178 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije da v tem diskurzu spekulativnih jezikovnih iger prevzame odgovornost za spekulacijo o legitimiranju znanstvenega diskurza, ki izhaja iz njenega razmerja do dru‘be in dr‘ave (katero je na~eloma enako razmerju med sredstvom in smotrom). Na ta na~in posku{a Lyotard opozoriti na dr‘avno patrona‘o nad funkcijo vednosti: vednost nima druge kon~ne legitimnosti kot slu‘enja smotrom, h katerim te‘i tudi prakti~ni subjekt, ki je avtonomna kolektivnost (str. 64). Zdi se, da ima univerzitetna vednost tudi drugo stran, ki zadeva na~ine oziroma strategije njenega prena{anja – pou~evanja in kriterije njegove u~inkovitosti. U~inek, ki ga je potrebno kontinuirano dosegati, se ka‘e kot prispevek {olstva k {e ve~ji u~inkovitosti dru‘benega sistema. S tem se razkrijejo cilji {olstva in univerz – funkcionalno profesionalisti~no usposabljanje profilov v interesu (kapitalisti~nega) sistema. To pa ni edina pragmatika univerze. Druga pragmatika je utemeljena v raziskovalni dejavnosti, h kateri se vsiljuje natan~nej{a dolo~itev: kapitalizem prina{a re{itve za znanstveni problem. Tej dispoziciji ustreza financiranje raziskav in/ali raziskovalnih oddelkov s strani industrije, s ~imer Univerza/Dr‘ava popu{~a vplivu kapitalne mo~i in njeni nameri: pove~ati mo~ (str. 80). V tem smislu prena{anje vednosti in sledenje vednosti ne bi smelo biti brezkonfliktno. Zato je Lyotardov ugovor slepemu sledenju toka zahteva po dolo~itvi politik, ki jih je potrebno izvajati v ~asu, ko vednost nima ve~ svojega cilja in ko je avtonomija univerze zastarela, da bi se zagotovil izhod iz dr‘avnega funkcionalizma te vrste. Postmoderna znanost, ki sloni na ideji raziskav in raziskovanja, z zanimanjem za nedolo~ljivosti, pragmati~ne paradokse, konflikte z nepopolno informacijo itd., oblikuje teorijo svojega lastnega razvoja, s ~imer spreminja smisel vednosti in na ta na~in legitimira modele razlike, razumljene kot paralogije. Paralogijo lahko razumemo kot kritiko Habermasovega koncepta komunikativnega delovanja – modela za doseganje horizonta konsenza. Lyotard smatra Habermasov model za enega od komponent sistema, s katerim le-ta ohranja in izbolj{uje svojo u~inkovitost, ki tvori predmet administrativnih postopkov v Luhmannovem smislu (str. 103). Legitimiranje skozi paralogijo je zato potrebno razlikovati od inovacije (konsenza), ki jo sistem narekuje in uporablja z namenom, da bi izbolj{al svojo u~inkovitost. Paralogija zato vztraja na pripoznanju heteromorfije jezikovnih iger, s ~imer dose‘e odlaganje momenta meta konsenza in izognitev terorju le-tega, isto~asno pa pristaja na lokalne diskurzivne konsenze (podvr‘ene razveljavitvi), ki so dose‘eni med aktualnimi akterji. Lyotard meni, da tak{na usmeritev ustreza razvoju dru‘benih interakcij, kjer za~asna pogodba izpodrinja trajno institucijo, se lokalizira in na ta na~in ohranja u~inkovitost ter hkrati ponuja mo‘nost za neko alternativno politiko prihodnosti. Lucija Mulej George Soros: Globalizacija. Tr‘i~: U~ila International, 2003 184 strani (ISBN 961-233-533-8), 4.990 SIT prevod Tanja [tumberger Izziv nove informacijske in komunikacijske tehnologije, ki omogo~ata in izsiljujeta odpiranje v {ir{i prostor, pomenita nekak{no infrastrukturo nastajajo~e globalne dru‘be. Ko govorimo o tokovih, postaj v kontekstu globalizacije razmi{ljanje o lokacijah kot alternativnih izklju~enostih v prostoru neprimerno. V endar pa se – po drugi strani – zaradi soo~anja s te‘avami, ki jih ni mo~ re{iti individualno ali nacionalno, postavlja problematika individualnega, lokalnega, nacionalnega in globalnega. V tem smislu teritorialno izklju~enost in posesivnost nadome{~a ubikviteta (povsod-prisotnost). Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 179 Recenzije Knjiga je nastajala pred 11. septembrom, sicer pa ni zastavljena izklju~no teoretsko. Avtor datum namre~ izpostavi, saj je bilo ‘e pred tragedijo jasno, da vsi niso zadovoljni z globalizacijo; na to so nas opozarjali zlasti antiglobalisti. Njegov pogled na globalizacijo je iz “prve roke”; posami~ne teze argumentira z mno‘ico empiri~nih analiz in podatkov. Vendar ne ostaja zgolj pri tem. Predlaga namre~ {tevilne prakti~ne re{itve za bolj{e delovanje sistema. Kar pa je morda glavnina te knjige, je argument, ki skozi skrbno analizo obstoje~ih mednarodnih finan~nih in trgovskih institucij poka‘e, da so s podporo pri ustvarjanju bogastva zaostajale pri zagotavljanju drugih javnih dobrin. Kot pravi sam, je cilj pisanja razlo‘iti delovanje globalnega kapitalizma ter na~ine, kako bi ga lahko izbolj{ali. V ta namen gradi na o‘ji definiciji globalizacije; razume jo kot prosti pretok kapitala in kot pove~anje prevlade svetovnih finan~nih trgov ter multinacionalnih korporacij nad nacionalnimi gospodarstvi. Vsekakor je kompetenten za to podro~je. Je strokovnjak na podro~ju finan~nih trgov, prav tako pa ‘e nekaj let preu~uje negativne aspekte globalizacije (knjiga Open society: Reforming Global Capitalism in {tevilni ~lanki). Kot {tudent je Soros prisegal na filozofa Popperja (Open Society and Its Enemies), v kasnej{ih letih pa je ustanovil Open Society Fund (v letu 1979), namenjen odpiranju zaprtih dru‘b ter pomo~i ‘e odprtim. Soros Foundations Network dandanes sestavlja ve~ kot 30 fundacij iz Vzhodne in Srednje Evrope ter s podro~ja nekdanje Sovjetske zveze, pa tudi iz Gvatemale, Haitija, Mongolije in Ju‘ne Afrike. Fundacije imajo skupen smoter, to je spodbujanje razvoja odprte dru‘be. Ena izmed fundacij v tej neformalni mre‘i je bila tudi Open Society Institute – Slovenia (Zavod za odprto dru‘bo Slovenija) – kot nepridobitna organizacija, ki jo je Soros ustanovil leta 1992 v Sloveniji, s svojim delovanjem pa je prenehala leta 2000. Kljub temu je Soros s svojo filantropsko dejavnostjo v Sloveniji {e vedno prisoten, predvsem v partnerstvu z Mirovnim in{titutom iz Ljubljane. V posameznih poglavjih bralec lahko jasno za~uti interaktivnost {tudije, ~esar se ne sme zanemariti. Nakazane smernice potencialno mogo~ega razvoja avtor strukturira v {tirih poglavjih. V uvodu slikovito prika‘e pomanjkljivosti globalnega kapitalizma. Kot najbolj o~itno izpostavi prosto gibanje kapitala na eni strani ter nadzorovano gibanje ljudi na drugi strani. S tem je povezan osnovni manko: trg u~inkovito ustvarja blaginjo, vendar pa ni ustvarjen za to, da skrbi za druge socialne potrebe. Nujna torej ni sprememba amoralnih trgov, pa~ pa vnos podsistema, kot je npr. MDS - Mednarodni denarni sklad, ki bi vklju~eval moralnost. Kar {teje za te‘ji problem, je kolonizacija tr‘nih vrednot v mestih sistema, ki tega ne vzdr‘ijo. Tak{en problem seveda ni mo~ re{iti institucionalno, pa~ pa, ~e ‘e govorimo o globalizaciji, svetovno nazorsko. Avtor pravi, da globalizacija ni igra z