LETO XII. 22.AVGUSTA 1959 ŠTEV.243. BIT! ALI' NE BITI Obisk ameriškega podpredsednika Richarda Nixona v Sovjetski zve zi gotovo ni bil pogodu mnogim beguncem, ki so že po naravi nezaup= Ijivi,kadar gre že za občevanje s komunisti kaj pa šele za overturo v morebitne koeksistenco med dvema svetovoma. Upravičeno se boje,da Se bo s tem čas njihovega povratka' v domovino oddaljil in da ni več misliti na kakšno osvobojevalno'ameriško vojno. Gledano predvsem iz ozkega beff:unskea:a vidika bi takšno stališ= če bilo razumljivo. Toda s kontinentalnih ali celo občečloveških vi dikov pa je ameriško-sovjetsko približevanje razvojno nujno, četudi prinaša mnoge nevarnosti. Problem je dejansko silno enostaven, kot smo ga že nekajkrat na tem mestu nakazali in kakor ga je tudi zdaj v Foskvi postavil Ni xon:"Alternativa je, da s Sovjeti razgovarjaš, ali pa se boš nazad= nje z njimi tepe'1." Ta alternativa pa ni sprejemljiva. Kajti kadar .imaš opravka samo z grobo silo,kot je to bilo v Hitlerjevem prime = ru, je stvar bistveno različna, če se spo'padejo ideje. Teh ne boš u ničil s tanki in bombami, razen če z njimi tudi ne Uničiš človeškem ‘ga rodu. Preostane torej, da ljudem pokažemo boljše ideje; še več: tre= ba je tudi dokazati, da'so zares boljše. Kako naj .bi to naredili,če bi se obdali s kitajskimi zidovi, če bi vztrajali na železnih za = vesah? ... Vemo, da je ta pot dolge in težavna, združena z mnogimi navar= nos trni, zlasti kadar imamo opravka s-, tako izyežbanimi in fanatični^ mi nasprotniki-.. Vendar pa ji da jemo •ph e dno st pred vojno,ki bi uniči la svet. Z Nixonom smo prepričani, da bo stvar Napredka v svobodi" končno zmagala nad Napredkom brez nje. Toda jabolko “n am no' bo samo Padlo v naročje in marsikatero idejo in politiko bomo še- morali re= vidirati. . . . ; < < • NAŠA BESEDA Slovenski zamejski tisk"je že nekajkrat poročal o poskusih za= grebških in beograjskih režimovcev, da bi se Slovenci odrekli svoje mu jeziku v korist srbohrvaščine. Nič več in nič manj! Ta mehurček Pa je počil dejansko že v letu 1957..,ko bi naj o tem razpravi j ali na Plenumu Zveze jugoslovanskih književnikov v Beogradu. Toda ker jebK odpor v Ljubljani le prehud, so plenum odpovedali. Vendar pa so leto dni kasneje, lanskega novembra, nekateri slovenski kulturniki na skupnem kongresu že morali braniti samostojnost Prešernovega,Cen = karjevega in Levstikovega jezika. Ako bi segli nekaj let nazaj, bi našli v pariški ^Larousse članek Hrvata An tuna Pole.nŠčoka, ki je de= jal, da slovenščina podpira lokalpatriotizem in da jo je treba žrt= vovati, da ne bi zavirala razvoja jugoslovanske nacionalne zavesti'. Zagrebška REPUBLIKA pa se je pred me'seci pritoževala nad slovenskim m macedonskim jezikom,ki da sta umetna... • ’ Mi celi zadevi nismo povečali bogve kake pozornosti, ker srna = tremo, da so vsi vrazovski poskusi odprave slovenskega jezika v XX. S "h n 1 O "f" "111 _ Y\-yv r\nr rav» -i o +• X A ~ ^ v-, • v . ^ * • . w ----- vjJ-1 o XV. v? p, Cl J U Zi _L!\. Q y AA stoletju - brez pristanka živega naroda - otročarija, po. naj potem že prihajajo iz Zagreta, Beograda ali celo uradne Ljubljane.Drugačni kalibri so poskušali s tem, pa so si prste opekli.'Res, "ta bur ka je stara že tisoč let", zato nas niti najmanj ne skrbi usoda na šega jezika in našega naroda, dokler biva na svoji zemlji in ga ne poskušajo razšeljevati ali načrtno poseljevati s tujerodci. Vendar pa bi utegnila imeti neko korist predložena protestna izjava, kot jo zamišlja g.Firko Kunčič v zadnji številki SLOVENSKE POTI, Taka izjava vseh svobodnih.slovenskih kulturnih delavcev bi mogla imeti vsaj ta učinek, da bi pred svetom potrdila našo pravdo in vzbudila pozornost nanjoi Ker so komunisti dokaj občutljivi za odmeve v svetovni javnosti, tako na Zapadu kot na Vzhodu, - zlasti kadar ne gre za čisto politično-filozofske zadeve, jih utegne tak= šna akcija pripraviti k pameti* Vendar pa obstoja nevarnost,da bi besedilo takšne izjave dobilo notorično ahtisrbijanski odn. proti= jugoslovanski pečat, kot je slutiti iz KunČičevega članka. Ne le da bi bil tak izpad pristranski, ker tovariši Hrvatje prav nič ne zaostajajo za tovariši Srbi, ampak bi bil tudi odmev v svetu negatl ven,kolikor poznamo njegovo reakcijo odnosno prezir do poskusov -■ rušenja jugoslovanske federacij e. "'Takšna kunčičevska izjava bi bi= la predvsem voda na "beograjski""mlin, ker 'bi "Beograd" takoj ozna oil takšno akcijo kot politični manever emigrantske reakcij e,ki da se ji cedijo sline po dobrih starih časih.' Tako bi takšna izja= va dosegla prav nasproten učinek! Izjava naj bo jasna toda pozitivna! Naj pribije samobitnost slovenskega naroda in njegovega jezika in naj zavrne poskuse sle = hernika, ki bi nam hotel streči po življenju, ne da"bi se pri tem spuščala v politične kombinacije in vprašanja. Sodimo, da je vod = stvö "Slovenske kulturne akcije" v Argentini poklicano, da o"stvarL razmisli in predloži osnutek take izjave"svobodnim slovenskim kul= turnim delavcem. Izjava bi mogla biti tem bolj interesantna in po--■ membna, če bi bilo mogoče zanjo pridobiti tudi tiste obmejne slo = venske kulturnike, ki sicer simpatizirajo z režimom doma. Vsi po bomo poklicani, da s takšno izjavo po najboljših močeh seznanimo svet.To pa bo tudi vlilo zaupanja in vere kulturnim de= lavcem v Sloveniji, da bodo napade iz Zagreba in Beograda prenaša= li s prezirom in ponosom. O DOMOVI NA, ti si kot bolezen! Slovenci v Avstraliji se razburjajo. Neva Rudolfova,nadarjeno d ek! e, se je vrnila v Jugoslavijo. 