Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra 8. kongres ZKS ČLAN IK PREDSEDSTVA CK ZKS IGOR URŠIČ POSEBEJ ZA ..ISKRO" Številka 14 Leto XVII V ponedeliete se be v L|ufe-Ijanii začeli osmii kongres Zveze komunistov SloAtenije. Vsekakor je čas, v katerem poteka, kongres, slovenskiflr, komunistov/ izredno: bogat,, poln revolucionarnih spremembi irn vretja. To jje čas: uresničevanja, iim izvajanja zakona a združenem, delu„ kii prinaša v naš, vsakdan, korenite,, teraludonarne spremembe w odnosih: na v sebi področjih nar sega življenja. To je čas,, ko se Poslavljamo od starega, ustvar-jamo novo in, revoludonamo Spreminjamo vliogo. im mesto delavskega razreda v našem družbenopol itičnem sistemu. O vsem tem m še marsičem do govora na kongresu. Če samo prelistamo predlog reso-Iddje za VillilL kongres, bomo-^dfel ii, da je u? njjejj podana: zeljo jasno in. odločno, usmeritev ter napotilo; neposredkrifoi m paliitiič-nih; nalbg. komunistov za v prihodnje. Gre; za to,, cfe jie delavec. * temeljni organizaciji; odgovoren: gospodar svojega dela,, da. ^ delavci, delovnih skupnosti ^ skupnih sikižb) ne morejo im ne 1 smejo več odločati; w imenu efe-tevcev temeljnih organizaciji hajno krepitev pogojev dela im življenja delavca, dia sta delitev v dela irr bolj stabilha preskrbije-| n ost z materialhirnii pogoji; za i dtiio temeljne večje produktiiv-} nostii im da so samoupravni: od- > 005,1 svobodne menjave deliš ^ med. or^nizadjami; združenega > *kl® im življenja! dfcISmvoega čllo- I veka | _ Ptedlog; poudarja tudi, da je S 56 halj temeljita samoupravne l*užbena- planiranje im odgo-VK«nno! uresničevanjje sprejetih r^o®, dijjev m obveznosti: pogoj' skJadem im dinamičem razvoj,, da morajo delavci zagotavljatii skladbo dellitev dohodka za vse •sarrtfflTC' porabe im dia so podb-'*0ldrii: organi; družbeno', moralL 00 im materislho odgovor ni; za '‘sebina prediogov im iizvajanjje upravnih ocfliEČiitee: Predlog; resoludje osmega kongresa dalje, obravnava im u90tav|j@„ da skupno- planiranje % l % Več tista rjalii •W ■ in konkretnih Tik pred 8. kongresom ZKS smo naprosili člana izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS inženirja Igorja Uršiča, da bi nam ob tej priložnosti posebej za naše glasilo odgovoril na nekaj vprašanj. Igor Uršič se je prijazno odzval naši prošnji in izčrpno odgovoril na zastavljena vprašanja. Na povabilo Iskrinih družbeno-političnih organizacij je bila v torek, 28. marca na obisku v Ljubljani delegacija Elektronske industrije iz Niša. V njej so bili: sekretarja ZK obeh regionov — niškega in beograjskega, predsednika sindikata obeh regionov, predsednik Delavskega sveta El Niš in predsednik mladinske organizacije El Niš. Daljši članek o tem pomembnem srečanju delavcev v samoupravnih in družbeno-političnih organizacijah obeh sorodnih organizacij bomo objavili v prihodnji številki. Tokrat naj na kratko zapišemo le, da so predstavniki Iskre in El soglasno ocenili, da je treba čimprej začeti pogovore o poslovnem sodelovanju med obema jugoslovanskima velikanoma elektronske industrije, hkrati pa so na ljubljanskem sestanku izmenjali tudi izkušnje o organiziranosti in delovanja DP organizacij v obeh kolektivih v letošnjem kongresnem letu, samoupravni preobrazbi obeh SOZD v skladu z Zakonom o združenem delu, poleg tega pa so sprejeli tudi dogovor o nadaljnjem sodelovanju med DP organizacijami obeh sestavljenih organizacij. Lado Drobež Smo tik pred Vlil. kongresom ZKS. Kdor je pozorneje spremljal delo ZK med kongresoma, je lahko opazil velike premike in napredek v našem celotnem družbenopolitičnem življenju. Kateri so, po vašem, tisti pomembni premiki, ki smo jih dosegli v tem času? Glede na to, da smo ob pripravah na Vlil. kongres ZKS, mislim da dovolj kritično, ocenili našo celotno aktivnost med obema kongresoma, lahko rečem, da ni področja družbenega dela in življenja, kjer, kot sami ugotavljate, niso prisotni premiki in doseženi rezultati našega skupnega dela. Seveda pa je treba ob tej oceni takoj dodati, da je kvaliteta in če hočete globina doseženih premikov od samoupravne sredine do sredine različna in zato tudi različna za posamezna področja družbenega dela in življenja. Nesporno pa je dejstvo, da so doseženi rezultati vedno v neposredni soodvisnosti od dejanske sposobnosti subjektivnih sil, predvsem pa ZK, da so bile v slehernem trenutku in v vsaki samoupravni sredini sposobne organizirati in usmerjati ter osmišljati aktivnost delavcev in delovnih ljudi za spreminjanje odnosov in s tem za spreminjanje materialne osnove dela. Sleherni izmed nas si je gotovo izoblikoval svoj, da tako rečem, „zorni kot" ocenjevanja doseženih rezultatov in premikov. Vendarle mislim, da gledano iz kateregakoli zornega kota, je nesporno, da pomeni obdobje med obema kongresoma odločno zakoračitev v uresničevanje odločujoče vloge, položaja in odgovornosti delavca pri razpolaganju s pogoji, sredstvi in sadovi svojega in celotnega družbenega dela. skupna „akcija 120" je sovpadla v čas javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in je v kratkem času prerasla zastavljene okvire v vsesplošno družbeno aktivnost. V tem času je precej široko prevladovala miselnost, da je uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ena stvar, da pa je ustvarjanje in gospodarjenje z dohodkom, reševanje tekočih in razvojnih vprašanj pa povsem nekaj drugega. Spopad s tako miselnostjo ter da bi predvsem utrdili spoznanje, da je spreminjanje položaja in vloge delavca ter reševanje tekočih in razvojnih vprašanj, povečevanje produktivnosti in stabilnejšega gospodarjenja medsebojno neločjivo povezanno, da sta to le dve strani istega problema, nas je vodilo, kot rečeno v „akcijo 120". Rezultati te akcije, ki jih mimogrede, tovariši v sindikatih še vedno zasledujejo in usmerjajo, so bili resnično bogati. Bistveno se je spremenil odnos in način razreševanja odprtih vprašanj v izbranih samoupravnih organizacijah in skupnostih, razširila se je in poglobila aktivnost delavcev in DPO, sprožil se je dodaten proces rekli, da imajo občutek določene nenaklonjenosti nekaterih republiških institucij oziroma posameznikov v njih do vprašanj in dela v ISKRI. Ne vem, če sem jih takrat uspel (pa zelo zares) prepričati, da temu ni tako. Nihče, najmanj pa družbenopolitični delavci, ne smemo delati kakršnihkoli razlik, ko gre za temeljna, načelna vprašanja, ali morebiti nekih koncesij, pa naj si bo to 2600-članski kolektiv, ali pa OZD s 60 delavci. Priznati pa moram, da sam, in tu mogoče grešim, pričakujem več kreativnosti, ustvarjalnosti in domišljenih konkretnih rešitev, če imamo v mislih uresničevanje zakona o združenem delu v ISKRI, kot recimo v neki majhni OZD. To pa predvsem zato, ker sem prepričan, da je v ISKRI in ostalih velikih OZD tak strokovni in kreativni potencial, ki objektivno mora več doprinesti osmišljanju rešitev iz zakona o združenem delu za konkretno prakso. In če je kdorkoli izmed družbenopolitičnih delavcev izostroval odgovornost do ISKRE ali druge večje OZD, to nikakor ni izraz nenaklonjenosti, pač pa odraz realnega pričakovanja, da mora bogastvo strokovnega *l' ždhiimsanje dterihmriiliGE zagp- J No, prepričan sem, da bo marsika-sUdiadteiro rasego^aoidiarrite < teri bralec ..ISKRE", ko bo prebiral ta j^astrukture, da rmoraja de-z združevanjem; dbhodka "terjati tokove družbene re-®lrQtkikcije, se mora samouprav-^ obvladovanje tržišča irr era ^ispevati k uresničevanju; po-ttfce gospodarske stabilizacije 101 da $o skupni; interesi pmraž-v°dnje i n: trgovine temelj; mjjune-S3 skladnega razvoja.. ^Končno je samoupravno-^^tiževanje dela irr sredstev P^gpj1 za stalno; povečanje izvo-S. ^eijavljanje kakovostnih: ravnikov mora biti; temelji starin; dinamičnega, razvoja. .. PosPešenim razvojem; energe-ih prometa ter zagotavlja,-surovin bomo odpravljali r^sl jna strukturna neskladja,, z načrtnim; izkoriščanjem naravnih irr drugih, možno-niaramo povečati: proizvadh "9® hrane,, ctetlje moramo žago-L™*'* smotrno irr pcodtiktivino) ^Poslovanje im povečati mo-l™?10 tudi skrb- za varstvo do-0 splošnega pomena; irr vred-t človekovega okolja. »se; te in še številne druge oct marksističnega . oraževanja, preko; zdravstva,, političnega sistema, do jj^rriziranosti komunistov za-predlog resoltocije,. Spi bo,, _ bo sprejeta na kongresu, po-IbiJ* Zveznost irr akcijska nar Vseh slovenskih komuni sestavek, zaključil: Že tolikokrat povedano. Kakorkoli je že lahko zapisana ocena dobila prizvok deklaracije ali celo fraze (mogoče tudi zato, ker je včasih izrečena ob prilikah, kjer ni za to nobene osnove), pa vendarle na najbolj sežet način izraža našo celotno aktivnost, delo in dosežene rezultate. Mislim pa, da včasih še nismo dojeli vseh dimenzij z uresničevanjem ustave in zakona o združenem delu začetih, pa vendarle novih kvalitet v položaju delavca oziroma nekateri jih sploh ne žele dojeti. Vsekakor izvajanje zakona o združenem delu ne gre tako lahko in preprosto kot bi si mislili. Vi ste vodili in spremljali tako imenovano ..akcijo 120", Kaj bi lahko povedali na kratko o njej? „ Pred dvemi leti v izvršnem komi- Dušan Željeznov in Igor Uršič med razgovorom. P CK ZKS in RS ZSS sprožena organiziranja TOZD in njihovega na7 daljnjega združevanja in povezovanja in še bi lahko naštevali. Mislim, da so spoznanja, pridobljena v tej aktivnosti, tudi pomembno prispevala k osmišljanju in izoblikovanju nekaterih rešitev v samem zakonu o združenem delu ter da smo vsi skupaj bogatejši za celo vrsto izkušenj, ki so pomembne za nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu. Tudi v ISKRI smo imeli določene probleme v zvezi z uveljavljanjem zakona o združenem delu v življenje. Ker te naše probleme poznate, povejte, kako jih ocenjujete in kaj moramo zato še storiti komunisti v ISKRI v bodoče? No, najprej želim reči, da so mi na enem izmed pogovorov v ISKRI nekateri tovariši napol v šali, napol zares Obisk TIERNA Galvana Na povabilo zvezne konference SZDL Jugoslavije se je prejšnji teden mudil na enotedenskem obisku v naši državi predsednik ljudske socialistične stranke Španije Enrique Tiemo Gal- van. 1 v prihodnje. De.. Z.. k. Gost iz Španije na ogledu proizvodnje v ATC. Gosta je še posebej zanimalo samoupravljanje. Zato je obisk Slovenije združil z ogledom naše tovarne avtomatskih telefonskih central na Labo-rah v Kranju. Direktor kadrovskega področja Elektromehanike Ivan Cvar, sekretar sveta Zveze komunistov Janez Kem in predsednik delavskega sveta Elektromehanike Jože Zaletel so Tiemu Galvanu predstavili Iskro Elek-tromehaniko in SOZD Iskra ter ga seznanili z vlogo, delom in organiziranostjo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Obisk in pogovore, ki jih je imel z visokimi jugoslovanskimi osebnostmi, je predsednik Galvan ocenil zelo ugodno. Gosta j e med bivanjem v naši državi sprejel tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc in z njim izmenjal mnenja o odnosih med Jugoslavijo in Španijo ter o notranjem položaju v obeh državah. Alojz Boc Foto: I. Okršlar potenciala dati veliko prej konkretne osnove za utrjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, kot v tistih manjših OZD, ki takega potenciala nimajo. Res je, da poznam probleme in napore, vložene v ISKRI, za uresničevanje