ni~elno vsoto, kar so npr. izpostavljali teoretiki odvisnosti (ti. dependistas – Cardoso, Frank, Faletto). “Koristi presegajo stro{ke v tem pomenu, da je s pove~anim bogastvom, ki ga ustvarja globalizacija, mogo~e izravnati nepravi~nosti in druge pomanjkljivosti globalizacije, pa {e vedno ga nekaj ostane” (str.8). Tu gre za diskrepanco med MFTI (Mednarodne finan~ne in tr`ne institucije) in mednarodnimi politi~nimi institucijami, kar je povzro~ilo izredno neenakomeren razvoj na{e globalne dru`be. Mednarodna trgovina in globalni finan~ni trgi namre~ zelo uspe{no ustvarjajo blaginjo, ne morejo pa neposredno poskrbeti za “javne dobrine”, kot so potrebe po ohranitvi miru, ubla`itvi rev{~ine, skrbi za okolje, bolj{ih delovnih razmerah in ~lovekovih pravicah. V tem kontekstu avtor izpostavlja, da so antiglobalisti~ni aktivisti zavedeni, ko posku{ajo uni~iti MFTI. Geslo “sink or shrink” STO je neproduktivno; namesto hujskanja proti STO (Svetovni trgovinski organizaciji) bi se morali boriti za enakopravno in u~inkovito institucijo, ki bi slu`ila socialnim ciljem, ki jih gibanje posku{a dose~i. V kontekstu globalizacije ne moremo mimo kritik zunanje pomo~i dr`avam (npr. pomo~ Svetovne banke). Glavni protiargument so koristi zunanje pomo~i dr`av darovalk in ne prejemnic (pogoji pomo~i prepogosto dolo~ajo nacionalni varnostni interesi, ki temeljijo na geopoliti~nih vidikih in ne upo{tevajo stopnje rev{~ine ali zna~ilnosti vlade, ki pomo~ prejema). Problematika pa je tudi nadzor pomo~i, ki je nacionalen, s ~imer se prepre~uje ustrezna koordinacija (pri~e temu smo bili denimo v Bosni). 180 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije V prvem poglavju se avtor posve~a Svetovni trgovinski organizaciji. Kot Ameri~an poda dolo~ene vidike, ki so morda spregledani. Kot prvega poda oceno, da je veliko la`je zdru`iti mo~i javnosti pri nasprotovanju ne~emu kot pri podpiranju ne~esa. Na primeru STO poudari, da je v mnogih pogledih popolnoma razvita in najnaprednej{a mednarodna institucija. Priznati moramo, da je bila uspe{na pri oblikovanju mednarodnega prava, pa tudi pri izvajanju sodne funkcije. Kar pa se Sorosu zdi poglavitno – na{la je na~in uveljavljanja svojih sklepov. Navsezadnje imajo, kot poudari sam, kritiki prav, ko trdijo, da je STO pristranska v korist bogatih dr`av in multinacionalnih korporacij. Vendar Soros meni, da pristranska ni zaradi svojega mehanizma, ampak zaradi na~ina njegove uporabe in pomanjkanja podobnih u~inkovitih struktur, ki bi si prizadevale za druge socialne cilje, kot so varstvo okolja, delovne in ~lovekove pravice. Kot prvo bi bilo nujno odstraniti (ne)tarifne ovire za kmetijske izdelke (spomnimo se na boj Kmetov brez zemlje Srednje in Ju`ne Amerike), tekstil in obutev. Prav tako pa je protidumpin{ka zakonodaja osiroma{ila periferijo in ustvarila zelo neenakovredno igralno polje. Trgovinski sporazum NAFTA (North American Free Trade Area), v katerega so vklju~ene ZDA, Kanada in Mehika, pomeni zmago neoliberalisti~ne ideologije, ki se zlasti zavzema za neoviran prehod kapitala preko dr`avnih meja. Tak{na gospodarska politika naj bi prinesla blagostanje in enakomerno porazdelitev ekonomske mo~i v regiji, `al pa so njena neposredna posledica {e globlje socialne in ekonomske razlike (obupne socialne razmere v najbolj ju`ni mehi{ki zvezni dr`avi Chiapas so ob podpisu prej omenjenega sporazuma 1. januarja 