0 njenih črticah "Öis.to malo Iti bežni smo poročali aprila (KT 239). Gdč.Rudolfova je bila dokaj poznana nied avstralskimi Slovenci in je sodelovala v MISLIH in ZA= „O O/TOoO0 je potegnilo srce v zakon, v Jugoslavijo. Med av = ki,!0S1?Venc} nastal hrup. Nekateri pravijo, da je bil njen odh°a v ti tovino pljunek v obrez slovenski rrotikomuiistišni stvB“ ri. Drugi, posebno njene znanke, se zgražajo nad napadi in trrH-irc da se je dekle odločila po težki, notranji borbi. Prav radi mo, da je bila odločitev težka. Bodočnost je negotova.Nihče ne ve kako se bodo razpletala.sledeča poglavja njene ?sebne"diame p?ed ’ -mi trdosrčnih titovskih oblastnikov, za katere je umetnost le de kla socializma. Ker ji zaradi mladosti ne morejo očitati medvoine= ga udejstvovanja, se bo pač izognila političnemu preganjanju.Ne bo skim^oblas tnikomD^n^ S0c;Uli2™’ kot 36 P^vi slutb? titov A odločitev je ločitve vseh tistih prostovoljno vrnili taborišč. Naslednji skih komisij, ki so bila njena osebna stvar, kot so bile osebne od beguncev, ki so se v zadnjih štirinajstih letih v Jugoslavijo. Prvi so se na tihem izgubili iz so se odzvali vabam jugoslovanskih repatriacij se vrtele okoli beguncev. Kasneje so se vračali ta k ženi, oni k staremu poslu, tretji'v pokoj; vsi so se vračali domov. Nekateri so zašli v zapor. A «im več časa je preteklo od neslavne revolucije in povržene osvoboditve, tem manj sitnosti so imeli, Če izvzamemo neizbežna poniževalna zasliševanja. Ob vseh teh vrnitvah nam je prihajalo na misel, zakaj .vendar je ta ali oni začel v begunstvo.Le mladi in krepki ljudje se lah= ko znajdejo v negostoljubni tujini. Posamezniki zdaj beže iz Jugo Flavije,ker si predstavljajo, da se onstran meje cedita meid in mleko, pa se kmalu bridko razočarajo,. Kdor je bežal, da bi bolje živel, se je motil. Dolgo 'traja, predno se ustališ v tujini.Pre = cej slovenske pridnosti in iznajdljivosti je treba, da si poma' a gaš na noge. Mnogi, posebno v Ameriki, so dosegli višjo življenj= sko raven, kot bi jo imeli do^a. A to pač ni bil cilj begunstva , čeprav se taki vsekakor ne bodo vračali. Mnogi smo bežali, da bi si rešili kožo.Ko je tekel čas in so se strasti pomir j ovale, so se nekateri odločili, da koža ni'"več v nevarnosti, pa so šli domov. Nekateri pa smo bežali, ker smo hote li živeti v svobodi. Öudba svoboda je to bila po taboriščih za”ži co, a vendar smo lahko mislili,kar smo hoteli, govorili, kar smo hoteli. Po prvih letih taborišč smo prišli v zapadne države in sm0 se lahko tudi odločali, kakor smo hoteli. Zakaj bi so torej razburjali, če se nekdo odloči iti domov?' Prav gotovo je, da se vsakv‘vrača z občutkom poraza. Domovina je kakor zdravje, a titovska domovina je kakor bolezen.Ne smemo Pa'si predstavljati, da smo ledni begunci junaki in borci za svo= bodo in bomo že pokazali tistim doma, ko se vrnemo v zmagoslavju. Ce Še kdo tako zmešano misli, je zadnji čas, da se otrese "’takih Pojmov,kaj ti"si cer ni prav nič boljši od komunistov doma. Razlika Oe samo v.tem, da so komunisti na oblasti, taki protikomunisti pa bi radi bili na oblasti in če bi jo dosegli, bi paševali kot prvi. To pa ni naš namen in za to nismo zapustili domovine. Dobro se za Vedamo, da smo le begunci, raztreseni v morju tujine. Narod je do ma in narod ni komunističen. Zeli si svobodo, tako kot si jo mi želimo. Upamo, da jo bo nekoč - v ne preveč dal jni"bodočnD'3 ti -~tu di dosegel. Mi v tujini poskušamo pomagati z našimi skromnimi moč mi. Kdor med begunci ne pomaga, ne Pomeni prav čisto nič. Ne dela nas tujina junake in ne jamči nam, da smo dobri Slovenci. Med na= ‘so slabi posamezniki prav tako kot v Jugoslaviji. A drugi, med nami prav tako kot v Jugoslaviji, se zavzemajo za'"boljše" živij e nje.v nematerialističnem pomenu besede,' s to razliko, do je nam v T^Oini tako zavzemanje mnogo lažje kot onim doma'. I eni i drugi , vključno tisti slabi, pa smo Slovenci. Več razumevanja in strpno= s ti bi nam zelo prav prišlo. Razumevanje in strpnost vsaj z naše strani potrebujejo tudi tisti, ki se vračajo v domovino. Nepomembni posamezniki ne bodo deležni teh dveh dobrot s titovske strani. Nekaj drugega pa ie ta ka osebnost kot kipar Meštrovid, ki je prišel v Jugoslavijo in ga 3e Tito povabil na Brione na razgovor. Svetovno znani umetnik bi si celo lahko privoščil popolno odkritost in bi lahko Titu pove = dal nekaj krepkih, čeprav vljudnih, in se recimo zavzel za rojaka btepmca. Ce si tega ne bo privoščil, ga bomo z vso pravico smeli napadati. Kriv ali ne? ,mSrlr®r An?rije Artukovida, bivšega ministra za notrhnje zade ve NDH, ki se je po vojni zatekel v Kalifornijo in se tam skrival irnenorn’ J® Pred «eseci prilil olja na srbsko-hrvatski ogeng. Čeprav prepuščamo