zakona o združenem delu. Dobro poznam samoupravni sporazum in njegove temeljne rešitve. Mislim, da so v njem podane dobre osnove za nadaljnje utrjevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, za nadaljnje utrjevanje vloge in položaja delavcev, združenih v TOZD. To pa je šele prvi, vendarle še kako pomemben korak. Odgovornost subjektivnih sil, predvsem ZK pa je, da na teh osnovah organizirajo in usmerjajo aktivnost delavcev in samoupravnih organov, da zapisane rešitve tudi v resnici zaživijo. V SOZD ISKRA je 2400 organiziranih članov ZK. Po našem mišljenju je to za več kot 28.000-članski kolektiv premalo. Kaj bi bilo še treba storiti, da bi se partijska baza v SOZD ISKRA okrepila in razširila? Mislim, da 2400 članov ZK niti ni tako majhno število (čeprav število samo po sebi še ničesar ne pove), če so vsi člani ZK resnično člani ZK. Res pa je, da moramo komunisti bistveno menjati oziroma dograditi načine in metode našega dela. Okrepiti moramo odgovornost OO ZK v TOZD za spreminjanje vloge in položaja delavca, izostriti posluh za vsa, pa tudi za na videz nepomembna vprašanja, ki so prisotna v samoupravni sredini, vedno mora sprožati vprašanja produktivnejšega dela in učinkovitejšega gospodarjenja, hkrati pa se usposobiti, da z močjo argumentov prispevamo k poenotenju različnih interesov, bodisi znotraj TOZD, bodisi med TOZD. Le s takim načinom dela bo ZK sposobna uresničevati vodilno vlogo na vseh točkah družbenopolitičnega sistema. Le s takim delom si bo tudi v ISKRI ZK nadalje utrjevala ugled, kar je tudi osnova za njeno kadrovsko okrepitev in razširitev. Gotovo poznate naše glasilo. Zato bi vas prosili za kratko oceno naše „lskre". Priznati moram, da redno ne berem vašega glasila iz preprostega razloga, ker mi ni dosegljivo. Res pa je, da sem kljub temu nekaj izvodov glasila le prebral in to v času, ko se je dograjeval vaš samoupravni sporazum Vtis, ki sem si ga dobil ob prebiranju je več kot dober. „Iskra" je pravzaprav že pravi časnik. Če ste se ga odločili v tej smeri dograjevati, pa bi verjetno kazalo bolj razvijati ostale elemente, značilne za časnik, dober časnik seveda. V mislih imam več kritičnosti, več komentarjev, manj suhoparnih zapisov iz raznoraznih sej, več mnenj in stališč, več neposredne prisotnosti problemov, interesov, pogledov in mnenj delavcev v celotni ISKRI. In za konec, kaj pričakujete od Vlil. kongresa ZKS? Predvsem to, da bodo kongres in sprejeti dokumenti nova spodbuda za naše skupno nepretrgano delo. Poroštvo za to so same priprave na kongres, ki niso izzvenele kot kampanja, temveč kot trajna akcija delovnih ljudi, komunistov in organizacij ZK ter drugih DPO. In končno, poroštvo za to je, menim, akcijsko zastavljena resolucija, tako da ni in ne bo vprašanje, kaj delati, temveč kako delati, da bomo začrtane cilje tudi uresničili. Razgovor vodil C Dušan Željeznov PRED Vlil. KONGRESOM ZKS - XII ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO V obdobju med kongresoma si je zveza komunistov prizadevala za povezovanje praktično-političnih spoznanj in izkušenj iz boja delavskega razreda ter zveze komunistov za uveljavljanje socialističnega samoupravljanja z marksistično teorijo in raziskovalnim delom. Pospeševala je procese povezave med teorijo in praktičnimi problemi procesa revolucionarne preobrazbe naše družbe ter tako omogočala oplajanja družbene in politične prakse z dosežki teoretične misli. Zveza komunistov je vztrajala pri uveljavljanju stališča, da sta svoboda ustvarjanja in pogumno ter obenem kritično iskanje resnice o človeku in družbi najgloblje povezana z zgodovinskimi interesi delavskega razreda in s tem neločljiva sestavina družbene preobrazbe na temeljih socialističnega samoupravljanja. Ustvarjalni odnos do marksizma je bil za zvezo komunistov osnovno teoretično napotilo pri analiziranju in spreminjanju družbene prakse. Marksistična teorija in metodologija se vedno bolj uveljavljata kot izhodišče za preučevanje pojavov in procesov v družbi. To uveljavljanje pa poteka neredko v neposrednem soočanju in spopadih z oportunizmom v znanstveni dejavnosti ter s poskusi zanikanja idejnosti in vrednostne opredelitve znanstvenega dela. Če smo ob zadnjem kongresu ugotovili, da se v naši družbi tudi pri nekaterih znanstvenikih-komunistih srečujemo z vplivi funkcionalizma in pozitivizma, ki ne moreta zaobseči sedanjosti in jo dialektično povezati z izvori revolucije ter z zgodovinskimi cilji delavskega razreda, potem smemo zdaj soditi, da so teoretično-idejna prizadevanja zveze komunistov in razprave komunistov z nosilci takšnih pojavov že pripeljali do rešitve. Vztrajanje zveze komunistov pri stališču, da so socialistične in na marksizmu zasnovane ideje in vrednostne prvine neločljivi del celotnega raziskovalnega procesa, od izbire in opredelitve raziskovalnega problema do uporabe znanstvenih dosežkov v družbeni praksi, ni ostalo brez odziva. To ne velja samo za družbene vede; tudi v naravoslovnih, tehničnih in medicinskih vedah se je začelo uveljavljati spoznanja, da so družbeno in vrednostno opredeljene in da je zoževanje njihove vloge zgolj na razvijanje produkcijskih sredstev samo navidezno. V družboslovnem raziskovalnem delu se je začelo uveljavljati spoznanje, da družbenih razsežnosti in angažiranosti ni mogoče vnašati od zunaj, marveč da angažiranost zaživi in se potrjuje kot resnična spodbuda napredka šele takrat, ko jo sprejme in goji osveščen, razgledan, družbeno napreden in humanim ciljem predan znanstvenik in raziskovalec. Zveza komunistov seje s svojo teoretično močjo večkrat uprla zanikanju marksizma, oziroma tezam o njegovi zastarelosti. Obenem je nastopala proti dogmatizmu in etatizmu v raziskovalnem delu ter tudi s tem odpirala poti za takšen razvoj znanosti, ki bo omogočal ustvarjalno uporabo znanstvenih spoznanj pri snovanju revolucionarne akcije delavskega razreda v socialističnem samoupravnem sistemu. Organizacije zveze komunistov so razvile in strnile idejnopolitično akcijo, s katero smo uveljavili takšno vlogo znanosti, ki bo združevala znanstveni napredek z razvojem samoupravnih socialističnih odnosov in postopoma presegala neodvisno delovanje in avtonomno družbeno moč znanosti ter njeno odtujenost od resničnih, živih vprašanj družbe, predvsem od potreb delavcev v združenem delu. V medkongresnem obdobju smo dosegli prve uspehe pri združevanju in svobodni menjavi dela v okviru interesnih skupnosti za raziskovalno delo ter v neposrednih odnosih med raziskovalnimi organizacijami in organizacijami združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Bilo je torej nekaj pomembnih premikov v strukturi raziskav, ki so vedno bolj obrnjena k osrednjim družbenim problemom ter k skupnemu sodelovanju raziskovalcev in strokovnjakov iz prakse. Vendar je kljub temu raziskovalno delo še vedno premalo povezano. K tej nepovezanosti prispeva v veliki meri tudi nepovezanost uporabnikov samih. Poleg tega raziskovanje še vedno ni zasnovano interdisciplinarno, premalo pozornosti posvečamo razvijanju raziskovalnih dosežkov v praksi, prepočasi pa tudi nadomeščamo tuje znanje z domačim. Raziskovalnega dela še nismo uveljavili kot bistvene sestavine razvojnih planov v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in tako tudi ne dohodkovnih odnosov, ki bi temeljili na prispevku raziskovalnega dela k ustvarjanju skupnega dohodka. Raziskovalnega dela še vedno ne pojmujemo povsod kot kakovostnega dejavnika ekonomskega, socialnega in političnega razvoja. p j- Pogodba za avtomatizacijo agregata III H E Ožbolt Iskra — Industrija za avtomatiko je 23. februarja letos podpisala z Dravskimi hidroelektrarnami pogodbo za inženiring avtomatizacije agregata III v hidroelektrarni Ožbalt na Dravi. Pogodba v skupni višini 7.745.000 din obsega vodstvo in organizacijo inženiringa, izdelavo tehnične dokumentacije, izdelavo in dobavo opreme za turbinsko regulacijo, zaščito, signalizacijo in avtomatizacijo agregata ter opremo za enosmerni razvod elektrarne in opremo zajavljanje požara. Inženiring obsega tudi preskušanje in spuščanje navedene opreme v obratovanje. Dravske elektrarne Maribor tako nadaljujejo avtomatizacijo svojih agregatov, saj do zdaj obratuje že 5 agregatov popolnoma avtomatsko, v fazi preskušanja pa sta še dva agregata v novi hidroelektrarni Formin. Vsi agre- gati so avtomatizirani z Iskrino opremo, pri agregatu III HE Ožbalt pa bomo dobavili tudi elektronski turbinski regulator Iskra, ki je v celoti plod lastnega razvoja. Investitor je imel velike težave pri zagotaljanju finančnih sredstev, zato se je sklepanje pogodbe zavleklo za več kot pol leta, mi pa smo zato morali skrajšati naše dobavne roke na minimum. Do konca letošnjega leta moramo izdelati projekte in dobaviti vso opremo, takoj nato prične montaža, preskušanje in spuščanje opreme v obratovanje, v začetku maja prihodnjega leta pa bi moral agregat že avtomatsko obratovati na omrežju. To je vsekakor zelo zahtevna naloga za razvoj, projektivo in proizvodnjo, upamo pa, da jo bomo uspešno opravili. Boštjan SKORJAK, Hidroelektrarna Ožbalt. ‘■■■HlillBlI* Iskra Avtoelektrika Nova Gorica ima dva delegata, ki se bosta udeležila 8. kongresa ZKS. To sta Silvo Spačal, organizator v tovarni velikih zaganjalnikov, sicer pa sekretar 00 ZK v tej TOZD in Božo Sarič, vodja tehnološke priprave proizvodnje v tovarni avtoelektričnih vžigalnih sistemov v Tolminu. Silvo Spačal je član ZK od januarja 1958.leta, Božo Sarič pa je postal član ZK že v tehnični šoli leta 1968 v mesecu marcu v Ljubljani. Kaj pomeni za vaju to, da sta izbrana kot delegata za 8. kongres ZKS? SPAČAL: „V vsem mojem 20-let-nem delovanju v vrstah ZK nisem nikoli razmišljal o tem, da bi bil izvoljen za delegata na kongresu. Zato je to zame veliko priznanje, hkrati pa tudi odgovornost do osnovne organizacije, ki ji pripadam in nasploh ZK. Poleg vseh obveznosti, ki jih imam kot član ZK v TOZD oz. Krajevni skupnosti, je to, da sem izbran za delegata, še dodatna dolžnost, ki v predkongresnem in pokongresnem obdobju nekoliko izstopa pred ostalimi." SARIČ: „To, da so me komunisti občine Tolmin izbrali za enega od 5 delegatov za 8. kongres ZKS, je zame osebno velika čast in priznanje. Zavedam pa se, da je to obenem tudi velika obveza in odgovornost do vseh komunistov naše občine, ki jih bom z ostalimi delegati zastopal na kongresu." Kako se v vaši TOZD komunisti seznanjajo in na kakšen način se vključujejo v priprave na kongres ZKS? SPAČAL: »Akcija, ki smo jo spro-vedli v okviru predkongresnih priprav, se je začela s sestankom sekretariata 00 ZK, na katerem smo določili roke za sestanek osnovne organizacije in zadolžili člane za pripravo razgovorov na kongresno gradivo. Sklep sekretariata je bil, da se sestane osnovna organizacija dvakrat. Na prvem sestanku naj bi obravnavali poročilo CK ZKS o delovanju ZKS Božo Savič. med VII. in Vlil. kongresom ZK Slovenije, na drugem pa predlog resolucije in statutarne spremembe. Na oba sestanka smo povabili vse člane kolektiva. Vabilo je bilo napisano v obliki plakata, ki je bil objavljen tudi v časopisu „Delo", vendar ne v smislu vabila,x temveč kot prikaz načina delovanja osnovne organizacije ZK v naši TOZD. Za pripravo razgovorov o predkongresnem gradivu smo zadolžili 