Gospodarski tečaj v Kotljah. Sreski šolslki nadzornik g. P. Močnik je priredil za učitcljstvo svojega dravograjskega sreza dnc 22. in 23. aprila gospodarski tečaj, na katerem sta predavala tudi tovariša A. Sokol in K. Doberšek. V tečaju, ki je bil prirejen v prvi vrsti za upraviteljc šol, pa tudi za učiteljstvo(-ice), ki imajo zanimanje za delo na vrtu, so bijc zastopane skoro vse šole v okraju. Namcn tečaja je bii »usposobiti učitelje vrtnarje za pravilno ureditev in obdelovanje šolskega vrta. da se usposobi v gospodarstvu za delo med narodom in si s tem zboljša svoj slabi gmotni položaj«. Kcr je bil tečaj prvi te vrste, jc primcrno in potrebno spregovoriti o njem nwkoliko več. Pri otvoritvenem referatu je tov. nadzornik Močnik, ki je kot znan in popularen strokovnjak predaval o vrtnarstvu, sadjarstvu in deloma o čebelarstvu, poudarjal: »Sedanja in bodoea doba ter nova šola zahtevajo brezpogojno gospodarske udejstvitve učitelja v šoli in izvcn nje, ako noče, da stoji kakor zapuščen mejni kamen na širnem polju. Nazaj h grudi, k skromnosti, naravi in značajnosti! Sveži gospodarski duh v šolske prostore in med narod! Le šola, kjer bo učitelj sam vzgojen v kmečkem duhu in bo poznal žitje in bitje kmeta in njegove potrebe, bo vzgojila značajen, strdkovno izobražen in rcsnično narodcn in državotvoren kmečki na_ iJui!; <¦ Resnično, gospodarska stiska, ki duši vse stanove, najbolj pa malega in srednjcga kmeta, zato iker je najmanj pripravljen nanjo, nujno zahteva hitre, energične m neodložliive gospodarske usmerjcnosti šolskega dela, predvsem osnovne šolc, mcščanskih sol in učiieljišč. Sicer bomo kmalu postali učitelji ;n našc šule v tej v:tog'av. na_il;ci svctovncga gospodarskega razvoja, ki je najvažncjši pogoj kulturne rasti kakcga naroda, pravi anahronizem. Naglo, resno poseganje v gospodarsko vzgojo učiteljstva in njegovega naraščaja, je do'žnost vseh, ki jim ie sikrb za naše šolstvo in z njim za bodočnost naše mlade naravno bogate državc. Tovariš g. nadzornik je tej kategorični zahtevi časa in nujnosti primerno, v zgoščeni, strokovnjaško presejani in že njemu vrojeni, poljudnoznanstvcni nazorni besedi podal v metodični urejenosti najglavnejše ad tega, kar jc treba vcdeti o šolskem vrtu, >xki je najboljša priprava in najboljši prostor za delo na gospodarskem polju, kateri je šola za učitclja, skozi katero mora, ako hoče postati pravi kmečki učitelj in svetovalec naroda, in brez katerega ne rrjore shajati noben učitelj, ako je pristaš nove šole«. Važen je še njegov poudarak o medsebojni pomoči šol. upraviteljev oz. učiteljev vrtnarjev pri urejanju svojih vrtov, v eminentni narodno gospodarski in vzgojni važnosti istih. Šolski vrtovi naj tvorijo trdno vcz mcd učitelji in učenci, pa tudi med šolo in domom. Tovariš Sokol, ki jc kot upravitelj v Kotljah z njemu lastno vestnostjo pripravil za tečaj razmeram primerno vse potrebno za nazorno demonstracijo predavanj, pa tudi za udobnost in veselo razpoloženje tečajnilkov, je v toplem aprilskem solncu, iki nam je bilo v dnevih tečaja izredno naklonjeno, pri svojem ulnjaku predaval z veliko milino vezano s sokratskim humorjem o čebelarstvu