neodvisnemu sodišču, da izreče sodbo o tem, ce je Artukovid kriv umorov tisočev Srbov in Židov v Paveli= evi operetni Hrvatski, je vendar malo preveč'*pričakovati od nor= malnega človeka, naj bi verjel,da policijski minister v fašistični državi ne bi vedel, kaj se dogaja z državljani, za kaj so bila u= stanovljena koncentracijska taborišča in kakšna je notranja politi ka dotične države, kot nam je to hotel dopovedati gotovi hrvaški tisk. Artuković je za to moral vedeti, o tem ni prav nobenega dvo= ma. Ostaja potem samo, da ^e umore odobraval ali pa da jih je obso jal. Če je bilo drugo, bi moral izvajati nujne konsekvence. Titova vlada je pred osmimi leti zahtevala od Amerike Artuko= vićevo izročitev na podlagi neke stare tozadevne pogodbe med Zdru= ženimi državami in kraljevino Srbijo. Stvar se j'e vlekla od sodiš= ča do sodišča, vendar pa j e treba pri tem pripomniti, da ni šlo za tö', da ameriška sodišča ugotove Artukovičevo krivdo ali nedolžnost* ampak če je zadosten razlog, da ga je treba izročiti jugoslovanskim oblastem. V januarju je sodišče v-Los Angelesu končno odločilo, da tega zadostnega razloga ni, ker da je zahteva po izročitvi bolj po litične kot pa kriminalistične narave. Fneüja smo, da so begunsko-izseljenslci Srbi in Hrvati postopa li nerodno če že ne napak, kakor so se vmešali v celo zadevo. Da v Jugoslaviji ni 'neodvisnega sodstva, o tem smo si na jasnem.Zato ni govora, da bi mogel kdorkoli pričakovati od partijslco-policijsfcih sodišč pravične razsodbe - pa četudi bi naj pri tem šlo za notoriČ nega. vojnega zločinca. Zato ni bilo prav, ko so se nekateri svo = bodni Srbi postavili na Titovo stran in zahtevali ArtuLavidevh iz= ročitev. Jutri birse lahko kaj podobnega zgodilo s kakim Srbom. -Toda tudi -svobodni Hrvati so šli predaleč, ko so branili' Artukovi= da, kot da ni ničesar zakrivil in da je le žrtev srbokomunizrna.Kaj takega se upira zdravi pameti. Fihailovidev precedens Prav gotovo je, da bi Artukovidev primer moglo raziskati kak= šno neodvisno mednarodno sodišče in izreči sodbo. Čeprav ni izklju čeno, da bi na to pristali Amerikanci, ni govora, da bi kaj takega storili Titovi komunisti; še manj seveda* da bi sodbo izreklo kakš no ameriško sodišče in bi njen pravdorek priznala Jugoslavija. Ko tako ni nobene možnosti, da bi Artukovid prišel pred. neodvisno so= dišče, preostane samo še postopek, kot so se-ga poslužili leta 1946 Amerikanci v primeru Draže Fihailovida. Tedaj so sestavili posebno javno "sodišče"'iz uglednih ameriških pravnikov, ki so na podlagi obtožbe in obrambe izrekli "sodbo", da ^ihailovid ni kriv zločinov, ki mu jih očita jugoslovanska komunistična oblast. Tak postopek in taka "sodba" sta v veliki meri oprala pred svetovnim, javnim mne = njem Mihailovidevo ime,čeprav oboje ni moglo rešiti njegovega živ= Ijenja. Naloga svobodnih Hrvatov, ki so se zavzemali za Artukovida,bi bila, da v obrambi dokažejo njegovo nedolžnost. Pričakovati kaj takega od Srbov, ki so iskreno prepričani o Artukovidevi krivdi a= li^vsaj sokrivdi za 200.000 pobitih Srbov (in Židov), bi bilo pre= več." In čc bi se Hrvati'odločili za gornji"svetovani postopek in v tem smislu svetovali ameriškim prijateljem, bi bila gotovo nalo= ga Srbov, da zastopajo obtožnico. Nihče,ki mu je kolikor toliko po znana zgodovina fašistične N.D.H., jim tega ne bi smel zameri ti.Tu ne gre za pogrevanje srbsko-hrvatskegn spora.Gre le za. to,da bi bi lo na nek način - čeprav platonično - zadoščeno 'Pravici. Pfepriča= ni smo,da bi se vsaj zmerni Srbi strinjali s tem.Na Hrvatih je zdaj da pokažejo,da se ne boje sodbe javnega mnenja Enoletna naročnina za Klic Triglava znaša v Angliji 24/-,v Severni Ameriki / 3.50 z navadno in / 7 z letalsko dostavo,v Avstraliji pa LA 1.10.0 z navadno in LA 3 z letalsko dostavo.Naročnina je plač = Ijivn tudi v dveh polletnih obrokih.Poverjenica našega lista v Av= straliji je ga.Pavla Filadinovič, 12 Oxford Rd ., INGLEBURN, N .S .V/., po verjenik v Sev.Ameriki pa g.Janez Žerjav, 114 Pope S treci; PAIRPIELD, Conn.,USA. Prvi četniki V junijski številki VESTNIKA slovenskih pro tikom.borcev je P. Grum zanimivo popisal,kako je pomladi 1942.prišlo v bližini Ljubija ne do formiranja ilegalnega odreda, ki naj bi na terenu, predstavljal Kihailovioevo vojsko v Sloveni ji.Danes se kar težko bere,kako so se tedaj ljudje branili vstopati v tako enoto,tako so bili po eni stra ni že prestrašeni zaradi partizanskega delovanja,po drugi strani pa so omahovali med tem, če je že čas ali še ne.Tako bi se 20.4.1942. morali sestati bodoči četniki v Hrastju pri Lj.,nakar bi naj kreni= li na Dolenjsko.Toda trije četniki niso našli nikogar;is to se je po novili kasneje v Novem mestu,kamor so šli iskat srečo.Nä povratku v Ljubljano so jih Lahi aretirali,a dva sto jim ušla.Potem se je gla= silo povelje,da se bo odred formiral iz Ljubljančanov in krenil na Dolenjsko.Tako se je v tednu pred 17.majem zbralo pri Sv.Urhu 1? mož med katerimi so bili 4 poklicni oficirji.Kanjkalo jim je orožja,ta= ko da je poveljnik Kranjc predložil komandi v Ljubljani,naj se od = hod zaradi malega števila borcev odloži,dokler njih in