7 članov osnovne organizacije, tako da je razprava na samem sestanku lažje stekla." SARIČ: »Komunisti smo v sklopu aktivnosti v predkongresnem obdobju na sestanku 00 ZKS temeljito analizirali naše delovanje v preteklem obdobju ter ocenili družbeno-politično in ekonomsko stanje v naši TOZD. To oceno smo preko delegata prenesli tudi komiteju občinske konference. Nadalje smo na dveh študijskih sestankih obdelali Poročilo centralnega komiteja ZKS o delovanju ZKS med VII. in Vlil. kongresom ZK Slovenije ter Predlog resolucije za Vlil. kongres ZK Slovenije. Obravnavali smo tudi Predlog sprememb in dopolnitev statuta ZK Slovenije. Še posebej smo analizirali predlagane spremembe oblik organiziranja in delovanja članstva ZKS, saj so za našo 00 ZKS, ki je organizacijsko vezana tudi v svet ZK DO zelo važne." Kako ocenjuješ aktivnost članov ZK v tvoji TOZD v času med obema kongresoma? SPAČAL: »Osnovna organizacija je v obdobju obravnavala vsa pomembna vprašanja, ki so bila prisotna v sami TOZD oziroma v širši družbeni skupnosti. Nekatera vprašanja kot je npr. nova investicija, pred katero je TOZD Veliki zaganjalniki in razvoj novih izdelkov, so bila večkrat na dnevnem redu naših sestankov. Smatram, da je to razumljivo in potrebno, saj smo živo zainteresirani za to, kako se bo naša TOZD v bodoče razvijala in s tem seveda tudi celotna delovna organizacija. Kar zadeva aktivnosti posameznih članov pa mislim, da smo bili po svojih sposobnostih aktivni, razen nekaterih primerov, ki jih bo osnovna organizacija v najkrajšem času obravnavala." SARIČ: „V preteklem obdobju smo se soočali z odgovornimi nalogami na področjih uvajanja ustavnih preobrazb, sprejemanja in uvajanja ZZD, jačanja vloge samoupravljanja in delegatskega sistema. Vzporedno z izvajanjem nalog na družbenopolitičnem področju smo si v obdobju med obema kongresoma zastavili tudi veliko nalogo jačati naš gospodarski položaj. Izhodišče uresničevanja zastavljenih nalog pa je delovanje komunista v sredini, kjer živi in dela, to se pravi, da je področje dela komunistov naše 00 ZKS v TOZD in v KS. Lahko rečem, da smo si komunisti za preteklo obdobje postavili akcijske plane. Delo vseh komunistov v TOZD naj bi potekalo po eni strani v sami 00, kjer naj bi se dogovarjali za organizirane akcije in vsklajevali naše delo, po drugi strani pa je bil vsak komunist zadolžen za delo v okviru svojega delovnega mesta, znotraj sredine, skupine v kateri dela in preko samoupravnega in delegatskega sistema v celi TOZD oziroma krajevni skupnosti. Če sedaj analiziram naše delo v okviru 00 moram generalno ugotoviti, da nismo v celoti izpolnili zadanih si nalog. Premalo smo se sestajali, tako da o mnogih važnih nalogah in problemih v širšem družbeno-političnem življenju in znotraj TOZD nismo zavzeli skupnih stališč, ki bi bila odraz politične debate cele 00 in iz katere bi morale slediti naše akcije. Premalo smo naredili na idejnopolitičnem izobraževanju članstva. Ob tem moram pripomniti, da na tem področju nismo imeli nobene pomoči, niti na nivoju občinske organizacije ZK, niti na nivoju sveta ZK DO." Ali so po vajinem mnenju komunisti v vajini TOZD dovolj delavni? SPAČAL: »Mislim, da smo komunisti enakovredni drugim članom kolektiva in da imamo enake potrebe kot vsi ostali ljudje. Vendar, ko stopiš v članstvo ZK se moraš zavedati, da si dolžan nekaj več napraviti kot drugi in da je to tvoja dodatna dolžnost. Vsak komunist ni rojen politik ali govornik, zato naj se njegova delavnost ne meri samo skozi to, temveč skozi njegovo vedenje in delo na delovnem mestu ter skozi njegov prispevek k uveljavljanju samoupravnih delegatskih in drugih odnosov povsod tam, kjer živi in dela." SARIČ: „Če na kratko ocenim delo nas komunistov v TOZD, v DPO, lahko rečem, da smo delali dobro. Večina komunistov je dobro izpolnjevala svoje delovne naloge in je bila aktivno vključena v delo samoupravnih organov in DPO na nivoju TOZ D, DO in ZP. Mislim pa, da kot ugodno oceno dela komunistov lahko navedem tudi trenutno gospodarsko stanje naše TOZD in aktivno delo vseh DPO v TOZD v preteklem obdobju." Glede na predvidene spremembe statusa ZK me zanima, kakšna je sedaj povezava med vašo OO ZK in občinsko konferenco ZK, oz. občinskim komitejem ZK? SPAČAL: »V svojem dosedanjem delovanju je bila naša osnovna organizacija TOZD povezana na tri strani in sicer na občinsko konferenco oziroma komite, na DO in na SOZD. Mislim, da je bilo to sodelovanje z občinskim komitejem dobro in se je kazalo v reševanju problematike tako s področja izobraževanja, kakor tudi tekočih in aktualnih vprašanj. Predlagane spremembe statuta predvidevajo direktno povezavo z občinsko konferenco oziroma komitejem, medtem ko je povezava z DO in SOZD predlagana z drugačnimi načini dogovarjanja in sodelovanja. Menim, Silvo Spačal I t da bo s predlaganimi sprememba111 statuta, v kolikor jih bo kongres sprf I jel, to sodelovanje še vnaprej tako r oziroma še boljše kot do sedaj." v SARIČ: »Po statutu ZK Slovenil* r je dana vsa možnost za dobro organ1 g zacijsko povezanost med občinsk1 r konferenco kot najvišjim organi r občinske organizacije in 00 ZKS,0* i tudi med komitejem občinske kon# k renče kot politično izvršilnim oj# nom in 00 ZKS. Organizacijsk shema sodelovanja med 00 ZKS 1 občinsko konferenco je teoretsk | brezhibna, praktična izpeljava pa Z* visi od delovanja nas komunistov. Za našo 00 ZKS lahko rečem, ‘J i smo dobro povezani s komiteji občinske konference. Kot vse o sta 00 ZKS v občini smo izvolili delega* j v občinsko konferenco. Poleg tega je vsak član kom ital občinske konference zadolžen za P1 vezavo določenih 00 ZKS v TOZD3' KS s komitejem občinske konferenc* Ne nazadnje pa so za delno povs*' vo in hitro izpeljavo določenih nal® važni tudi delovni sestanki kom M oz. sekretarja komiteja s sekretarji0 ZKS, ki jih komite občinske ko n1 renče sklicuje po potrebi." Kaj pričakujeta od 8. kongresa? SPAČAL: Menim, da bo 8. kon#' kritično ocenil tista vprašanja, ki sC" jih v medkongresnem obdobju P*‘ počasi reševali bodisi zaradi tega,J* nismo bili dovolj usposobljeni ali jj zaradi premajhne zagnanosti na P sameznih področjih hkrati pa dal n0! napotke in smernice za nadaljev^ zastavljene poti. SARIČ: Kot vsak komunist 2 ^ pričakujem od kongresa kot naš® ^ naj višjega foruma oceno dela kom0, p, stov ZKS v preteklem obdobja ( m skladu z analizo sedanjega družbe11, ž. političnega in ekonomskega pologi š|< SR Slovenije, kjer se odražajo J p; uspehi pa tudi še neizvršene nal” p, komunistov ZKS, mora kongres ^ p, končni rezultat široke javne razp*3’ cjj med članstvom določiti stališča |0 loge ZKS v prihodnjem obdobju. , p, Ta stališča kongresa pa nam b° fi vsem komunistom ZKS vodilo za n p. dalj nje delo. JOŽICA BUKOVEC - SEMIČ be Jožica Bukovec iz sem iške Iskre Ip, delegatka Vlil. Kongresa ZKS. Ž®^ ^ let dela v Iskri in sicer v kontroli, ^ '■P pa je članica ZK. Opravlja tudi^ jo predsednika sindikata TOZD tronski kondenzatorji v Semiču, p T »Zelo sem zadovoljna," nah1^ . povedala Jožica Bukovec med 03w obiskom v Semiču, „da imajo za ime, hkrati pa je moja iz ^ legata velika obveznost, r i človeka. Že štirinajst dn' ^ človeka. 4e Štirinajst vri« t na teden sestajamo in 0 oredkonaresno dejavnost, j tl IlilllPIiiillll lllllilllllllllllllllllil^ (Nadaljevanje z 2. strani) sern se odločila, da bom na kongresu sodelovala v kongresni komisiji za razvoj in statut Z K. Prepričana sem, da mora po Kon-9resu kreniti na bolje, predvsem kar j-adeva organiziranost komunistov v oazi in povečati bo treba zlasti odgovornost komunistov. Komunisti se bomo morali mnogo oolj organizirati za izvajanje Zakona o združenem delu in sploh samouprav-[)ega sporazumevanja od TOZD do SOZD. Po kongresu bomo morali seveda Oarediti poročilo o delu kongresa in njegovih sklepih in vse to prenesti na sestanke OOZK v delovni organizaciji 'n se zavzemati, da se bodo sklepi pogreša dosledno izvajali v praksi in bazi. Nedvomno je moja izvolitev za de-legatko priznanje mojemu dosedanje-rTlu političnemu delu, hkrati pa vzpodbuda za nadaljnje delo, ki ne bo nit' lahko in mora biti trajno. S kon-9rasom se vsa moja aktivnost nikakor ne bo končala. Nasprotno: upam, da n'1' bo kongres nudil še širše razglede 'n Poglede na moje nadaljnje delo kot komunistke in delavke." in od nje odrežemo svoj kos kruha, mora postati del bistva dohodkovnih odnosov znotraj kolektiva in v odnosu do gospodarjenja v TOZD. Za samoupravne odnose in delegatski sistem v Iskri moram reči, da je po mojem mnenju v nas Iskraših živa samoupravljalska zavest. Pri samoupravnih odločitvah smo postali smelejši, zrelejši in globlje posegamo v medsebojne odnose, v gospodarjenje in v poslovanje v celoti. Po več kot dvajsetletni zgodovini samoupravljanja delavec ve kaj in kako hoče. Mislim pa, da moram biti z besedo delavec bolj jasen. Tu mislim vsakega posameznika v tovarni, ne glede na delovne dolžnosti. Tu pa se žal še marsikdo v samoupravnih organih preveč „ženira vodilnih". S premalo smelosti podrejen delavec nadrejenemu pove svoje mnenje. Pozablja, da sta oba „ta višji" in oni drugi le samo-upravljalca. Tudi tu gre na bolje, vendar po mojem tega vprašanja ne bomo smeli pustiti vnemar tudi v po-kongresnem obdobju. Čas bo z našimi prizadevanji in zorenjem nas vseh tudi opravil svoje. znali, da smo dejanski gospodarji sredstev, s katerimi delamo in gospodarimo. To je v zadnjem obdobju najbolj viden napredek, tako pri neposrednih proizvajalcih, kot tudi pri tehničnem vodstvu. Tudi v delegatskem sistemu smo v prvem mandatnem obdobju že naredili »vajenski izpit" in mislim, da nam je vsem postalo jasno, kaj hočemo in s kakšnimi sredstvi bomo to dosegli. Informiranost vsakega delavca je predpogoj, da lahko upravlja. Že Iskrina razsežnost pa zahteva močan informativni sistem. Ta mislim, da je kar zadovoljiv. Pri nas v Feritih, kjer položaj najbolj poznam, si pomagamo z vsemi običajnimi oblikami obveščanja in v ta namen izdajamo mesečno tudi nekakšen interni bilten, iz katerega izvemo domače novice iz zadnjega časa. Ko že govoriva o obveščanju, naj omenim, da po mojem mnenju delegati še vse premalo prinašajo svežih vesti iz dogajanja „na vrhu" v svoje neposredno okolje v tovarni. Seveda pa smo delno krivi tega tudi sami, saj bi delegate morali več spraševati in ti bodo videli, da se za njihovo delo in njihove informacije zanimamo. STRADAR RAJKO, 33-letni električar iz TOZD Polprevodniki Trbovlje je politično razgledan mož. Ima svoj pogled na svet, na našo družbo in delegatski sistem. Je sredi družbenopolitičnega dogajanja, saj je bil že večkrat izvoljen v samoupravne organe v domači TOZD, je pa tudi sodnik združenega dela v trboveljski občini, in sekretar aktiva neposrednih proizvajalcev. Naj spregovori sam: Po mojem mnenju je največja pridobitev za našo družbo Zakon o zdru-^ nern delu, s katerim prihajamo na ongres. Ta revolucionarni dokument oieni celovito preobrazbo združe-z 9? dela in celotne družbe. Tu smo ^Pisali in uzakonili nove medčlove-® odnose, ki se bodo odrazili v sem odnosu do dela. Tudi v Iskri bo ° kongresu družbenopolitično delo stalo bližje delavcu. Forumska ure-lQ ev ZKS, ko se je večinoma odloča-na vrhu SOZD, bo zamenjana z ■j-fPpsrednim odločanjem doma v . oz. v 00 in v