1994 privedle do mno`i~ne ljudske vstaje – ki traja {e danes – pod vodstvom Zapatisti~ne vojske za narodno osvoboditev). Avtorjev pogled je v delu konstruktiven; glede na to, da je mo~ STO njen mehanizem (ILO - Mednarodna organizacija za delo - ima zaradi {ibkej{e strukture veliko manj{i vpliv), je le-tega potrebno inkorporirati v nove reforme in ne v revolucijo, kar pomeni prelom. Soros nakazuje, da v globalnem svetu postaja vse bolj jasno, da je potrebna globalna reforma, ki bi implicirala trajanje. Na to temo se vra~a v naslednjih treh poglavjih. V drugem na podoben na~in analizira in sintetizira tematiko mednarodne pomo~i. Tako MDS kot Svetovna banka sta zelo zaposlena z zagotavljanjem finan~ne in tehni~ne pomo~i dr`avam, ki so nesposobne tekmovati v globalni ekonomiji (nekdanje komunisti~ne dr`ave in manj razviti). Vendar pa imata instituciji nekoliko razli~ni vlogi, kar prina{a me{ane rezultate (avtor poda empiri~no evidenco posameznih neuspe{nih primerov podpore). Zaveda pa se, da prihaja obdobje “u~ljive civilizacije”, ki se mora biti sposobna u~iti na lastnih napakah (o tem nas je seznanil tudi Beck v Dru`bi tveganja). V tak{nem kontekstu je Svetovna banka za~ela z Osnutki splo{nega razvoja, prav tako pa se pripravlja Listina o strategiji za zmanj{anje rev{~ine. Predlogi SDR bi torej revnim dr`avam pomagali na dva na~ina: posredno s pomo~jo donacij in neposredno s pomo~jo pove~anja njihovih monetarnih rezerv. Torej bi bile donacije dopolnilo, ne pa zamenjava bilateralnih pomo~i. Javno podjetje namre~ ne more postati dvojnik zasebnega, vendar pa lahko veliko pridobi s pomo~jo njegovega primera napak in prednosti. V predzadnjem poglavju avtor na kratko predstavi Multilateralne razvojne banke. Da bi odpravili nenamerne negativne posledice, ker so trgi kapitala precej nedovzetni za vladne izdatke in nespravljivi glede akumuliranega dolga v obrobnih dr`avah, je potrebno preoblikovati metode Svetovne banke pri kreditnih poslih. Soros kot prvi ukrep navaja ve~jo previdnost in pozornost do notranjih politi~nih razmer v dr`avah, katerim se sredstva posoja. Lahko bi rekli, da se to `e uresni~uje – vsestranski razvojni okviri si namre~ prizadevajo za posvetovanje s civilno dru`bo, obenem pa je potrebno prepre~iti interese zaposlenih po dominaciji. V zaklju~ku Soros pozornost usmeri v finan~no stabilnost MDS. Kadar imamo opraviti z znanimi koli~inami, je pri trgih mogo~e zaznati te`njo k ravnote`ju, kar pa za finan~ne trge ne velja. Pristranskost, ki je `e sama zakoreninjena v tr`nih pri~akovanjih, je eden izmed dejavnikov, ki oblikujejo potek dogodkov. Dvosmerno interakcijo med pri~akovanji in rezultati Soros poimenuje povratnost (reflexivity). Bori se za priznanje te ideje, saj po njegovem mnenju povratnost zagotavlja bolj{i okvir za razumevanje delovanja finan~nega trga, kot pa to omogo~a ideja Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 181 Recenzije ravnote`ja. V tem smislu zagovarja idejo vidne roke finan~nih trgov; le-ta naj bi jih vodila in jim prepre~evala iztirjenja. ^e govorimo o dana{njem ~asu, to vidno roko predstavljajo ZDA s podporo Washingtona, kar je resda ustvarilo neenakomerno igralno polje. Vendar pa avtor meni, da je upanje na enakopravno polje utopija, in ne utopistika. Analiza knjige ka`e na prevladujo~i polo`aj ZDA v globalni ekonomiji, torej amerikanizacijo homogenih in prav tako hetereogenih