orožja ne bo veo.Predlog je bil zavrnj en,nakar se je odred 17.majo 1942. z 11 u= Porabnimi mauseričarni,10 ročnimi bombami in dvema pištolama podal Proti Novemu mestu.Ze naslednji dan so jih napadli Lahi,sčasoma pa so na en.ali drug način bili skoro vsi ubiti v bojih z Lahi ali s Partizani. - To je srž Grumovega članka. Daši je bila zamisel formiranja več zbirnih taborišč za moštvo in orožje v bistvu dobra,zlasti ker so bila ta terensko razdeljena (okolica'Ljubljane,področje Stične, okoliš Velikih Lašč, Žužemberk m Novo mesto),vendar nekaj važnega ni funkcioniralo pravilno,ker ^8j kio ysi ti "'logori" ali likvidirani od partizanov (n. Pr."Triglav" no Primskovem rn "Soča" pri Dobrepolju) ali pa se ni= so moglaTobdržati zaradi pomanjkanja ljudi ( Žužemberk,okolica Liub= 4-j an e) . Kaze, da smo ze tedaj kot tolikokrat kasneje trpeli na rak ram: pomanjkanje enotne in disciplinirane terenske~-organizaciie. aradi nepripravljenosti našega političnega in s-*tem vojaškega vod= o va smo bili povsod izven Ljubljane vsaj devet mesecev prepozni in *??? se v tolikih primerih morali zadovoljevati z os tanki,ki so nam Oih "puščali" partizani,ki so pravočasno izkoristili ljudski odpor do okupatorja in pobrali udarne in ofenzivne elemente. Ostaja tudi vprašanje,zakaj se Kranjčeva ljubljanska skupinari kw°ht TSv1 mextU °flqsfla pri Volk-Dobnik o vem -Triglavu", koer bi lahko dobila več orožja in predvsem,kot bi bilo pričakova = ^i, združila sile,s čemer ne bi odred le podvojil udarnosti ampak bL qV0^1 + ^'-1u-’ni tudi psihološko bolje vplival na samem, terenu,kjer so se četniki kretali.^Tako gotovo ne bi 8.junij a prišlo do pdrti = enakega napada na "Triglav",ki se je moral zaradi prenoči v moštvu umakniti in jo bil potem v italijonski ofenzivi 22.avgusta-razbit. Razvoj bi vsekakor mogel biti bol jši,nikakor ne slabši.Je morda tu= ^ šln za tisto usodno tnlini jsko organiziran j e, po katerem ie bil Triglav., pobratimska domena,oni pri Ljubljani pa "klerikalna"? Omemba Franceta Gruma,kateri četniki so kasneje padli v bojih z Lahi ali partizani, pa zahteva gotovo dopolnilo. Gre za kapetana ž0- Ä“? ka= x O X V u KLIC^ TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenske Pmvrtn" Združenje svobodnih in demokratičnih Slovencev.Samo tis ti prispevki Predstavljajo njeno mnenje,ki so podpisani od izvršnega odbora! Naš naslov je : BM-TRIGLAV. LONDON WC.1. SRBE NA VRBE? SLOVANSKI PROBLEM V LUČI KATOLIŠKE MORALE Še start Rimljani so imeli izrek: Concordia parvae res crescunt, discordia maxlmae dilabuntur (Po slogi rastejo male reči,po neslogi se največje razbijejo). To je danes še prav tako resnično in veljavno, kakor je bilo pred dvatisoč leti. Slovani smo nagnjeni k neslogi in medsebojnemu prepiru. A imeti bi morati pred očmi, da z neslogo ne bomo nlkam* .r prišli. Jezuitski pater Vencel Lerch, po rodu Nemec, ljudski mijisonar in vse časti vreden mož, je rekel: "Kakšna sreča za nas Nemce, da vi Slovani niste edini med seboj'." A gotovo je enako resnično: kakšna nesreča za nas Slovane, če nismo edini med seboj.' Konkreten primer so Bolgari, Zakaj so izgubili Odrtn,kt jim je bil že priznan, in zakaj so izgubili dostop do Egejskega morja? Zato, ker so se dali nahujskati od slovanskih sovražnikov in so začeli vojno s Srbi (I.I9I3). V tem trenutnu so vsi padli po njih. Romuni so jim vzeti Dobrudžo, Grki Kavalo ob Egejskem morju, premagani Turki pa Odrin. Ker Bolgari niso ostali složni s Srbi, ker so pogazllt slovansko slogo, so bili tepeni na vseh koncüv in krajih. Resnično je, kar je zapisal Finžgar v svojem romanu "Pod svobodnim soncem": "Velik bo Sloven, živel bo v mirnih hišah, svobodno sonce mu svetilo leto in dan, če bo složen z brati', Inače pride tujec, postavi mu peto na tilnik in svoboden narod postane rob", - To so zlate besede, ki bi si jih vsi Slovani morali zapisati v spomin in srce. Ljubezen do naroda Oglejmo si to reč nekoliko s stališča katoliške morale. Kaj pravi ona k tej zadevi? ';'U' Profesor Franc Spirago je v nemškem jeziku napisal velik Katoliški ljudski katekizem. Spiragov katekizem je odobren in priporočen od več škofov. Preveden je na več jezikov. Spirago v posebnem po-glavlju obravnava tudi Narodnostno zadržanje krist’jnnov in pravi v tem poglavju: "Kristjan sme in mora svoj narod bolj ljubiti nego tujega; kajti ta ljubezen je že od narave v človeku^.in je krščanska vera ne odpravlja, marveč poveličuje in pospešuje. Če rečemo: Kristjan sme svoj narod ljubiti, je rečeno premalo. Treba je marveč reči: Kristjan mora svoj narod ljubiti. Ljubezen do samega sebe in ljubezen do staršev tudi ni samo dovoljena, marveč je zapovedana. Iz zakaj naj ljubimo narod, iz katerega izhajamo in ki mu pripadamo? Baš k^r je narod velika družina, veliko krvno sorodstvo. Kakor krvne sorodnike bolj ljubimo nego tujce, tako moramo tudi svoj narod bolj ljubiti kot vsakega tujega. In kakor otrok ‘ • svojo lastno mater bolj ljubi nego tu- jo, ne da bi tujo zaničevat ali sovražil, tako moramo tudi mi svoj narod bolj ljubiti nego tujega, ne da bi tujega zaničevali ali sovražili. Ljubezen do naroda je torej utemeljena v naravni