domači občini, tudi v krajevni skupnosti. kislim, da bomo še poglobili ose-s naših sodelavcev pri sood- ei fe1 'Ptere: 1' v naših organizacijah združe- I* „p| v0*®/a- Zavest, da ne ustvarjamo le k£: če"- ampak da ustvarjamo doho- ■ Pečemo veliko in dobro pogačo FLORJAN MLINAR, 34-let-ni delovodja iz TOZD Feriti je tudi prekaljen družbenopolitični delavec. Bil je že v več samoupravnih organih, sekretar 00 ZK v domači tovarni, je tudi član občinskega komiteja, pa tudi v sindikatu se sliši njegov glas. Tudi Florjan Mlinarje v razgovoru povedal svoja stališča in poglede na družbenopolitično dogajanje pri nas in zlasti v Iskri: Gotovo, da kongres ni samemu sebi namen. Po kongresu bomo izvajali sprejete sklepe, priporočila in zaključke. Pregledali bomo prehojeno pot od prejšnjega kongresa in si zastavili cilje za čas po kongresu. Glavno delo po kongresu bo uveljavljanje Zakona o združenem delu v vsakdanje življenje in delo. Pridobiti bomo morali tudi miselnost tega revolucionarnega — družbenega dokumenta. Zaživeti bodo morali vsi podsestavi Zakona, tako zlasti novi medsebojni odnosi, dohodkovni odnosi, delavski nadzor in odnos do gospodarjenja z zaupanimi sredstvi. Za Iskro moram reči, da je samoupravljanje v njej del nje same. Seveda pa ni razvito povsod enako. Ponekod so bivši obrati — današnje TOZD na enem dvorišču še vedno le preveč samo tovarna. Dislocirane TOZD pa imajo že zaradi samosvoje problematike nujno bolje razvito samoupravo, ker jih k temu sili že njihov položaj. Moram reči, da opažam, da smo vsi po vrsti, nekateri bolj, drugi manj, spo- bUŠ, BRANE LOGAR, OZD ATC: član ZK je od leta 1972. Aktivno je delal v organzaciji ZSM v Šenčurju in pri Občinski konferenci ZSMS Kranj, dvakrat je bil sekretar 00 ZK v Šenčurju, vključeval se je tudi v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v TOZD ATC. „V Šenčurju smo obravnavali vse kongresne dokumente. Pripravljamo vse potebno za sprejem novih članov v ZK, ki bo v Kranju v času kongresa ZKS. Najbolj smo se v tem predkongresnem obdobju posvetili problemom, ki so značilni za KS. Obravnavali smo tudi povezavo članov ZK in KS s člani v organizacijah združenega dela. Na tem področju nas čakajo številne naloge. Na letošnjem kongresu bom zastopal 00 ZK Šenčur, delal bom v komisiji za politični sistem. Po kongresu bomo delegati morali poročati članom v 00 ZK o delu in sprejetih zaključkih." IRENA GRABER,DS SS: član ZK je od leta 1975. Najbolj aktivno je delala na področju družbenoekonomskih odnosov pri mladinski organizaciji kot tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, v katerih aktivno dela. Aktivistka je že od osnovne šole dalje. „Na kongrese se bolj intenzivno pripravljamo že od začetka leta. 00 J ZK v DS SS se je dobre vključila v priprave. Predelali smo resolucijo za kongres in v glavnem tudi pripravili analizo stanja. Tudi v skupnih službah se pojavljajo pomanjkljivosti, katere bomo v prihodnjih štirih letih morali odpraviti. Prav komunisti v DS SS bomo morali veliko delati, saj imamo za to vse možnosti in smo tudi strokovno usposobljeni. Bolj bomo morali biti aktivni v samoupravnih organih, na zborih delavcev. Z enotno akcijo bo tudi formalizem odpadel. Biti bomo morali bolj dostopni, saj smo bili dosedaj prevečkrat odmaknjeni od dogajanj v proizvodnih temeljnih organizacijah" ALOJZ KORDEŽ.ŠC ZP Iskra: V SKOJ je bil sprejet že leta 1944, po vojni se je izobraževal na Češkem, kjer je bil tudi član partije. Po vrnitvi leta 1948 se je spet vključil doma in se zaposlil v Iskri. Na SC Iskre dela od leta 1955, aktivno je delal tudi v mladinski organizaciji kot tudi v drugih organizacijah. „V 00 ZK smo preštudirali Kardeljevo študijo. Predavatelja, ki poučujeta predmet temelji marksizma in samoupravljanja, smo zadolžili, da bosta v vsakem razredu eno učno uro namenila obravnavi dokumentov za kongrese in Kardeljeve knjige, za kar je bil izdelan poseben program. V zadnjih letih skrbimo za pridobivanje novih članov ZK; v zadnjih dveh letih smo jih sprejeli 30, letos bo sprejetih devet dijakov. Na tehniški šoli so skoraj vsi predavatelji člani ZK, medtem je na PŠ situacija nekoliko drugačna, ker nimajo mladega kadra. Na 8. kongresu bomo sodelovali v komisiji za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja. V teh dneh bomo delegati iz kranjske občine pripravili di-skucijo o teh vprašaniih." JOŽE ZALETEL.OZD ERO: Inn ZK je štiri leta, aktivno se vklj uje v samoupravna dogajanja v Isl .i lek-tromehaniki in kot član IS skv; 'čine občine tudi v širši družbeni sku : iosti. Zaradi vsakodnevnega srečevanja z uveljavljanjem zakona o združenem delu v TOZD in DO, se bo tudi na kongresu vključil v delo komisije za družbenokonomske odnose. »Kongresna resolucija v celoti obravnava področje DEO. Menim, da je potrebno, da se tudi komunisti iz Kranja vključimo v razpravo in povemo, kje smo na področju preobrazbe družbenokonomskih odnosov in kakšne probleme srečujemo pri izvajanju določil zakona v prakso. Vsekakor kongres poteka v pravem času, kajti brez aktivnega in tvornega sodelovanja vseh komunistov ne bomo uspeli v celoti izvesti nalog, ki jih narekujejo novi zakoni. Le njihova realizacija nam bo zagotovila boljše in odgovornejše delo v prihodnje." Med številnimi delegati iz Iskrinih delovnih organizacij za 8. kongres Z K Slovenije se bo tega pomembnega dogovora udeležil FRANC SMOLIČ iz Zmaja. Podobno kot drugim, smo tudi njemu zastavili nekaj vprašanj, kot npr. o pomenu kongresa, o pripravah nanj, o morebitnih zadolžitvah na kongresu itd. Franc Smolič bo na kongresu sodeloval v komisiji za družbeno-ekonom-ske odnose in razvoj. Kot je znano, bo komisija obravnavala številne, tudi za Iskro, aktualne teme — o združevanju dela in sredstev, svobodni menjavi dela, samoupravnem družbenem načrtovanju, o delitvi ustvarjenega dohodka in sredstev za osebne dohodke in še marsičem. »Največji pomen 8. kongresa slovenskih komunistov vidim v tem, da bo prav v obdobju, ko smo začeli uveljavljati Zakon o združenem delu in imamo tudi že prve izkušnje. Kongres bo lahko dal zato že celovito oceno uresničevanja zakona in na tej osnovi tudi že smernice za nadaljnje delo," je poudaril tov. Smolič. Za delegata za kongres ga je predlagala osnovna organizacija ZK v Zmaju v želji, da bi lahko pozneje delavcem tega kolektiva podrobno pojasnil gospodarsko problematiko, ki jo bo preučil kongres, zlasti tisto, ki se nanaša na vlogo TOZD in OZD, problematiko združevanja dela in sredstev ter številna druga vprašanja. Vsekakor velja poudariti, da se je 00 ZK v Zmaju še kako vključila v priprave na kongres, pri čemer sta ji bili v veliko oporo kongresno gradivo in nekajmesečne izkušnje pri uresničevanju zakona o združenem delu. Naloge v zvezi s pripravami na kongres so si v Zmaju začrtali že v letošnjem akcijskem programu. Kongresno gradivo so obravnavali predvsem tako, da so primerjali stanje v delovni organizaciji ter sproti, na osnovi kongresnega gradiva, iskali re-(Nadaljevanje na 4. strani) * *'*■ k+^+iz +ckirirk+icirictckicirk ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★* SAN ŽELJEZNOV tiovL? sPorninjam se več dobro," je nadaljeval svoje pripove-&Oiy,| Vladimir Klavs, »čez koliko časa, verjetno naslednjo Brj0 a<^ ali poletje smo znova dobili vabilo, naj pridemo na da bje P^ktično preizkusit podvodno televizijsko kamero tako, j# U 0mSe ,z Jahto »Jadranko" odpravili na odprto morje. Kot sem P jne.n'l' smo odšli v isti postavi kot prvič: Polak, Henigman, ka® Prihodu na Brione smo se dopoldne najprej lotili montaže a ^it(j de na ..Jadranki", medtem pa je Stane Fon predsedniku F dn6Vj erT1onstriral avtomatične naprave teleskopa, ker pač po-[6' toVarjaniJ?i|0 rnogoče opazovati gibanja nebesnih teles. Nato je /f njihov osnovni cilj pa je bil na-§i^ati dosti tesnejše odnose med na-dvema sorodnima organizacijama različnih področjih. Udeleženci torkovega sestanka (21. ^arca) v Iskrini poslovni stavbi v U pijani so opozorili na celo vrsto P^nost, sodelovanja med Iskro in ^ - zlasti na zunanjetrgovin- d-P1’ poslovnem in političnem po-špo U’ sevec*a Pa 50 tukaj še kultura, Ve,.rt’ rekreacija in še kaj. Vsekakor Prea P1^ tem 0P0z°riti na mnenje Pin tonikov obeh kolektivov, da bi raIi v Sloveniji končno le poiskati dolgoročno razvojno politiko, kajti drugače bodo vsa govoričenja o prekrivanju proizvodnih programov še vnaprej ... le govoričenja. Ena od večjih možnosti za uspešno sodelovanje med mariborskim sestavljenim kolektivom in nami je tudi na področju obveščanja. Neskromno naj zapišemo, da so predstavniki ELKOM izredno pohvalno ocenili glasilo »Iskra" ter izrazili željo, da bi jim vsak teden pošiljali vsaj 20 izvodov. Pogovori so zajeli tudi številna druga področja, pri čemer so udeleženci veliko pozornosti namenili prav prihodnjemu delovanju družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah, zlasti sindikata in zveze komunistov. V zvezi s tem sta Jože Čebela in Vinko Šarabon seznanila goste iz Maribora s potekom in sklepi nedavnega seminaija v Poreču, na katerem so, kot je znano, sprejeli tudi informativni sklep o tem, da bo zveza komunistov v SOZD Iskra po spremembi statuta delovala v obliki posvetovanj sekretaijev 00 ZK, občasnih komisij ali aktivov ZK v okviru sindikata. Ob zaključku enodnevnega posvetovanja so predstavniki Iskre in ELKOM izrazili željo, da bi pogovore o še tesnejšem sodelovanju med obema kolektivoma čimprej nadaljevali, tokrat v Mariboru. Tega sestanka naj bi se predvidoma udeležili tudi predstavniki poslovodnih organov obeh sestavljenih organizacij. Ljubljanskega dogovora so se udeležili s strani ELKOM predsednik KOOO sindikata Oto Ledinek, sekretar sveta ZK Štefan Babič, sekretar družbenopolitičnih organizacij Štefan Planinšec in njihov novinar-urednik Srečko Logar, z Iskrine strani pa Vladimir Klavs, Jože Čebela, Vinko Šarabon in Avguštin Ciuha. Lado Drobež Med pogovori s predstavniki ELKOM iz Maribora in Iskre. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Prva seja DS. ca — Upori in Levstik Miro iz TOZD KEKO. Za predsednika Odbora samoupravne delavske kontrole je bil izvoljen Milan Zorn, za njegovega namestnika pa Stane Hauptman. Delegacijo DO IEZE v Delavskem svetu SOZD Iskra sestavljajo: Emil Glavič iz KEKO, Žarko Kranciz Feritov, Albin Mak iz Polprevodnikov, Ivan Metelko iz Uporov in Otmar Zorn iz Skupnih strokovnih služb. Namestniki pa so: Majda Deržaj -SEM, Valentin Kopač — Keramika, Miodrag Miloradovič — Magneti, Matija Zdešar - ELKO. V samoupravno delavsko kontrolo SOZD sta bila izvoljena Stane Božič iz TOZD Upori in Ivanka Posavec iz DSSS. Pri konstituiranju samoupravnih organov je namestnik predsednika starega delavskega sveta podal poročilo o delovanju v zadnjem mandatnem obdobju in orisal v nekajbesedah bodoče nujne naloge. Delavski svet je sprejel tudi poročilo o poslovanju Iskra - Limited v Londonu in sprejel poročilo o osnutku samoupravnega sporazuma med TOZD in Skupnimi službami IEZE, ki gaje podal sekretar Čokan. Med razpravo so člani delegacij sprejeli sklep, da se je treba dosledno držati plana dela samoupravnih aktivnosti, ki j e bil sprej et lani. KF TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK Skrb za znanje in okolje Mladi Iskraši v Žužemberku živijo in delajo v posebnih pogojih. Večina se vozi na delo iz vasi v okolici, delajo v dveh izmenah pa vendar najdejo čas za izobraževanje, družbenopolitično delo in šport. Predsednica 00 ZSMS Geni Maver mi je marsikaj povedala o tem. V mladinsko organizacijo v TOZD Keramični kondenzatmji je vključenih 92 mladincev. Dobra tretjina jih je zelo aktivnih, drugi pa nekaj zaradi oddaljenosti, nekaj zaradi različnih izmen manj aktivno sodelujejo v mladinski organizaciji. Vendar kljub oviram živahno delajo na vseh področjih mladinske dejavnosti. Zadnji dve leti je bilo nekaj mladih sprejetih v ZK, povezani so tudi z občinsko konfe- renco ZSMS in prek nje je več članov odšlo na seminarje. Tudi z mladino Iskre tesno sodelujejo. Udeležili so se seminarjev in srečanj lani in v načrtu imajo obisk seminarja v Novigradu. Lani v letu jubilejev so šli na ekskurzijo v Kumrovec. Obiskali so Titov dom, mimogrede se ustavili tudi v Stubici in obudili spomin na velikega puntarja Gubca. Verjetno je izobraževanje najbolj živa veja dejavnosti mladih. Več jih obiskuje poklicne, srednje in višje šole, precej deklet pa se je letos udeležilo gospodinjskega in šiviljskega tečaja. Največja pridobitev je dokončana osemletka 30 mladincev. V tovarni sicer nimajo posebej organizirane kulturne sekcije, pač pa mladinci mnogo delajo v domačih KUD; med njimi je precej nadarjenih igralcev in pevcev. „V delu" pa imajo akcijo za varstvo okolja. Predvsem bodo očistili okolico tovarne, saj je industrija zlasti v takih, nepokvarjenih krajih, kot je Žužemberk glavni »krivec" onesnaževanja okolja. Seveda je tudi šport ena izmed postavk mladih Iskrašev v Žužemberku. Referentka za šport mi je povedala, da so mlade odbojkarice dosegle kar lep uspeh v občinskem merilu. Poleg tega še igrajo nogomet, kegljajo, streljajo, smučajo in lani so bili mladinci organizatorji Iskrinega avtorallya s Startom v Žužemberku. Volitve so lepo proslavili tudi na zunaj. Tudi za to so poskrbeli mladinci. Okrasili so vohšča in zvečer nad vasjo zakurili kres in tako prispevah k vzdušju volilnega dne. KF Pred nedavnim so se v T OZD UPORI v Šentjerneju poslovili od sodelavke Frančiške VERBIČ, delavke v montaži potenciometrov. Verbičeva se je z marljivim in prizadevnim delom pridobila veliko prijateljev. Ob odhodu v pokoj so ji sodelavci podarili spominsko darilo in zaželeli obilo zdravja. X. INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Idejno usposabljanje komunistov V vseh TOZD Elektromehanike so osnovne organizacije ZK že v mesecu decembru preteklega leta sprejele naloge, s katerimi obvezujejo vse komuniste za bolj intenzivno idejnopolitično aktivnost in delo pri marksističnem izobraževanju, ki sloni predvsem na programu konference ZK občine Kranj za obdobje 1977-78. Prav dosedanja praksa komunistov v osnovnih organizacijah pa kaže na premajhno samoiniciativnost pri samoizobraževanju na področju marksistične literature. Predpogoj pa sta individualno in kolektivno politično in idejno delo komunistov ter individualno ideološko izobraževanje in vzgoja, ki mora prispevati h krepitvi idejne in politične odgovornosti ZK za uresničevanje vseh nalog — piše v akcijskem programu komunistov v Elektromehaniki. Posebno pozornost pa so v akcijskem programu namenili študiji Edvarda Kardelja, ki je trenutno prioritetna naloga komunistov k dokumentom za pripravo kongresov ZK. S tem pa se zavezuje, da bo sleherni član kolektiva spoznal vsebino knjige. Da bi to dosegli, je potrebno najprej seznaniti in vzpodbuditi celotno članstvo ZK v osnovnih organizacijah, slednjih dolžnost pa je, da prenašajo ideje in vsebino knjige med celoten kolektiv. Komunisti so se zavzeli, da je potrebno preko vsebine študije izhajati s položaja in problemov v lastnih okoljih, pri tem pa morajo kritično opredeliti sedanje stanje njihovega družbenopolitičnega delovanja ter sprejeti ukrepe za njegovo uskladitev s spremembami v družbenoekonomski in samoupravni strukturi družbe. Z ustreznimi ukrepi pa je treba razčistiti in utrditi demokratične odnose in prakso samoupravnega odločanja v celoti. Obravnava študije Edvarda Kardelja, ki naj bi predvsem prispevala k preobrazbi vseh subjektivnih faktorjev v delovni organizaciji, je v osnovnih organizacijah ZK že pri kraju. Izhodišča za razpravo so bila predvsem: uresničevanje delegatskega delovanja, vloga subjektivnega faktorja pri vključevanju in razvijanju delegatskega sistema ter vloga informiranja. Po sklepih osnovnih organizacij ZK in temeljih akcijskega programa mora obravnava s sprejetimi izhodišči poteči še v tem mesecu preko sindikalnih in mladinskih organizacij v TOZD. Komunisti pa moramo intenzivno spremljati potek in uresničevanje teh nalog in dajati kar največjo pomoč pri preobrazbi slehernega delavca v delovni organizaciji. K. PAVLI Samoupravno dejanje, ne parada Desete povojne volitve. Druge po sprejemu nove ustave. Okoli dva in pol milijona članov delegacij smo izvolili v skupščine interesnih in družbe-nopolitičnih skupnosti ter druga samoupravna telesa. Glasovanje z volilnimi listki pomeni zaokroženje vrste pripravljenih postopkov za kar najbolj smotrno izbiro kandidatov; z jasnimi opredelitvami, kakšne pogoje mora izpolnjevati, kdor bo prevzel posamezne odgovornosti. .. Tradicionalna državljanska pravica in dolžnost, ki jo izkoristiš in izpolniš pražnje oblečen, se odločiš za kandidata, ki ga poznaš ali pa niti ne, potem pa zadovoljno zaviješ še na en kozarček? Parada demokracije, ki ti omogoča soodločanje pri izbiri sodržavljana za vodenje skupnih, državnih zadev? Že dolgo ni več tako. Ne zato, ker je že pred samim glasovanjem „vse opravljeno" in ker je torej obkrožanje imen na volilnih lističih le sklepna slovesnost neke, bolj ali manj javne in skrbne zbiralne akcije „možnih kandidatov." Upoštevati gre točno izdelane in razčlenjene predvolilne postopke, ki so pravzaprav jedro volilnega delovanja. To je tista priložnost, vsekakor bolj kot na samem volišču, za pregled, s kakšnimi kadri pravzaprav razpolagamo — komu velja zaupati, da bo ustrezno zastopal naše osebne in skupne interese. Vse bolj kot praznovanje teh formalnih volilnih pravil pa je pomembno poznavanje bistva izvirnih usmeritev novega sistema vodenja skupnih zadev, kakor smo se zanj dogovorili in ga uvedli z ustavo iz leta 1974. Z delegatskim sistemom smo odpravili splošno predstavništvo. Po teh štirih, recimo preizkusnih letih delovanja delegacij se je seveda nabralo že dovolj izkušenj,da so zdaj odločitve lahko že trdnejše in bliže tistemu, kar potrebujemo in pričakujemo od delovanja naših delegatov v družbenih organih na najrazličnejših ravneh. Res, prva generacija delegatov je morala prebijati ledino, se spopadati s starimi oblikami medsebojnih odnosov v družbenem življenju. Samo s političnimi dokumenti očitno ni uspelo odpraviti dosedanjih navad pri oblikovanju družbenih odločitev. Upravne in tudi čisto strokovne službe so se kaj zlagoma začele prilagajati potrebam novih komunikacijskih poti, ki jih bistveno spremenjeni način odločanja, zlasti seveda priprave odločitev zahtevajo. Toda kot pogoj, da se sploh kaj uveljavi. Zato niti niso presenetljivi „kratki stiki", pa četudi mednje štejemo samo prikimavanje na predloge, brez pravega poguma do kakšnega dodatka ali pripombe. Ali z dmge strani — kar lep kos mandatnega obdobja je moral mimo, preden se je pojavila iz delegatskih vrst kaka celovitejša pobuda po zakonskih ali drugačnih skupnih odločitvah. Vsa ta boječnost in pravzaprav nerazumljiva zadržanost paje gotovo tudi posledica nezadostne zagretosti samih „volil-cev", združenih delavcev in delavnih ljudi. Od kod pa naj še tako razgledani delegat načrpa gradivo, mnenja in zahteve, če ne v okolju, ki mu je zaupalo določene dolžnosti. Ob sklepu volilnih opravil se zdi vredno posebej opozoriti na to vsebinsko, nikakor ne ..tehnološko" značilnost delegatskega odločanja. Pred-kandidacijske priprave so namreč lahko še tako temeljite, dobronamerne, demokratične itd. — pravo potrdilo bodo dobile šele v dejanjih, v delu naših samoupravnih organov. Ti organi pa bodo uspešneje lahko delovali, kolikor bodo čutili za seboj in ob sebi zagretost, podporo, mnenje in tudi kritiko najširše samoupravne baze. Če bodo torej odločitve vse bolj rezultat dogovorjenih spoznanj, kaj in kako storiti. Kajti ponoviti velja tudi zdaj — pa naj zveni še tako neprepričljivo — dobrih delegatov nam ne more nihče podariti. Obiskali smo invalide Predstavniki aktiva invalidov Iskre Elektromehanike so tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov obiskali in obdarili 20 težje pokretnih invalidov. Geslo letošnjega 19. mednarodnega dneva invalidov „Invalid-dela-vec-samoupravljalec" nosi v sebi tudi težnjo, da bi se invalidi v optimalni meri vključili v družbeno življenje. Številni invalidi, predvsem pa teqe pokretni so vse prevečkrat zaprti med štiri stene, premalo imajo stikov s svojimi nekdanjimi sodelavci, z delovno sredino, v kateri so preživeli vrsto let. Vemo pa, da se vse več invalidov vključuje na vsa področja našega družbenega življenja in tako postajajo vse manj invalidi. Med 20 invalidi, ki so jih minuli četrtek obiskali predstavniki Al, je bila tudi Albina Šepič iz Dupelj. Povedala nam je, da se je v Iskri zaposlila leta 1948. Invalid je postala avgusta 1966. L, ko je preživela težko prometno nesrečo. Imela je vrsto operacij na nogi, vendar se ji stanje ni nikoli toliko izboljšalo, da bi lahko hodila brez bergel. „Leta 1971 so me invalidsko upokojili," je pripovedovala Albina Šepič. ..Kasneje sem imela še vnetje kosti in sem morala še nekajkrat v bolnišnično oskrbo. Sedaj teiko hodim, imam težave s srcem in ledvicami, zaradi zdravil pa tudi z želodcem. Imam zelo slabo kri, kar je bržkone posledica dela v galvaniki, kjer sem delala do leta 1961." Zaupala nam je, dajo večkrat prideta obiskat dve sodelavki iz Iskre, sicer pa pogreša pozornost organizacij s terena, ki se le malokdaj spomnijo na invalide. Potrebovala bi pomoč, dodatka za postrežbo in nego pa ni uspela dobiti, prošnjo so dvakrat zavrnili. „Vsako leto se udeležim srečanja težje pokretnih invalidov, ki ga organizira Društvo invalidov Kranj. Te izlete bi morali pripraviti večkrat. V prostem času rada šivam, berem in gledam TV. Prejemam tudi glasilo Iskra, ki ga rada prebiram, da se seznanim z dogodki v kolektivu. Včasih me zamika, da bi tudi sama kaj napisala, pa kar ne najdem poguma...” . Jožetu Cankarju Kruta usoda se je zopet poigrala z enim od mladih življenj in nam vzela zelo dobrega prijatelja, sodelavca in sina. Njegova kratka življenjska pot se je pretrgala v najlepšem cvetu življenja, v njegovem 19. letu, in pustila globoko praznino. Zapustil je boleče srce svoje matere in sestre, prijateljev in prijateljic na Zlatem polju. Med nami si bi! zelo cenjen ' in priljubljen kot dober tovariš in sodelavec. Tvoja nenadna izguba je pretresla tvoje najbližje in vse, ki smo te imeli radi in se te bomo vedno spominjali kot dobrega tovariša. Rad si ime! družbo in veselje. Vedno si zna! vsakomur priskočiti na pomoč, ko je bilo treba. Navduševal si se nad motorji, ki so bili po! tvojega življenja, toda kljub vsemu te nesreča ni doletela na cesti. Zakaj? To vprašanje bomo ponavljali, odgovor veš le ti, a nam ne moreš