okolici Longa Islanda pa, kjer stanujem, veljam za čudaka, ker včasih kam peš potujem. 2e petnajst let hodim po okolici, a še nikoli nisem srečal kakšnega živega , bitja, ki bi se tudi sprehajalo. Upravičeno lahko trdimo, da danes nihče več dovolj ne bere, nihče se več ne zabava, nihče se ne odpočiva in nihče dosti ne misli. Hitrost je bog in avto je njegov najvišji svečenik. (Po »Auslese«, Berlin.) * 2 rjp=m» m+smrn r^ssm* mmxmm rmssma mm^mm rjrssm* r i klacaanaivisianisnvfaiBnisnvinaiKSffmBiaHKsniinai PREPROGA GROZE DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Welnert-Wilton 21. nadaljevanje _ »Ne,« je vzkliknil Harry in med »letiom pokazal zobe. prijetna pre-aeiiecenja se mi zde nekoliko drugačna.« sN'e bodi nesramen,*: se je razvnela ^anra, ki je menda zdajci spet prav slišala, in začela vneto prebavljati slušalo in palico. »Lepo se- Reftold je prav vljudno, a odločno 04 kimal in je že bil spet pri vratih. »Hvala, teta Laura. Danes ne. Morda “daj drugič,« , Ljubeznivo Jč»i je se ji je priklonil,, po-'t. *“ Pa 6 takšno naglico izginil, *°r hi bilo gorelo »Da za njim. i . bi le...« je ogorčeno vzkliknila , dy Laura in tako nerodno vstala, je miza zazibala. . Tako se pa nismo zmenili, dragi moj.!.« R « ?riaskil»i koraki je pohitela za eifoldom. S palico je z vso 6ilo bu-a a ob tla zraven pa bojevito vihtela *tosaIo. »Poženi!« je Reffold hlastno vzklik-1 presenečenemu Bobu. ko je kar aeU k* 1)0 stopnicah navzdol. »Zre bova morala pojesti kje drugje tu bi ga nama preveč zasolili;« Bob n, bil vajen povpraševanja in *e sedel za vodilom. Toda moral a tSi ?k!'-vaJ pogledati proti vratom, takoj je glavo spet odmaknil. oh...,< je presenečen ■ ^Kliknit in njegova črna roka je aftii0 pritisniia na vzvod. Oh... oh... n‘y|ady je tam...« lj.,y Laura je grozeče vihtela pa-10 7-a gostim oblakom prahu, ki je ostal za avtom, in to vihtenje ji je moralo biti strašno všeč, ker ni pobesila i;oke niti takrat, ko se je oblak prahu že davno razgubil. »Kdo je pa bil la gospod?« je v jedilnici vprašal dr. Shi])ley s pridušenim glasom Primaknil se je bliže k Mrs. Cicely in ji skušal 'pogledati v oči. Mrs. Cicely pa ni pogledala kvišku, ampak se !e samo smehljala. .»Edini človek, ki užene teto Lauro v kozji rog,« je odvrnila. »Saj ste pravkar videli.« Shipley si je začel nervozno grizli ustnice in ee je še bolj primaknil k Mrs. Cicely. »Mrs. Caringhtonova,« je rekel po kratkem molku, »tole, kar je pravkar rekla lady Cro\vfordp\a,< debelo je pogoltnil, »je zelo hudo zame in me zelo boli »Tudi mene,« je vzkliknila Mrs. Ci-cely. »Tud, vas? Kako? < »Ker bo lady Laura W nedvomno storila, kar si je vtepla v glavo,« je zastokala Mrs. Cicely in Shipleyu se je zdelo, da se je pri tem hudobno nasmehnila. Hitro se je še bolj primaknil k njej in jo hlastno prijel za roko. »Mrs. Cicely,« je šepnil in obraz mu je zažarel, »ali mislite, da... če bi jaz... sc »Če bi mi bili brzojavili, da ee hočete dobiti e Cicely, vas ne bi bila naročila v hotel,« je zavreščala lady Laura od vrat in skrajno nejevoljno odkimala. »To ee ne spodobi, geprav smo 6anri v jedilnici. V moji hiši 6i Vaša usoJa brezplačno! Ta veliki dobrotnik človeštva, ~ popularni, znani strokovnjak v področju astroloških naukov, brezplačno in karakteristično prerokuje vašo usodo. Njegove izjave bude veliko in splošno senzacijo po vsem kulturnem svetu. Pomagal vam iio, srečni boste, zaupajte , mu. da vam bo prerokoval važne okoliščine, ki bodo spremenile smer vašega, življenja in vam pomagale do dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, našel in očrtal vam bo yse glavne smernice vaše bodoče’življenjske poli. Ker pozna borbo in težnje človeštva v današnji dobi, se je odločil, da bo