postavi,to je: v volji Stvarnikovi. Ljubezen do naroda kažemo s tem, da svoj narod visoko cenimo in z dovoljenimi sredstvi prispevamo v njegov prospeh in obrambo. V obrambo svojega naroda smo posebno tedaj opravičeni, če skušajo naš jezik zatirati. Zatiranje svojega jezika občuti vsak sonarodnjak tako, kakor bi mu izdirali jezik iz ust. ;Napako stori torej, kdor jo do svojega naroda brezbrižen ali kdor zataji svojo pripadnost do njega. Napako pa stori tudi, kdor pretirava ljubezen do naroda, kakor da bi bil narod naj višja dobrina človekova". Tako torej Spirago, Ljubezen do drugih V luči katoliške morale je torej dovoljeno ljubiti svoj narod. In ne samo dovoljeno, marveč zapovedano. Svoj narod ljubiti je moralna ali nravstvena dolžnost. Narodno odpadništvo je nemoralno. Ncmčur-stvo Jo nemoralnoI Katoliški moralist jezuit Noldin pravi: !,Sama razumna narava nas nagiba, da onn bolj ljubimo, s katerimi smo ožje zvezani»Milost pa narave ne uničuje, marveč jo spopolnjujo. Torej tudi z nadnaravno (to je krščansko) ljubeznijo smemo in moramo one bolj ljubiti, s katerimi smo ožje zvezani. V tem je utemeljena in zapovedana osebna ljubezen do lastnega naroda. • Pa tudi ostali slovanski narodi so nam bližji nego neslovanski narodih Torej jih moramo v luči katoliške morale in v luči krščanske ljubezni bolj Hubiti nego neslovanske narode. Po' katoliški morali ne smemo nikogar izključiti iz svoje ljubezni do bližnjega. Po isti katoliški morali moramo one bolj ljubiti, ki so nam po naravi bližji. V duhu in luči te morale imamo torej moralno dolžnost slovanske narode boli ljubiti nego neslovanske narode. Popolnoma nemoralno je torej kak slovanski narod sovražiti! Slovenski kat.duhovnik» Perspektive za Jugoslavijo Pod zgornjim naslovom je g.F.Lovrenc objavil 8.in‘'*9.julija čla= nek v BAS L ER "TIA GERICHTEN, čigar grobi povzetek objavljam: Pred sam Titov rojstni dan so šli hrvaški študentje“demonstri = rat zaradi slabe hrane v menzi;ker je nastopila milica, j: tendenca ,.,in. potrfeba bodočnosti odprava veejaVmbji ki se delomaTze dandanes začenj avreaUziratl. Moje mnenje je, da • po >vseT' težnje;, pit žel j e-po'yrhttvl, "zlatih starih č a sovi' - kt. v rcsnietinl-’ •tl niso'bili zlati, vsaj no za večino .1 judt-f podbbhe*tre.alizrau "kme-r' čkth‘puntov, ko' so se 'ti borili za 'stare pravdb'"'i.^'z’e pravirjkyzato niso mogli uspeti, čeprav so biti v veliki večini 'in,- v. poštuTVO^nih-h''-; bitkah celo zmagoviti. Pogled nazaj, v prot oklo st,- je" lahko zelo koristen, toda le, ako se tz dogajanj v preteklosti In njth' študija A ! učimo za ravnanje v prihodnosti; ako pa gledamo v preteklost .le-.z nasmehom, da bl.sG-vanjo vrnili, je to jalovo početje In znamenje lrealizma. Zgodovinskega razvoja ni moči zaustaviti, k^j šele zaobrniti - on gre svojo pot In prej ali' slej premaga .vse ovire na njej ter pri tem tudi pohodi tiste, kt te ovire postavljajo. Doktor bo emigracija tožila za restavracijo meščanskega gospodarskega In družbenega reda, toliko časa bo v brezupnem položaju In se bo razblinila šc bolj kot .,se je že doslej ter bo deležna enako usode kot ruska emigracija Iz .časov oktoberske revolucije, kt jo/ Klic Triglava tudi sam omenja kot I svarilo. A 1 - :f : J .T • f"\ •'t' , ’ - • v- ; Poglcimo nazaj i • : . . •• Kakor je rojstvo človeka povezano s porodnimi bolečinami materne- In nebogljenostjo novorojenčka, tako jo tudi ob zgodovinskih prelomnicah, ko se "rodijo" novi družbeni In gospodarski sistemi. Le poglejmo na kratko nazaj v zgodovino! Ob prehodu Iz rodovno ureditve družbe v sUžnje posestniški sistem so pravo vojno služile "nabavi" sužnjev tn gotovo sc dotlej svobodni člani rodov niso dobro počutili, ko so postali zgolj ‘'govoreča živina" - In vendar in ta nn\H menil gotov napredek v tem* da vojnih ujetnikov niso več ''obveznou-bijali in da je proizvodnja narasla ter je bil s tem omogočen nastanek umetnosti in filozofije» Prehod iz sužnje posestniškega v fevdalni red je bil povezan na eni strani z upori sužnjev na drugi pa s preseljevanjem narodov ali ,,barbarizmoml,, uničenjem staroveške kulture in civilizacije - kljub temu pa je prinesel določen napredek,saj tlačani niso bili samo ;,živina, ki govori1', ampak so veljali za ljudi, in zopet se je proizvodnja še bolj dvignila ter krščanstvo - res za tisti čas revolucionarna religija - je ustvarilo novo zahodno kulturo Nastanek meščanskega ali kapitalističnega sistema so spremljale neštete državljanske vojne, v katerih sta šafot in giljotina pe-la svojo krvavo himno; tudi moderni ateizem, ki ga dandanes istovetijo s političnim komunizmom, se je rodil v tisti dobi, - kljub vsemu temu pa je prav v kapitalističnem obdobju bil dosežen doslej relativno največji napredek v vseh pogledih, razen enega, namreč tega, da je kapitalizem pravtako kot vsi sistemi pred njim odigral svojo vlogo in kljub temu ne odstopi prostovoljno, s čimer bi obvaroval človeštvo bolečin poroda nove dobe, čeprav obvarovanje pred porodnimi bolečinami pri človeku za današnjo znanost ni noben problem več« Socializem bodočnosti Bežno smo se ozrli v preteklost in omenili samo nekaj