več odgovoriti. S tem se poslavljamo od tebe, dragi Joža, nate nas bo spominjalo prazno delovno mesto in grenkoba v srcih vseh, ki smo te imeli radi. Tvoji sodelavci DO ISKRA—IEZE, n.sol., Ljubljana, Stegne 17 TOZD KERAMIKA, Ljubljana, Pipanova pot 18 — Vižmarje objavlja prosta dela in naloge: SEKRETARJA TOZD Pogoji: — višja izobrazba organizacijske, pravne ali upravne smeri — tri leta delovnih izkušenj — poznavanje organizacije dela — moralno-politične vrline Delo se združuje za nedoločen čas s tri-mesečnim poskusnim delom in vabi k sodelovanju strokovnjaka metalurške in strojne stroke; keramike-tehno-loge z visoko, višjo in srednjo izobrazbo za obstoječe in nove programe s področja elektronske keramike Pogoji: praksa zaželena, ni pa obvezna. Delo se združuje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijavo v 15 dneh od objave na naslov: ISKRA—IEZE TOZD KERAMIKA, Pipanova pot 18. Albina Šepic. Prepričani smo, da številni invalidi, ki smo jih letos obiskali, pogrešajo družbo, prijatelje, znance. Skupaj bi jim čas veliko hitreje minil. Spomnimo se večkrat nanje, ne le ob letu. Alojz Boc 7. spominski pohod na Stol Zimski spominski pohod na Stol je množična manifestacija v spomin in počastitev borbe jeseniške čete, dne 20. februarja 1942 z nemškim okupatorjem. Letošnji zimski pohod na Stol je vključen v praznovanje 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Prvotno je bil predviden že v drugi polovici meseca februarja, vendar je bil zaradi preobilice snega, oz. nevarnosti plazov, prestavljen na 18. in 19. marec, t. j. na soboto in nedeljo. Množičnost te manifestacije je večja iz leta v leto in je lani že presegla 4.000 udeležencev. Udeleženci letošnjega, po vrsti že 13. pohoda, so tudi iz naše tovarne — Mehanizmov in to sedem članov. Vsi, ki so se odločili za pohod že v soboto, 18. marca, so doživeli res slabe vremenske razmere, kljub ugodni vremenski napovedi. Prav pred samim vrhom — ciljem je pihal močan veter s snežnim metežem in meglo. Med udeleženci sem videl mnogo že starejših planincev, kako in s kakšno požrtvovalnostjo so premagovali težko pot in tako muhasto vreme. Zaradi izredno zahtevne naloge, ker se pohod izvaja v zimskem času, je bil sprejet sklep, da se vsem udeležencem za prvo udeležbo na pohodu dodeli posebna spominska bronasta značka, za trikratni pohod srebrna značka in petkratni pohod zlata značka. Za desetkratno udeležbo pa diplomo in plaketo. Za petkratni pohod je letos prejela zlato značko naša sodelavka, Ljubica Gomzi. Čestitamo! ŠTIPENDISTI, PLANINCI! Planinska sekcija pri klubu štipendistov je v pravem spomladanskem razcvetu. Brstiči že poganjajo in prvi cvetovi obetajo obilico sadov. Prvo predavanje o planinski opremi je za nami. Tone Sazonov nam je pripravil zelo zanimivo in poučno predavanje. V dveh urah in pol nam je razkazal vso planinsko opremo ter nam razložil njene bistvene tehnične zahteve in določene ugodnosti. Strokovnemu delu so sledili diapozitivi, ki so predstavljali nekakšen uvod v lepote gorskega sveta. Obisk je bil proti vsem pričakovanjem za planince prav množičen. Odšli smo res navdušeni, kajti razlaga je bila zelo bogata in poučna, pa kljub temu ves čas zanimiva in prijetna. S planinsko šolo bomo nadaljevali ob sredah. V sredo, 5. aprila 1978 bo ob 18,30 v klubu štipendistov na Vegovi 4 drugo predavanje. Tone Sazonov bo tokrat govoril O ORIENTACIJI IN VREMENOSLOVJU, sledili bodo diapozitivi O NEVARNOSTIH V GORAH. Vabljeni vsi člani PD Iskra in tudi zunanji obiskovalci! Na predavanju se bomo dogovorili za popoldanski izlet na Grmado, kjer se bomo med hojo naučili še kaj iz prakse in si ogledali tudi demonstracijo alpinističnih veščin. Izlet bo predvidoma v četrtek, 6. aprila. Pol ure pred pričetkom predavanja, torej ob 18. uri bo sestanek članov planinske sekcije kluba štipendistov. Pobirali bomo tudi prijave za planinski izlet na Storžič, ki ga organizira PD Iskra v soboto, 8. aprila 1978. (glej razpis) To je bilo nekaj svežih novic o delu planinske sekcije. O udeležbi štipendistov na prvih dveh letošnjih izletih (izlet Elektromehanike na VIŠEVNIK, 11. marca in izlet PD Iskra na KOMNO, 25. in 26. marca) bi sicer lahko napisal prav zajetno poročilo, saj smo obakrat imeli čudovito sončno vreme in pravo snežno idilo — pa o tem kdaj drugič. Za zdaj naj omenim le to, da število obiskovalcev raste. Na drugem izletu je bilo .že 33 % štipendistov več kot na prvem (natanko štirje!). Ko se nam pridružite še vsi, ki doslej tega niste utegnili, bo tudi procentni račun odveč. Marko Murn Pred nedavnim je odšla v zasluženi pokoj Angelca Jankovič, ki je delala na HhiP telefonskega aparata. V slovo - darilo in dobre želje! Razpisna komisija delavskega sveta TOZD NAPAJANJA Novo mesto, Bršljin 63 razpisuje: skladno z 28. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu naslednje prosto delovno mesto: VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Razpisni pogoji za to delovno mesto so: — dipl. pravnik ali pravnik — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih področja splošno pravnih in delovno pravnih zadev — pasivno znanje enega svetovnega jezika Poleg teh pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom — da so njegove moralne in politične kvalitete ter etične lastnosti v skladu s temelji pravilnih odnosov do socialističnega samoupravljanja — da so sposobni vodenja, organiziranja in drugih aktivnosti, ki so določene s samoupravnimi splošnimi akti. Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev, morajo kandi; dati poslati v petnajstih dneh po dnevu objave razpisa na gornji naslov v zaprt' ovojnici z oznako „za razpisno komisijo." Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Dejavnost za rekreacijo in oddih odslej v Iskra In vest Servisu S podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA je dosedanja SIS za rekreacijo in oddih prenehala obstojati. Dejavnost, ki jo je opravljala, pa je bila prenesena v DO ISKRA IN VEST SERVIS, ki mora TOZ D-om v ISKRI predložiti nov samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Delavci, ki so bili zaposleni v delovni skupnosti te SIS so s podpisom pristopnih izjav postali člani DO ISKRA ISE. Naš cilj je popolna vključitev te dejavnosti v delovni program naše delovne organizacije. Direktor ISKRA ISE Matjan Dvoraček je povsem na kratko izrazil nekaj misli ob vključitvi dejavnosti za rekreacijo in letovanje v poslovni predmet ISKRA Invest servisa. Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra je podpisan. Kakšne bistvene spremembe prinaša za delovno organizacijo ISKRA ISE? Poslovni program naše delovne organizacije se s tem močno razširja. Tu imam v mislih dejavnost SIS za rekreacijo in oddih (Počitniška skupnost), ki se s 1.3. 78 vključuje v našo delovno organizacijo in s tem logično preneha obstojati kot samoupravna interesna skupnost. Dmga stvar pa je prostorsko urejanje kompleksov Iskre, ki smo jih sicer že obdelovali, vendar pa te stvari s sporazumom še nismo imeli urejene. Kakšne akcije načrtujete ob vključitvi dejavnosti Počitniške skupnosti v ISKRA ISE? Za vključitev te dejavnosti v ISKRA ISE je potrebno najprej urediti pravno formalno stran, to je vpis v sodni register na gospodarskem sodišču, spremembe v internih aktih ter organizacijsko in knjigovodsko ureditev poslovanja. Dejavnost bomo preimenovali v dejavnost za rekreacijo in letovanje, ker je poudarek na organizaciji rekreativnega oddiha. Menim, da bo leto 1978 prehodno ieto za načrtovanje smelejših prijemov, ker je zakasnitev podpisa samoupravnega sporazuma SOZD za tri mesece opravila svoje, tako pri nas kot tudi drugod. Glede akcij, ki bodo sledile, pa delam na podlagi izkušenj. Nikoli ne podiram starega, preden ne Postavim novega boljšega. Najprvo bo potrebno ugotoviti ali kolektivi v TOZD-ih dejansko potrebujejo skupno dejavnost za rekreacijo in letovanje in to predvsem v tistih TOZD, ki sporazuma bivše Počitniške skupnosti niso podpisale. Mi bomo pripravili nov sporazum, kot to zahteva sporazum SOZD ISKRA, z željo, da ga podpišejo vse TOZD. Nadalje bomo vso skrb posvetili kvaliteti storitev ter razširitvi in popestritvi počitniških kapacitet, zaenkrat seveda najetih. Kakšne dolgoročne načrte imate in kako jih boste zastopali v okviru SOZD ISKRA? Marjan Dvoraček — direktor Iskre Invest servis. Želim, da se ta dejavnost v najkrajšem času polnopravno vključi v naš predmet poslovanja, s tem pa seveda tudi v srednjeročni program SOZD ISKRA. Načrti, ki jih imam, pa ne zadevajo samo nove dejavnosti, ampak zajemajo celoten program naše delovne organizacije, ki mi je zaupana, da jo vidim kot individualni poslovodni organ. Vedno stremim za tem, da se področja naše organizacije razvijajo skladno s potrebami SOZD ISKRA v okviru srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja. Kar zadeva zastopanje na vseh ravneh, ne samo na nivoju SOZD, nikoli ne dovolim, da bi kdorkoli obrekoval kolektiv, katerega sem član, če ni osnove za to. V kolikor je kritika upravičena, skušam zadevo čimprej urediti. Sama dejavnost rekreacije in letovanja pa bo prav gotovo večkrat na dnevnem redu poslovodnega kolegija generalnega direktojja SOZD ISKRA, ker je ta dejavnost ena izmed tistih, ki lahko veliko pripomore k dobremu počutju in zadovoljstvu delovnih ljudi ISKRE. PROGRAM LETOVANJA KREACIJE V LETU 1978 IN RE- Prebrali smo za vas Knjiga Jošta Herbiga „Verižna reakcija11 je zelo zanimivo pričevanje o morda eni naj večjih in najnevarnejših znanstvenih avantur v zgodovini človeštva sploh. To je resnično in dokumentirano pričevanje o »drami atomskih znanstvenikov11, kot je dal svojemu delu podnaslov avtor sam. Herbigovo delo odlikujeta predvsem dve stvari: natančnost in spretna uporaba zgodovinskih in drugih virov, na drugi strani pa osebna avtoijeva angažiranost proti grozeči atomski nevarnosti in smrti, ki ju je rodila modema fizika zadnjih štiridesetih let. Naš avtor seje svojega pisanja o tej atomski avanturi, ali bolje eksaktni zgodovini modeme fizike zadnjih štirih desetletij lotil dobro pripravljen, tako strokovno kot politično, saj nam je razložil dovolj jasno in pregledno vse, od Kahnovega odkritja verižne reakcije pa tja do Einsteinovega poziva ameriškemu predsedniku Rooseveltu, naj se najuglednejši ameriški in evropski fiziki lotijo načrta Manhattan, to je izdelave atomske bombe med drujgo svetovno vojno, da bi v tem smislu prehiteli nacistično Nemčijo, ki je imela prav tako pod seboj eminentne fizike kova kakega Heisenberga in drugih, prav tako sposobne ustvariti morda najstrašnejše orožje v zgodovini človeštva sploh. Tako od strani do strani te knjige spremljamo na eni strani ideje in razvoj fizikalne, atomske misli najeminentnejšega zbora sodobnih fizikov Pri uresničevanju prvega atomskega reaktorja, ki gaje prižgal Fermi pa tja uo prvih poskusnih eksplozij v ameriški puščavi in prve praktične uporabe A-bombe nad Japonsko, ki ju zaznamujeta danes imeni dveh japonskih mest: Hirošime in Nagasakija. Vendar se pri teh dveh, danes že zgodovinskih dejstvih, naša knjiga še ue konča. Pripoveduje nam nadalje boj za izdelavo hidrogenske, tisočkrat m tisočkrat hujše bombe od klasične A-bombe, boj, ki so ga znanstveniki y uekem smislu izgubili z ameriškimi politiki in