enot v sistemu. Glede na to, da je konkurenca podlaga za sam proces globalizacije, bi le-ta potrebovala nove temelje in iz tega izhajajo~o strukturo. Soros predlaga smer odprte dru`be; opozarja nas, da hladna vojna na nek na~in ni bila ni~ drugega kot boj med odprtim in zaprtim sistemom. Vendar je bil polo`aj v tem ~asu stabilnej{i, kot je danes. Zato svojo vizijo oprte dru`be poda korektno in poka`e, da je globalizacija v dolo~enem pogledu svarilo, poziv k reformam in dejanjem. Po drugi stani pa predstavlja smernico k uspe{nej{i in mirnej{i prihodnosti. Tina Kogov{ek Vlasta Jalu{i~: Kako smo hodile v feministi~no gimnazijo. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., Lila zbirka, 2002 293 strani (ISBN 961-6271-45-8), 3.100 SIT Knjiga z duhovitim naslovom Kako smo hodile v feministi~no gimnazijo je izsek iz raziskave Neodvisne ‘enske skupine v Sloveniji 1980 – 1995, ki jo je v letih 1997/98 izvedla V. Jalu{i~ s sodelavkami. Kot poudari avtorica, knjiga nima namena biti »prispevek k zgodovini Slovencev« niti »zgodovina« ali »iz~rpna predstavitev feminizma«. Je pa ‘elja opisati, ovrednotiti ter re{iti pred pozabo novo feministi~no gibanje v Sloveniji in deloma tudi {ir{e, v nekdanji Jugoslaviji – kolikor je prvo bilo povezano s slednjim predvsem pred, manj pa po osamosvojitvi Slovenije. Hkrati pa ima namen tudi spodbiti dominantni in prakti~no edino veljavni mit o ustanavljanju Republike Slovenije kot samostojne dr‘ave ter predstaviti tudi »alternativni«, »paralelni mit«, katerega nosilci so bili akterji novih dru‘benih gibanj. Feministi~na gimnazija je razdeljena v dva ve~ja dela. V prvem delu avtorica opi{e zgodovinski potek gibanja, ga umesti v tedanji {ir{i zgodovinski, dru‘beni in politi~ni kontekst, pa tudi kontekst feministi~nih gibanj po svetu, ter ovrednoti njegove rezultate. V drugem, ob{irnej{em delu, sledijo intervjuji z nekaterimi klju~nimi aktivistkami in/ali teoreti~arkami gibanja. Ti so izvrstna konkretizacija in dopolnitev prvega dela knjige. Hkrati pa je s (v glavnem realiziranim) poskusom intervjuvati vsaj eno aktivistko iz vsake skupine, dose‘ena tudi dolo~ena stopnja reprezentativnosti pogledov na tedanji ~as in feministi~no gibanje. V . Jalu{i~ tudi metodolo{ko korektno opozori, da – {e posebej zaradi statusa akterke v gibanju ter intervjuvanke v raziskavi – njen pogled v vlogi avtorice knjige ne more biti objektiven. Dobrodo{la dodatka sta tudi kraj{i biografski podatki o intervjuvankah (s poudarkom na tistih, ki se nana{ajo na sodelovanje pri gibanju) ter ~asovna shema z medsebojnimi povezavami feministi~nih skupin v letih 1984 – 1995. @e v uvodu avtorica postavi pomemben poudarek, ko novo feministi~no gibanje v Sloveniji umesti v kontekst za~etkov procesov demokratizacije od sredine 80-tih let prej{njega stoletja dalje. Feministi~no gibanje tako ni bilo ozko usmerjeno gibanje le za pravice ‘ensk (ki naj bi jim bile po tedanji vladajo~i ideologiji ‘e tako ali tako dane), ampak je pomembno prispevalo tudi k razpravi in podpori drugim temam, ki so se izoblikovale v okviru ti. novih dru‘benih gibanj. Slednja so bila pomemben dejavnik demokratizacijskih procesov (vklju~no z oblikovanjem temeljev demokrati~nih politi~nih institucij ter novega pravnega reda) v Sloveniji, katerih »zgodba« pa je bila – deloma tudi zaradi dr‘e njihovih predstavnikov – bodisi potla~ena bodisi jo je vsrkal in