in letnemu času primcrno tudi praktično ponazoroval svoja izvajanja. Predavai je tudi o sadjarstvu. O perutninarstvu je predaval tov. K. Doberšek, šol upr. iz Prevalj. Dal je zelo jedrnate in praktične podatke in nasvete v tej gospodarski panogi, ki jo skoro brez izjeme more gojiti skoro vsak učitelj. Posebno je poudarja važnost kopunereje, njene visoke rentabilnosti za nas same in kot zelo važno panogo našcga narodnega gospodarstva sploh, katcri pa sc posveča vse premala pažnja. Ker ni bilo prilike za Ikopunjenje, so želeli tečajniki, da predavatelj tc> ob primernem času praktično pokaže. Z navodili, kako je treba udejstviti deco na šolskem vrtu, je g. tovariš Močnik zaključil ciklus predavanj. Tovariš R. Gallob, šol. uprav. v Mežici, se je v imenu vsch tečajnikov zahvalil vsem predavatdjem, predvsem pobudniku tečaja g. nadzorniku Močniku, za požrtvovalnost. Izrazil je željo. da se taki tečaji še češče ponovc, če mogočc, prirede tudi za ves teden, ker bi ti dnevi šolskemu pouku ne bili v škodo, marveč v velikansko ikorist, ker bi dali taki tečaji plamenom učiteljevega idealizma, kateri tolikokrat umirajo v slabem ozračju razmer, kisika novih sil, moči in volje, ki bi oživljali tudi pouk v šoti in med narodom Osvežitve ne rabi le učenec, da vzdržujemo v njem trajno radost in pozornost v delu, tudi učitelj jo potrebuje — morda še več in danes še bolj nego dcdaj prej. Izredno silno živahno zanimanje ter sodelovanje vseh tečajnikov pri teoretičnem in praktičnem delu predavanj, je dokazalo, da so taiki tečaji res prepotrebni in je le škoda, da sc niso mogli vršiti že prej in da se ne vrše po vseh srezih. So pa taki kratkoročni gospodarski tečaji tudi važnega vzgojnega pomena za učiteljstvo, ki se v takih kurzih, ki so ncvtralni. tečaji po vsem enako potrebnih skupnih intcresih, najde in navezuje tesnejše stike. Gospodarsko dclo, sadjarstvo, vrtnarstvo i. dr., je edini najmočnejši prijateljski posrednik med razdvajajočimi se silami v naših vrstah. Naše pcdagoške revije naj bi posvečalc več pažnje tudi gospodarski vzgaji mladine in učiteljev. Vsi vzgojni in metodiški problemi ne bodo našli trdnih tal in ideja nove šole ne bo napredovala, če ne bomo našli stikala, ki veže šolo in dom, ki spufeča močne struje medsebojncga razumevanja in to je zaenkrat praktično gospodarslko udejstvovanje uči-tdjevo med mladino in narodom. O obširnem pomenu, nalogah, organiziranju takih tečajev, bi bila seveda prepotrcbna snov za obravnave v naših strokovnih^revijah po učiteljih strokovnjakih, najboljša reklama pa bo dobra volja in korajžcn začetek. Vse drugo, tudi veselje do stvari in poglabljanje, pride potem samo od sebe. Naj pa bi bil tečaj v pobudo za uvedbo sličnih gospodarskih in gospodinjslkih sezonskih tečajcv (pozimi. prcdvsem pa spomladi in jeseni) v prvi vrsti s praktičnim sodelovanjem tečajnikov, v vseh okrajih države, kajti skrajni čas jc, in treba je, da smo učitelji oboroženi v gospodarskih strokah, da bomo pomagali kot najvažnejša sila med narodom izvojevati zmago nad krizo in da bomo vzgojili zdrav, gospodarslko naobražen, samostojen. svobodcn tcr močan in zaveden narod. Tečajnik.