vojaki, ki so zahtevali jzdelavo še strašnejšega orožja. Potem je tu prvo povojno obdobje tako fmenovane hladne vojne, časa, ko je Amerika še imela monopol nad jedrskim orožjem, priča smo vohunskim in dmgim aferam, ko tudi Sovjetska zveza intenzivno razvija to orožje in uspe z njim ter tako upo-stayi ravnovesje med velesilama in končno nas avtor popelje vse do današnjega dne, ko postaja jedrska oborožitev že prava grožnja za praktičen °bstoj človeštva samega in našega planeta. Med vsemi vrsticami te knjige pa se prepleta še neka velika drama, osebna drama največjih fizikalnih umov našega stoletja, razpetih med napredkom znanosti in raziskovanja ter uničujočo, faustovsko uporabo njihovih dosežkov, ki so, kot so slikovito zapisali, »prižgali umetno °nce“. Knjiga nam daje torej vpogled v zgodovino fizikalne znanosti zadnjih desetletij in posledice tega napredka, hkrati pa nas svareče opo-p^pa^na vse’ kar nam atomska doba s svojim vesoljskim nadaljevanjem »Verižna reakcija11 Jošta Herbiga je izšla pri založbi Borec v prevodu Katarine Bogataj-Gradišnik in opremi Matjaža Vipotnika. p £ Letošnja ponudba za delavce ISKRE, ki jo je pripravila dejavnost za rekreacijo in letovanje v ISKRA ISE, se predvsem opira na najete kapacitete, ki jih nudijo hotelska podjetja vzdolž cele jadranske obale. Prav tako pa ponudba vključuje tudi lastne počitniške kapacitete, v domovih v Poreču, Trenti in v kampu na Dugem otoku. PONUDBA LETOVANJA V NAJETIH KAPACITETAH Ponudba obsega 26 krajev ob naši obali od najbližjega Umaga do oddaljenega in sončnega Sutomora na Črnogorskem primorju. Kraji v katerih bodo Iskrini delavci lahko letovali v letošnjem letu so naslednji: Umag, Poreč, Vrsar, Rovinj, Pula, Rabac, Crikvenica, Selce, Malinska in Njivice na Krku, Novi Vinodolski, Rab, Petrčane pri Zadru, Solaris — Šibenik, Trogir, Vodice, Novalja na Pagu, Bol in Postim na otoku Braču, Kukljica na otoku Ugljan, Lovište na Pelješcu, Tučepi, Dubrovnik in Suto-mor. Na voljo vam bodo 7, 8, 10 in 14-dnevni aranžmani v hotelih, bungalovih in privatnih sobah s prehrano v hotelih. Tudi na cenovnem področju so ponudbe pestre, saj se gibljejo v glavni sezoni za 7-dnevni aranžma od najnižje 1.200 din v Crikvenici do 3.652 din v Dubrovniku v hotelskem naselju Babin Kuk. Hotelska podjetja nam nudijo seveda občutno nižje cene v primeru, da bi zakupili večje število nočnin za 90 dni oziroma 70 dni. Seveda naša obveza bi bila plačati ležišča ne glede ali so zasedena ali ne. Riziko je velik, posebno če upoštevamo težnjo v ISKRI po kolektivnih dopustih; vendar menimo, da bi se morali dogovoriti o vzajemnem pokrivanju negativne razlike v primeru ne-zasedenosti. Podrobneje vas bomo o možnostih letovanja v teh krajih informirali v naslednjih številkah glasila. LETOVANJE V LASTNIH POČITNIŠKIH DOMOVIH Kapacitete naših počitniških domov se tudi v tem letu niso povečale. Razlogi so znani. Odklonilno stališče številnih TOZD do gradnje rekreacijskega centra ISKRE v Pineti in problem združevanja sredstev za nakup novih kapacitet. Javna tajna pa je, da ima skoraj vsak TOZD že lastne počitniške kapacitete - prikolice. Dejavnost za rekreacijo in letovanje planira, da bo letos realizirala: — v Poreču 3900 nočitev v času od 3. 6. do 8. 9. 78 za ceno aranžmana 105,00 din dnevno — na Dugem otoku v kampu Mir 9600 nočitev v času od 10. 6. — 8. 9. 78 za ceno aranžmana 95,00 din dnevno in — v Trenti 850 nočitev v času od 24. 6. — 2. 9. 78 za ceno 100,00 din dnevno. Vse cene v naših domovih mora potrditi še skupščina dosedanje samoupravne interesne skupnosti, ki je predvidena za 17. 4. 78. REKREACIJA IN DRUŠTVENE AKTIVNOSTI V letošnjem letu bodo organizirana številna športna srečanja delavcev ISKRE od zimskih športnih iger, ki so bile v Kranjski gori, avtorallyja, letnih iger, pohoda ISKRAŠEV in športnega srečanja športnikov elektroindustrije. Planinsko društvo ISKRE bo skladno z lastnim programom, kije bil že objavljen v časopisu ISKRA organiziralo večje število izletov in pohodov v naše gore. Šahovsko društvo načrtuje večje število srečanj šahistov tako v sami ISKRI, Ljubljani ter Sloveniji in Jugoslaviji, ki se jih bo udeležilo z večjim številom ekip. Likovniki načrtujejo 10 razstav v prostorih PPC, Kranju in v TEN ter v Zagrebu, na Ravnah, v Karlovcu in Beogradu. Omeniti moramo še organiziranje srečanja ISKRAŠEV na dan borca, ki bo 1. julija v Škofji Loki. PLAN STROŠKOV DEJAVNOSTI ZA REKREACIJO IN LETOVANJE Stroški, kijih dejavnost načrtuje za letošnje leto znašajo 1.280.000 din in predstavljajo materialne stroške ter sredstva za osebno in skupno porabo za 6 zaposlenih. Po določilih podpisanega sporazuma SIS za rekreacijo in oddih krijejo te stroške podpisnice sorazmerno glede na število delavcev zaposlenih na dan 31. 12. preteklega leta. V kolikor bo skupščina gornjo višino stroškov potrdila, bi znašal prispevek na zaposlenega za kritje stroškov 63,55 din. Za amortizacijo domov pa je potrebno zbrati 485.000 din oz. 24,05 din na zaposlenega, s. M. Četrtič na Viševnik Brala sem planinski priročnik Cirila Pračka, v katerem je zapisal, da spada Viševnik med najlepše turno-smučarske vrhove pri nas. Ta trditev nedvomno drži, saj se sicer planinci Iskre ne bi vsako pomlad povzpeli na njegov vrh. Za mnoge med nami je bil Viševnik prva preizkušnja kondicije po nekaj mesecih lenobe. Ko z vrtov izgine sneg, ko sonce izvabi iz zemlje prve zvončke, takrat ljudje začutimo potrebo po gibanju, svežem zraku, soncu. Da je tudi to res, boste verjeli takoj, ko vam povem, da nas je bilo na prvem izletu poln avtobus in še nekaj več. Rekreacija je postala zadnja leta zelo priljubljena — ljudje smo začeli množično trimčkati, kolesariti, smučati in ne nazadnje planinariti. Tako sem v soboto komaj našla avtobus, ki je peljal planince na Rudno polje, toliko novih obrazov je bilo med njimi. To pa je vse »stare planince" zelo razveselilo in upamo (celo jaz, ki sem še zelo mlada, sem že star planinec), da nas bo na vsakem izletu več. Radi bi videli, da bi se ljudje vsaj za konec tedna umaknili iz hrupnih mest, da bi pozabili na skrbi, da bi se sprostili in se naučili uživati v okolici, ki spominja na raj. Kolona se je vijugala med smrekami proti vznožju Viševnika in potem po strmini naprej do sedla. Tu je zapihal močan veter, kar pa nas ni motilo — občudovali smo razgled. A slutnja, da bo z vrha pogled na okolico še lepši, nas je vlekla naprej v strmino. Nismo bili razočarani, dobili smo plačilo za trud, preliti znoj in ožuljene pete. V vsej veličini seje pred nami bohotil Triglav; Planika in Kredarica sta nas vabili k sebi, pozdravljala nas je veriga bohinjskih gora. Človek, ki občuduje vso to lepoto, nehote odpre usta in jih pozabi zapreti. Takrat srce hitreje utripa in misli, ki se pletejo po glavi, so pri vseh enake. Ne bom izdala, kaj mislimo v takih trenutkih tihe sreče — kadar boste šli z nami in boste doživeli vso to pravljico, takrat boste razumeli, zakaj vedno znova hodimo tja gor. Smučarji skoraj nismo imeli časa za malico. Strmina nas je vabila in zapeljali smo v dolino. Smuka je bila čudovita. Tisti redki, ki so tudi čez zimo pridno trenirali, so se kar nekajkrat povzpeli na vrh. Popoldne smo vsi poležavali ob vznožju gore in se nastavljali sončnim žarkom, ki je s precejšnjo močno prebadalo utrujene ude. Saj poznate tisti izrek: prelepo je, da bi moglo trajati. Res, dneva je bilo prehitro konec. A prišli bodo novi, še lepši dnevi, odšli bomo na nove izlete in z nami bodo — prepričani smo — novi planinci, da skupaj poiščemo srečo, ki je še ne poznajo vsi. Tatjana Cvetko Novinarji glasila Jskra“ so v skladu z novo obliko sestankov uredniškega odbora, ki bodo odslej mesečno po posameznih Delovnih organizacijh, imeli 24. marca prvo srečanje s predstavniki Avtoelektrike v Novi Gorici. Novi koncept samoupravne organiziranosti uredništva glasila, ki je v skladu s podpisanim samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra postal samostojna delovna skupnost, je med drugim prinesel tudi zahtevo po celovitejšem in kvalitetnejšem informiranju. Novinarji - uredniki so na pobudo članov delovne skupnosti uredništva glasila sprejeli predlagani koncept, ki bo omogočil razširitev poznavanja konkretnih problemov posameznih Delovnih organizacij izven njihovega ožjega področja. Sestanek v Avtoelektriki je prinesel vrsto plodnih zaključkov, beseda pa je pretežno tekla o vsebinski zasnovi glasila, o obliki in namenu informativnih sestavkov, diskucija pa se je dotaknila tudi ostalih oblik internega informiranja — samostojnih glasil delovnih organizacij, biltenov temeljnih organizacij itd. Uredniki so si po sestanku ogledali proizvodne prostore in se podrobneje seznanili s proizvodnim programom in organiziranostjo DO Avtoelektrika. SF ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža FRANCIJA REŽKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na liniji koordinatnega sti-kalnika TOZD TEA za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti žena Ančka ZAHVALA Ob boleči izgubi tragično preminulega moža ŠTEFANA RODIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD STIKAL za izrečeno sožalje in podarjeni venec žena PAVLA RODIČ ZAHVALA Ob smrti moje sestre ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra—Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA— DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. v____________________________________) MARTE TRATNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz proizvodnje TOZD Stikal za izrečeno sožalje in denarno pomoč Vsem hvala! Mimi Tratnik iSSCRA — Štev. 14-1. april 1978 INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO PRED VOLITVAMI Na izredni seji delavskega sveta Industrije širokopotrošnih izdelkov, ki je bila v Škofji Loki 22. marca, so delegati sprejeli predlog statutarnega sklepa za razpis volitev. Po verifikaciji predsedstva sindikalne organizacije DO in predložitvi predloga razpisuje delavski svet DO volitve delegatov v delavski svet DO in v odbor samoupravne delavske kontrole. Delegate v oba organa bodo delavci izvolili po volilnih enotah TOZD in DSSS, volitve pa bodo 12. aprila, v skladu z določili Zakona o volitvah in odpoklicu organov v organizacijah združenega dela. V 65. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra je določeno, da DS SOZD Iskra šteje 50 delegatov. Široka potrošnja združuje 3112 delavcev, volilne enote pa volijo 5 delegatov TOZD TV Pržan enega, enako tudi TOZD Sprejemniki Sežana, TOZD Elektromotorji Železniki in TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče. Štiri temeljne organizacije — TOZD Antene Vrhnika, TOZD Montaža Idrija, TOZD Prodaja in DSSS pa skupaj volijo enega delegata. Ključ za omenjeni postopek je 662 delavcev na delegata. Delavci Industrije širokopotrošnih izdelkov bodo v odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD Iskra izvolili 2 delegata, enega iz TOZD Antene Vrhnika, enega iz TOZD Montaža elektromotorjev Idrija. Delavski svet Delovne organizacije bo štel 23 delegatov. TOZD TV Pržan bo imela 4, Sežana 3, Vrhnika 2, Železniki 4, Idrija 3, Reteče 3, DSSS in TOZD Prodaja pa vsaka po 2 delegata. Odbor samoupravne delavske kontrole v DO bo sestavljen iz 8 delegatov, vsaka TOZD in DSSS pa izvolijo po enega delegata. Delavski svet je s tem v zvezi imenoval tudi volilno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik Janez Rakovec (Elektromotorji, Železniki), namestnik Janez Bogataj (TGA Reteče), tajnik Tone Lavtar (DSSS), namestnik tajnika Majda Rant (DSSS), član komisije je Edo Zajc (Pržan), namestnik pa Mile Kandus (TOZD Prodaja). Ob zaključku prve točke dnevnega reda je delavski svet sprejel določilo, da se na volitvah v temeljnih organi- zacijah in delovni skupnosti skupnih služb hkrati volijo neposredno voljeni organi — delavski svet, samoupravna delavska kontrola in disciplinska komisija, skladno z določili statuta TOZD in s statutarnim sklepom. Glede na zelo kratek čas do neposrednih volitev, so vsi sekretarji TOZD bili zadolženi, da morajo koordinirano sodelovati s predsedniki 00 sindikata v pripravah na volitve, delegati pa so bili enotnega mnenja, da bo zaradi boljše seznanjenosti z delom izvoljenih delegatov potrebno večkrat pripraviti skupne sestanke na ravni delovne organizacije. OCENA LANSKEGA POSLOVANJA Čeprav bilanca poslovanja v preteklem letu še ni izdelana, so na voljo že prve ocene o uspešnosti poslovanja v letu 1977. Številčni podatki so v splošnem potrdili generalno oceno, ki so jo delegati sprejeli na 12. rednem zasedanju DS, da Široka potrošnja ni najbolje izkoristila konjunktumega leta, kakršno je za tovrstne izdelke preteklo leto bilo. Celotni prihodek delovne organizacije je bil 1,622.800 dinaijev. Materialna sredstva so bila porabljena v višini 1,315.480 dinaijev, celotni ustvarjeni dohodek pa je bil 307.300 dinaijev. Amortizacija po predpisanih stopnjah je dosegla samo 19.090 dinaijev. Temelj za oceno poslovanja je podatek, da je čista akumulacija DO dosegla vrednost 1,400.000 dinaijev, 1 % od neto plačane realizacije pa je bilo torej vloženo v akumulacijo posameznih temeljnih organizacij. Za konjunkturno leto je to precej slab rezultat, ki bi ob slabših prodajnih pogojih nedvomno pripeljal do izgube. Nizka akumulacija je logična posledica preteklosti, vrednost amortizacije pa kaže na slabo opremljenost tovarn. Edini možni zaključek je resnica, da so temeljne organizacije DO Široka potrošnja v prejšnjih letih premalo vlagale. Končni rezultat poslovanja je bil za vse temeljne organizacije razen za Idrijo, kije naredila prek 20 milijonov dinaijev izgube, pozitiven — čeprav ne zadovoljujoč. V zvezi z navedenimi podatki so delegati podčrtali potrebo po širši akciji investiranja v celotni DO, obsodili pa so „vrtičkarske“ podvige posameznih TOZD, ki vodijo v stagnacijo, ali celo v nazadovanje. Obsežne in radikalne investicije so brez ugibanja potrebne — seveda pa se bo treba izogniti megalomanskim željam. V nadaljevanju so delegati obravnavali pereč položaj idrijske temeljne organizacije združenega dela, ki ima nepokritih še okrog 18 milijonov dinaijev. S tem v zvezi so delegati potrdili zahtevo po takojšnjem ukrepanju, v skladu s predloženo finančno konstmkcijo sanacijskega postopka, po kateri naj bi del sredstev, potrebnih za pokritje dolgov prispevale TOZD Delovne organizacije, nekaj bi prispevala SOZD Iskra, ostalo vsoto pa bi zbrali s pomočjo Rezervnega sklada Skupščine občine Idrija, Sklada skupnih rezerv SRS in s kreditom domicilne poslovne banke iz Nove Gorice. Časa za ukrepanje je zelo malo, saj Zakon o sanaciji zahteva, da je do 15. aprila treba z vsemi sanatorji skleniti samoupravne sporazume in kreditne pogodbe. Delegati so izrazili pripravljenost, da posamezne TOZD priskočijo na pomoč, ne le s krediti, temveč po potrebi tudi s svojimi strokovnjaki, kijih bo TOZD Montaža potrebovala pri uvajanju programa po sanacijskem načrtu. Stane Fleischman f SESTANEK ^ RADIOAMATERJEV V prostorih doma JLA v Kranju bo v petek, 7. aprila ob 18. uri razširjeni članski sestanek Radiokluba ISKRA Kranj. Kranjski radioamaterji se bodo pogovorili o opravljenem delu v preteklem letu, podelili bodo priznanja in sprejeli program dela za Valeto 1978. _____________J PO LOŠKI POTI Planinska sekcija Iskre Elektro-mehanike Kranj organizira v soboto, 8. aprila 1978 planinski izlet po delu Loške poti od Črnega vrha preko Tošča in Osojnika do Škofje Loke. Odhod avtobusa bo v soboto, ob 6. uri izpred hotela Creina, peljal bo do Črnega vrha nad Polhovim Gradcem. Skupaj bo lahke hoje okrog šest ur in pol. Prijave in vplačila (20 din) sprejema do srede, 5. aprila Olga Pajk v tajništvu ERO, tel. 2822. S kamero po TOZD Predsedstvo sindikalne organizacije DO Široka potrošnja je na seji, 21. marca obravnavalo in verificiralo predlog statutarnega sklepa za razpis volitev. V sredo, 12. aprila, bodo v skladu s predlogom delavci po vseh TOZD volili delegate v delavski svet DO, v odbor samoupravne delavske kontrole, v delavski svet SOZD Iskra in v odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD Iskra. Čeprav je proslava Dneva Iskre predvidena šele za 1. julij, poteka pripravljalno delo s polno paro. Na sestanku predsednikov posameznih izvedbenih komisij, ki je bil v Škofji Loki 23. marca, so zadolženi poročali o svojem delu, domenili pa so se tudi za bodoče delo. Po vsej verjetnosti -čeprav odbor ni bil povsem enotnega mnenja - bo osrednja točka, kar se želodcev tiče, partizanski golaž. Predlog, ki je imel tudi precej „navija-čev“ - da bi tradicionalni golaž zamenjali s klobaso v zaski - po vsej verjetnosti ne bo obveljal TOZD Montaža elektromotorjev iz Idrije, ki je lani poslovala z veliko izgubo, se pripravlja na realizacijo sanacijskega načrta. S tem v zvezi je bil v soboto, 25. marca v prostorih Občinskega komiteja ZK Idrije na pobudo družbenopolitičnih organizacij sestanek predstavnikov temeljne organizaije in DO, prisotna pa sta bila tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Idrija Marjan Groff in sekretar občinske konference sindikata Marjan Beričič. Več o pogovorih preberite v prihodnji številki. Z izredne seje DS DO Široka potrošnja. Borci aktivno vključeni Predsednik ZB DO Široka potrošnja Božo Iglič je ocenil aktivnost borcev pri vseh družbenopolitičnih aktivnostih zelo pozitivno — vsi borci, domala brez izjeme so bili v prvih vrstah predvolilnih priprav, aktivno pa se vključujejo tudi v predkongresne dejavnosti. „Teža in osrednje delo borcev je v njihovem osnovnem delovnem okolju — v temeljnih organizacijah združenega dela. Koordinacija vseh osnovnih organizacij je zlasti na področju predvolilnih priprav potekala predvsem na ravni SOZD, vendar pa se probleme rešuje po posameznih temeljnih organizacijah. Ta način dela tudi edini omogoča, da borci dejavno posegajo v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Pri delu se srečujemo samo z enim problemom — razprostranjenostjo Delovne organizacije. Problem je še večji zaradi tradicionalno slabih telefonskih zvez. Poudarek našega dela je trenutno na tesnem sodelovanju z mladino, kamor prenašamo tradicije NOB - če bi to delo zanemarili, bi celotna organizacija Zveze borcev stagnirala. Vključujemo se tudi na priprave za organizacijo Dneva Iskre, kije hkrati tudi proslava Dneva borca. Na tem področju bo neizogibno potrebna kompleksna vključitev nas vseh. Ob sklepu lahko ocenim, daje bila Zveza borcev prisotna v vseh organizacijah, pri predvolilnih pripravah pa je bilo samo po sebi umevno, da smo bili vključeni v vseh fazah — od priprav, evidentiranja kandidatov, do spremljanja celotnega poteka in končnih volitev. Uspešno uresničujemo tudi zastavljeno nalogo, da mora biti vsak član Zveze borcev aktivno prisoten na določenem področju dela. Izjemen — čeprav ne presenetljiv pri' mer — je član ZB iz Pržana, kije prišel na volišče z dopusta 40 km daleč in SF INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORIC ' Z zasedanja DS DO Avtoelektrika V petek 24. marca se je sestal na predzadnje zasedanje v tej mandatni dobi delavski svet DO Iskra Avtoelektrika, kjer so sprejeli več pomembnih sklepov. Zasedanja so se udeležili vsi delegati osmih TOZD in skupnih služb, predstavniki družbenopolitičnih organizacij DO, glavni direktor Jože Eržen ter direktoiji TOZD in področij. V prvi točki je glavni direktor seznanil delegate s pregledom izvrševanja sklepov prejšnja zasedanja in povdaril, da so vsi sklepi izvršeni, oziroma v teku izvrševanja. Na tem zasedanju so obravnavali in sklepali o poročilu o rezultatih poslovanja v preteklem letu (o teh rezultatih bomo poročali v eni prihodnjih številk Iskre). Predsednik komisije za izvajanje in spremljanje zakona o združenem delu Pavlo Mermolja je podal obrazložitev treh samoupravnih sporazumov, kijih je DS obravnaval, o njih sklepal in k njim pristopil. Ti so: 1. Samoupravni sporazum o družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela med delavci TOZD združenimi v delovnih organizacijah SOZD Iskra in med delavci TOZD DO Iskra Commerce. 2. Samoupravni sporazum „Zajed-nice OOUR za proizvodnju i promet električnih izvorima svetla". 3. Samoupravni sporazum o reguliranju odnosov med proizvajalci in uporabniki plemenitih jekel. Obravnavali in sklepali ter sprejeli so tudi začasni sklep o službi za standardizacijo in njenem finansiranju. Na zasedanju so sklenili, da bodo volitve v DS DO in odbor samoupravne delavske kontrole 10. aprila ter volitve tudi razpisali. Pravtako so sklepali o izvedbi razpisa za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije — glavnega di-rektoija. V nadaljevanju zasedanja so obravnavali poročila in sprejeli ugotovitve- ne sklepe o sprejemu: 1. sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v Delovno organizacijo 2. samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in pravilnikov o osnovah in merilih za delitev OD v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. 3. samoupravnega sporazuma ^ združevanju dela delavcev v TOZD. ! 4. sklepa o začasnem financiranju skupnih služb 5. sklepa o stopnji stanovanjskega prispevka v letu 1978. V zadnji točki pa so obravnavali U1 sklepali o soglasju k izstopu delovni organizacije EMO iz SOZD Iskra. M-F’ Obisk španskih in italijanskih sindikalistov Skupno s predstavniki napredni italijanskih sindikatov kovinarjev r pred kratkim prispela na enodnev'^ obisk delegacija španskih sindikat0 ’ ki je obiskala občinski sindikalni sve Nova Gorica in delovno organizacij0 Iskra—Avtoelektrika. Predstavniki Iskre so gostom e dveh držav najprej razkazali delovU prostore štirih temeljnih organizacij nato pa so jih v dvorani delavskeg sveta seznanili z delovnimi in teh!* loškimi postopki ter s samouprav organiziranostjo DO Avtoelektrika SOZD Iskra. Na željo gostov so ju predstavili tudi delovanje družben^ političnih organizacij v Iskri, pred56^ nik občinskega sindikalnega sv Viljem Pahor pa jih je seznanil z de ( vanjem sindikata v novogoriški obel Marko Rakuši Na Kališče in Storžič Planinsko društvo Iskra vabi v soboto, 8. aprila na enodnevni planinski izlet na Kališče in Storžič. Izlet je primeren tudi za manj telesno pripravljene ljubitelje gora. saj je pot do koče Kokrškega odreda na Kališču nezahtevna, seveda pa se bodo Storžič lahko odpravili le tisti, ki so dobro pripravljeni in opremljeni. Torej n aozabite na cepine in verjetno tudi dereze. - Podrobnejše informacije boste dobili pri Planinskem društvu Iskra, Ilirska ' Ljubljana, telefon 325-587 in 325-589. V