najznačilnejših momentov in prelomnic v zgodovini.družbenega razvoja -in vendar nam že to omogoča razumeti, da je tudi zlo, ki ga prinaša s seboj komunizem, samo porodna bolečina tistega deta sveta, v katerem se poraja nov družbeni in gospodarski red, za katerega bo najbrž ostala v veljavi označba ''socializem1', ki je že dolgo v splošni rabi» Seveda trenutno stanje na Vzhodu še nikakor ne zasluži imena socializem, saj so še komaj ustvarjene osnove za njegov nastanek, vendar pa se že sedaj razločno pojavljajo posamezni momenti napredka, ki dajejo bodočemu sociaiizmu prednost pred kapitalizmom» Vzemimo samo primer 'polne zaposlitve''', ki je kapitalizem niti ne žeti in je tudi dejansko ne uresniči, ampak ga spremlja stalno večja ali manjša armada brezposelnih, medtem ko je za porajajoči se socializem ena njegovih osnovnih značilnosti ali pa vsaj zahtev in stremljenj» In dejansko je ha Vzhodu pomanjkanje delovne sile aktualen problem in ne brezposelnost, ki je ena osnovnih značilnosti Zahoda« Razen toga tam ni "borns tih in revnih - če izvzamemo partijsko oligeihijo ali "novi razred", ,, 1 jepn prehoden pojav - kar je zopet ena prednost, čeprav so še vsi revni" (razen birokratov), kajti neenakost v kapitalizmu je glavni izvor nezadovoljstva množic« Sicer pa tudi partijski voditelji Vzhoda niso "bogataši" v pravem pomenu besede, ampak se samo nezakonito okoriščajo s premoženjem skupnosti, kar so bo pa nehalo, čim se bodo razmere normalizirale, - to pa je vprašanje časa, ki je odvisno od tega, kdaj bo postala diktatura odvečna, ko ne bo več sil, ki bi se prizadevalo restavrirati stari sistem, torej kadar bo vos svet že na poti v socializem« To pa ni nujno, da bi se moralo zgoditi na tak način kot se je na Vzhodu, namreč z državljansko ali pa svetovno vojno, pod vodstvom političnega komunizma, saj so se tudi v preteklosti revolucionarni prehodi iz enega sistema v drugega izvršili burno in nasilno v.glavnem na bolj ali manj omejenem ozemlju ter so se nato deloma nekrvavo in manj drastično razširiti na ves civilizirani svet ali pa so biti ponekod celo prostovoljno sprejeti s strani vladarjev - seveda pa se tam niso uveljavili dosledno in zato imamo še danes mnoge ostanke fevdalizma celo v Evropi. Naloge emigracije „ S tega vidika gledano bi emigracija (pravzaprav je izraz 'emigracija" neprimeren, ker pomeni le pojav emigriranja) ali bolje rečeno emigrantstvo (ta izraz je smiselno pravilen) lahko ušlo razblinjenju, se mu izognilo, ako bi opustilo svoje dosedanje jalovo počenjanje ter se dokopalo do spoznanja, da so vsi poskusi povračanja v preteklost - kot n.pr.restavriranj e kapitalizma v Jugoslaviji - pravtako nesmiselni, kot jo bila nesmiselna tako imenovana "Sveta aliansa", ki jo restavrirala v Franciji fevdalno monarhijo in skušala preprečiti uveljavitev kapitalizma; posledico toga so bile nove rovolucijonar-ne^državlj anske vojno* - zmagal pa je vseeno novi red, samo krvi je več preteklo kot bi bilo treba. Namesto da so torej predaja irealizmu, bi emigrantstvo - in to ne samo jugoslovanskoo - lahko odigralo zelo pozitivno vlogo, ako bi se intenzivno zavzelo za to, da ostane Zahodu prihranjena strahota komunističnega načina prehoda v novo dobo in bi se povezalo s tistimi zahodnimi silami, ki se prizadevajo za miren nastanek novega reda, brez "porodnih bolečin", a vendar dosledno in temeljito, s čimer bi Zahod prehitel razvoj Vzhoda in s tem bi odbila komunistom poslednja ura, kajti spričo demokratičnega - toda res temeljitega in doslednega - socializma z visokim življenjskim standardom bi komunistična diktatura padla kot gnil sad z drevesa. Tako bi emigranti ros lahko koristili svojim domovinam in vrhu tega še deželam, katerih, gostoljubnost uživajo sedaj. Takšno udejstvovanje, dejavnost s takšnimi cilji bi šele dala njihovim organizacijam perspektive, ki bi jih povezovale in ne razblinjale, tako kot jih sedanja brezupna in brezperspektivna usmerjenost v prazno. S tem v zvezi bi tudi skrbno zasledovanje razvoja v domovini, kjer vladajo komunisti, ter objektivno ocenjevanje tamošnjih dogodkov dobilo čisto drugačen smisel in bi se no dogajalo več, da bi izvajali jalovo pamflotistlčko kritiko stvari, ki so v resnici le v prid nastanku in razvoju nove družbe, ampak bi se potrudili v smeri iskanja pravih vzrokov neskladnosti med teorijo in prakso. Ako se ne bi '.bali zabeležiti tudi vse tisto, kar je tam perspektivno gledano pozitivnega in bi to tudi stvarno priznali ter ugodno oceniti, ostro in stvarno pa bi kritizirali zlaganost in demagogijo partijskega vodstva in njegove nesocialistične metode, tedaj bi samo pridobiti na ugledu in zaupanju pri svojih narodih, ki sedaj več.ali manj upravičeno vidijo v emigrantih te izdajalce domovine in koristolovce, ki.jim je le do osebnega ugodja. Končno pa tudi ne gre apriorno napadati in zmerjati komuniste samo zato, ker so komunisti, kajti tudi med njimi je mnogo idealistov (v ljudskem pomenu besede,ne v filozofskem) in dobrih ljudi - končno so v preteklosti mnogo hudega prestali in mnogo žrtvovali za uresničenje ideje socializma/ le da so ti večinoma padli v bojih