ljudem vseh slojev omogočil s pomočjo te znamenite znanosti, ki preko nje dobiva človeštvo veliko upanje za srečno življenje in vsakomur bratsko pomagal in mu pokazal pravo in nepogrešljivo pot, ki je treba po njej hodili in tako bo vsakdo našel pravo srečo in blagostanje. Kajti večina ljudi in poedinci so silno neodporni za udarce težke in krute usode. Da bi ee pa vsakomur fazjasnila pot, mu je potrebna pomoč, pot in smer 'n tako se bo duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje želje, ker vsi ljudje na tem 6vetu zaslužijo, da v času svojega tostranskega življenja dosežejo uspehe in veselje. Ce ste premožni, revni, bolni, izčrpani ali v ljubezni nesrečni, če ste preživeli življenjske težave, fazne izgube, ali ste duševno klonili, imate vendarle vsi svoje duševne napake in boste samo po tej poti dosegli svoje velike cilje. Vsakemu bo prerokoval: uspeh in srečo v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karijeri, službi, znanosti, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, dedovanju, zdravju, doti, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakemu bo dal strokovnjaški pismeni nasvet, ki mu bo koristil vse življenje; odgovor)! bo tudi ua vsa tajila A zanimiva vprašanja, ki mu jih morete zaupati brez slehernega oklevanja. ! . . ' . , -h •' Razlaga vaše značajne poteze, odkriva skrivnosti- vaših vebkih;..pfwi' | jateljev in sovražnikov, napoveduje razne nevarnosti, nesrečne shrčdje in podobno. , Horoskop pošilja vsakomur kar najbolj diskretno. Mnogoštevilne izjave hvaležnosti prihajajo vsak dan iz vseh kiajeV sveta, kar dokazuje izredno zaupljivost'in točno' prerokovanje. Temu slavnemu astrologu so izjavile svoje priznanje največje osebnosti, veliki znanstveniki, književniki, uiiietuiki, filozofi, veliki politiki in Zmagovalci na vseh vojaških in diplomatskih področji)i. Znamenita pisarna »Radosavljeviča« je ena najbolj razvitih, najbolj | znanih, največjih in najpopularnejših jia vsem svetu. Pridobila si je veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta. Vsi najvecji listi v Evropi so priobčili življenjepis tega astrologa in je res ta | astrolog današnjega modernega časa v pravem'smislu’vzvalbvil in razburkal milijone duš ha vsein svetli, ker je zares pomagal narodom obeh polov, narodom vseh slojev.. Vse človeštvo pozna njegova dela, I ki 6e je v njih stavil na razpolago službi naroda, hoteč-vsakemu pomagati, da postane zmagovalec na raznih popriščih, da ■Občuti; vsakdo veliko in pravo veselje v življenju; saj je velikim in-^TiajiniS lj;tuenr I »astrologija« v vseh vekovih pomagala, jih osrečevala iii;.ijivela velike ‘_( zasluge "za srečo človeštva. Vsi, rojeni med 1857. in 1931letom, naj Pišejo po horoskop na Radosavljevičev naslov, ravnati se'.njorajo 'pa točno po priloženih navodilih. Pošljite tudi vi natančen in čitljiv lastnoročno spisali naslov, označite svoj spol, dan, mesec in leto rojstva, 10 dinarjev, v denarju po položnici ali 15 dinarjev v znamkah ža stroške, klienti iz tujine pa 20 din v gotovini. . , " , , ^ Naslov: Astrološki biro Radosavljevič, postni predal st. 1, Sopot, Dunavska banovina, Jugoslavija. 1 to zaslran mene lahko privoščita, če ne gre drugače. Pa pojdita z mano, samo v avtu ne sedita preveč na široko, ker je treba za moje noge precej prostora.« 2dt'.. moje besede zapomnili. Vrnite plen iz .KoslanjeVe hiše', bisere in polovico denarja./Drugo 'polovico lahko spravite..; »Zelo. me veseli, dragi moj, toda te je žal "nemogoče,« je vljudno odvrnil--Reffold. »Vse sem namreč že spravil na varno.« \ »Ne vlecite me za nos!« je neznanec ukazovalno in grozeče odvrnil. »Mojega potrpljenja .bo kmalu konec.