ali pa so jih pozneje izrinili drugi - ampak je tudi med njimi.treba razločevati špekulante in karijeriste ter oblastneže od onih, ki iskreno verujejo v stvar socializma in so morda sami najbolj razočarani nad tem, kar ni vse tako, kot bi moralo biti ali pa so toliko zaslepljeni, da mislijo, da drugače pač ne gre. Navsezadnje pa, tudi ne smemo prezreti, da ni vso, kar je pri komunistih nega,tivnega, iz zlobe namerno povzročeno, ampak igra tudi neznanje in nesposobnost posameznikov veliko vlogo; naposled pa tudi dejstvo, da se čutijo stalno ogrožene od zunaj, kar tudi dejansko so, zato se branijo z vsemi sredstvi, tudi za ceno nepopularnosti pri svojih lastnih in tujih narodih. Iz teh razlogov tudi. stremijo po svetovni oblasti, da bi bilo konec nevarnosti od zunaj in bi ne bili več potrebni ogromni izdatki za obrambo. Z uvedbo demokratičnega socializma na Zahodu in opustitvijo vsakršno maščevalnosti pa bi odpadli glavni faktorji, ki omogočajo vzdrževanje takšnega režima na Vzhodu, kakršen sedaj je. Pisma uredniku 11JUGOSLOVENI NA OKUP " - G.Urednik! Da bi bralci KLICA TRIGLAVA mogli razumeti pismo g.Mirka.Gjurkovečkog (KT 242) in sploh celo polemiko mod nama, bt morali poiskati v ranih številkah moj dopis v "Razgledih" (KT 233), prvo pismo g.Gjurkovečkog (KT 237), moj odgovor njemu(KT238) in nato drugo pismo g.Gjurkovečkog (KT 242), in šole tedaj bi jim bila cela stvar jasna, ker bi videli, kaj som jaz rekel in ka-jje g.Gjurko-večki rekel, da sem jaz rekel, in obratno. Vso to kajpakdpostaj a 3a bralce nezanimivo,- pa zato tudi škoda dragocenega prostora v Klicu. A naj mi bo vendar dovoljeno pripomniti, da je njegovo pismo (KT 242) podobno zgodbi o postopku nekih predvojnih žandarjev v Jugoslaviji. KLIC TRIGcLAVA Stran 11. ’ l^ev_.242^ Pripovedujejo namrečs da če sl se pred vojno osebno zameril kakšnemu orožniku, (da sl mu n.pr.konkuriral v njegovi ljubezni, da sl zmagal pri kartah Itd.) tl on ni mogel nič. Toda ob prvi priliki, ko te jo srečal, te jo prijel za rame In na ves glas rekel, da so vsi prisotni čull: ‘'Kome tl psuješ kralja?" Vsak protest, da nisi niti besede rekel, je bil zastonj. Peljali so-te na žandarmerljsko postajo, kjer sl se mogel na glavo postavljati dokazujoč, da nisi preklinjal kralja. Tako nekako hoče g.Gjurkovočk'1 meni podtikati, da napadam socialno delavnost Udruženja slobodnlh'Jugoslovana na Švedskemjda ne cenim zares velike pomoči, ki jo oni Izkazujejo beguncem v Avstriji In na Grškem kot tudi da sem proti Jugoslaviji; na pomoč pa poziva g.Vllderja In Slovcnce-lnteloktualce na Švedskem, s katerimi jo g. Gjurkovečkl "razpravljal" o mojem pisanju.. Dejansko pa sem le kritiziral gotovo politično pisanje lista JUGOSLOVEN; kritiziral sem zlasti generaliziranje v pogledu "pokvarjenih politikov" In podobno. Kritiziral som tudi gotove politične Ideje In politično tolmačenje v JUGOSLOVENU; povedal som svoje mnenje, do katerega Imam prav toliko pravice kot ga Ima urednik g.Gjurkovečkl. Morda Ima on prav, morda Imam jaz, morda pa niti on niti jaz. Nikjer niti z besedo nisem kritiziral pomoči beguncem od strani omenjenega Dnžtva, torej akcijo, na katoroJdruštvo s polno pravico lahko ponosno. Ta dejavnost pač ni In no more biti nikomur "trn v očesu". Vendar pa Udruženje slobodnlh Jugoslovena, njegovi Intelektualni In nelntolektualnl člani, vključno tudi urednik g.Gjurkovečkl, nimajo nobene pravice pričakovati, da bi se jaz ali katerikoli drugi Slovenec moral v polnem strinjati z njihovim čisto političnim tolmačenjem In pisanjem zato, ker Imajo od dobrodelne akcije največjo korist slovenski begunci v Avstriji. Kakšna logika bi to bila!? Moja kritika JUGOSLOVENOVEGA pisanja jev gotovi meri obrodila sad, ker vidim, da v njem ni več tistega generaliziranja In "borbenega" pisanja brez razmišljanja - s srcem a ne z razumom. Morda bo nekega dne JUGOSLOVEN tudi pričel objavljati pisma uredniku, v katerih se pisci ne bodo strinjali z njim; dotlej pa Izkoriščam prostor v KLICU TRIGLAVA, da opozorim na dve,tri nedemokratske točke v njegovem pismu. Prva je gornja "zgodba o žandarju". Druga je njegova Izjava, "da trpi naša emigracija veliko škodo zaradi takšnega 'nadmudrtvanja' In Izgube časa, medtem ko so rdeči diktatorji smeje nad brezplodnostjo emigracije". Z drugimi besedami pravi g.Gjurkovečkl: "No kritiziraj me, sprejmi mojo mnenje kot edino pravtlno;- ako mo kritiziraš, pomagaš Titu, slabiš emigrantsko borbo proti Titu" In podobno. To p.csem prepevajo mnogi v emigraciji: vsi totalltarcl.od začetka, toda noben demokrat. Pri g.Gjurkovočkcm je v vprašanju'neznanje; toda ker živi v demokratični Švedski, upam, da bo nekoč razumel, da je demokracija vladavina s pomočjo razprave, z diskusijo, preko medsebojnega kritiziranja In popravljanja, ker se vsak demokrat zaveda, se mora zavedati, da nihče no razpolaga z resnico. Najlažje se ji jo moč približati s pomočjo svobodnega razgovora. To bodo, upam tako, spoznali tudi Slovencl-lntolektualcl", s katerimi bo - spet upam -*g.Gjurkovečkl tudi to pismo obravnaval. G.Gjurkovcčkemuln Združenju svobodnih Jugoslovanov pa Iz srca želim mnogo uspeha v njihovem dobrodelnem delovanju In jim čestitam na dosedanjem. V.A.Farkaš (B.Simonič) /S tem je ta razgovor zaključen.Urednlk KT/ ."