« »'Po me bo zelo veselilo, ker boste potem najbrže napraviti kakšno neumnost. Vsekako pa plena tudi potem ne boste dobili, ker je spravljen na kraju, kamor celo vaši prsti ne sežejo.« Harry je komaj izgovoril te besede, ko je Bobova pištola dvakrat po vrsti počila, nato se je pa pod drevjem zaslišalo razburjeno šepetanje, Trenutek nato se je v temi pokazal blisk, potem še eden in še tretji, in od nekod z jase so začele žvižgali krogle. Ne streljajte, psi,« je še slišal Reffold, potem se je pa sklonil k črncu, ki je vnelo streljal v gozd, in ga stresel. »Čas je, da se izmuzneva, Bob. Dedce začenja srbeti koža in neprijetni bodo postali. Upal sem sicer, da bova lahko kaj več opravila, toda če ni mogoče... vsaj svojo zabavo sva imela, oni pa nekaj spominov. Pojdiva!« kaieme-fo it* ki/atttatu/nfr (taifotfše Nastat/e- i’t* PARKETE dobavlja in polaga tovarna REMEC-Ci umu m iiiiiii železniška in avtopostaja Oglejte si našo zalogo v tovarni ali v. pisarni LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča I LAHKIMI CEVUI 60995-8092 Vaše noge potrebujejo zraka! V teh čevljih iz belega in ilrap platna bodo imele Yraše noge dovolj zraka. Posebno prikladni so za sprehode. 9337-2203 Gospodu pristojajo k novi obleki ti fini čevlji iz belega ali sivega platna. 45801-2204 7'i lepe dneve najcenejši in najudobuejši otroški čeveljčki z gumijastim podplatom. Otroški niti 12.— in 15.— ženski Din 19.— moški »in 25.- 2967-42000 Lahke moške usnjene sandale, z u->iijeniill podplatom. Luknjice na prednjem delu dajejo nogi dovolj zraka. 3985-15170 Predosem udobnost! Lahke in udobne sandale iz finega usnja, moderno izrezane. Za sončne dneve. 45401-8801 Otroški čeveljčki z zaponko. Izdelani ■> močnega angleškega platna v drap barvi, s prožnimi gumijastimi podplati. 34695-113!) Elegantni, lahki in udobni čeveljčki iz finega modrega, rdečega ali belega diftina. V njih se noge dobro odpočijejo. 8767-04080 Zelo udobna moška upogibljiva sandala iz mehkega usnja, z usnjenim podplatom in peto. 40891-7003 Otroške sandale iz močnega platna, s prožnim podplatom in z zaponko. 6000,1-:' ).■!« Luliki ženski čevlji iz močnega angleškega platna, kombinacija v rdeči, modri in zeleni barvi. Posebno lepo zunanjost jin» dajejo olcasni "trakovi. 8927-44683 Elegantni poletni čevlji za gospode! Iz sivega in drap semiša ali iz usnja, okraše-uega z luknjicami, z usnjenim podplatom. 5961-448frt Fina otroška upogibljiva sandala z okraskom in zaponko. Pridnim otrokom za po letje. 3965-56193 Za sončne dneve Vam bode najbolje ustrezale te močne sandale iz finega usnja, x modernim okraskom. Izdelane so po Hajnovejšem modelu. «927-0743 Moderni čevlji gospodom za poletji;. Izdelani so iz rjavega usnja, kombinirani s platnom, z usnjenim podplatom. 5983-44800 Praktične otroške sandale iz usnja, z močnimi usnjenimi podplati. Nemirnim otrokom za igranje in sprehode. 2386-16173 Novi model iz Nice! Izdelan iz finega belega niihuka, z modernim visokim nartom. Okusno izrezane, dajejo nogi dovolj zraka. Princesa. — Tanka a močna svilena nogavica, ki bo zadostila okusu vsake dame. 3039-24674 Moški lahki nizki čevlji, z okvirom, izdelani iz finega usnja, okrašeni luknjicami in usnjenim podplatom. 5392-14859 Otroški beli čeveljčki iz nubuka, ki so kombinirani z usnjem, in usnjenimi pod-plati. Za binkošti boste najbolj razveselili otroke s temi čevlji. 36915-3441 Udobni čeveljčki iz rdečega bureta, z gobastimi prožnimi podplati. Za tople <*uevo posebno prikladni. »Princesa« — tanka a močna svilena nogavica. Zadostila bo okusu vsake dame. ! jr r. i i I ! j Ialaja «a fconsorcij »Družinskega tednika« K. BratuSa, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tlaka tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihaiek — vsi v Ljubljani