ÖUT ZA MERO11: G.urednik! Za božjo voljo vendar, kdaj se bodo emi = gran.ti kot borci za svojo svobodo postavili v ište'*vrste s kolonial= nimi 1judski-narodi,ki se žele otresti imperializma!? Kaj je bilo treba podpisnikom marčnega odprtega pisma na predsednika francöske vlade (KT 240) obsojati to, da se je nekdo postavil v času sramotne ga anglo-francoskega napada na Suez na stran Arabcev, pa čeprav so ■to bili ustaše? Bili so, ker je bilo mesto prazno, ko se niso svo = lodnjaško (le na jezikih!) prevzeti emigranti postavili pravočasno ba stran"‘narodov,ki pred svetö'm terjajo pravico, da se sami vladajo. Ne dvomim, da je takšna pripomba v korist sueškega Škandala imponi= rala Francozom in okrepila stališče spomeničarjev, toda takšno sta= lišSe je moralno neopravičljivo,na dolgo doToo pa tudi politično po gubno * Ko bi vsaj molSali! _ Svobodnjak TO NAJ BI BILA SLOVENIJA! - G.urednik! Izdajateljem knjige "Thl'S 3s Slovenia'" je treba izreči priznan je .Wajhen narod smo in še v emigpa ciji nismo složni.Zato je lepo brati,da vsaj Slovenska narodna zve za v Kanadi deluje za nnrö'dotr blagor, čepmv ji manjka srodstpv in so prizadevanja zato skromna.Ne smemo po grdi navadi raztrgati še teh prizadevanj. S.P. G.urednik! Ocenjevalec L.P. je vse preveč obziren do knjige o Sloveniji,ki je izšla v Kanadi.Zelo dvomljivo je,da"bo vsaj za si= lo služila svojemu namenu,ker nas pred inteligentnimi tujci lahko le osmeši.In to ni šala.. Tujci,ki se zanimajo za male tuje dežele, vendar niso duševni kreteni,da bi prezrli neumnosti,ki jih mrgoli v knjigi. J..K. G.urednik! Trezni Doctor Šober mi je zelo všeč, a vendar mi je žal,da ga vrli Kanadčani niso prevedli z Doctor Bison.Vsekakor bi bil Josip Jurčič za Amerikance bolj prikupen kot predhodnik pove = s ti z Divjega Zapada kakor pa v vlogi zagovornika prohibicije. ' Š. T. NAŠtDON: G.urednik! NAŠA LUÖ objavlja med vestmi iz Anglije,da je "neimenovani dobrotnik" poravnal preostali dolg za "Naš dom" - tj.. 1300 funtov. Nedvomno je to dejanje sila velikega pomena in bi bi= 10 dosti bolje,ako bi "neimenovanemu dobrotniku" vedeli"za ime,ta= ko da bi se ga lahko spominjali ob obletnicah Našega doma.Na koncu koncev je po mojem mišljenju taka skromnost nepotrebna in lahko tu di vzbuja nepotrebne dvome.Poravnava dolga za Naš dom sbveda ne po meni le, da se sedaj župnik g.Kunstelj lahko oddahne in mirno zaspi, ne da bi sanjal o pošastnih številkah,ki sb bremenile njegovo ime pred zakonom ampak, tudi de je sedaj Naš dom zares postal "naš^, tj skupna last, kajti niti g.župnik ni nikdar trdil,da je Naš’ dom nje gova last,čeprav je "posodil" svoje ime,za zadosti potrebam zakona. Bodisi "Slovensko društvo" ali bilo kako drugo "Društvo" ali "Pisar na" ni mogla predstavljati_pravne osebe,kateri bi bodisi banka bo= diši gradbena družba posodila denar za nakup Doma »Za to se je žrt111 voval g.Kunstelj — in bi v primeru poloma tudi moral nositi posle= Jefa s9 se morda nekateri,ki se shajajo v Domu,premalo zave= dali. G.župniku se ni treba vec žrtvovati in rad verjamem, da se mu je odvalil kamen od srca."Naš'dom" pa je še vedno tam - kupljen s pomočjo številnih prispevkov,malih in velikih,s strani Slovencev širom Anglije in "neimenovanega dobrotnika". Postavlja se vpraša = nje: Kaj sedaj? Kdo je lastnik "Našega doma"? - katerega so se prn marsikateri otepali zaradi finančnih bremen in katerega bi,kot se je izrazil g.župnik, "podedoval slovenski narod" v primeru njegove g*župnik je,hvalabogu, še živ in razrešen vsako obvezno sti. "Naš dom" ima gotove dohodke,ki so se doslej delno uporabljQ= 11 za odplačilo posojila na hišo. Kam bodo ti dohodki šli sedaj in kdo bo z njimi razpolagal? V kolikor je kdajkoli obstojal nekakšen odbor za Dom, [je obstojal edino na papir ju.Öas je, da se tudi to po= stavi na svoje mesto in prepričan sem, da je g.Župnik ištega mnenja. A ker je on doslej nosil levji delež bremena, bi bilo'*edino prav, a= ko sam predlaga rešitev tega vprašanja.Öim preje, tem manj bo nepo trebnega govoričenja. ü F.G. DESETIMI L£Ti Iz govora dr .A.Kuhar ja'ob ustanovitvi Slov. - • ' društva v Londonu: "Danes moramo počastiti to na^o s^upnost,ko.s te se v takem številu zbrali z vseh strani.Taka jeklena povezanost in medsebojno zaupanje naj nas navdata tudi Po= tem,ko se vrnemo domov...Prav je,da vsak s svojo glavo 4isli,toda v enem Prevcu smo si vsi enotni:v Prevcu križa, v katerem se je raz vijal slovenski narod.Po poti križa bomo skupno'korakali z isto mi= Slijo v srcu za našo domovino,da ne bomo po vrnitvi Prinesli srhni razprtijo ampak skupnost." /KI 27, 15.avgusta 1949!/ 3 V. A.Farkaš: RAZGLEDI VSTAŠKa KOFEDIJA: Ustaši v emigraciji imajo velike težave.Z izjemo ypani'je se danes v glavnem nahajajo v demokratskih deželah,kjer nji hove metode dela ne morejo priti prav do izraza. Njihova duševna hrana je mržnja do Srhov in ta mržnja lahko" prid.e do močnega izaaza edinole," če so vsi ustaši zbrani ne pa razmetani širom sveta in fi zieno pomešani z demokrati. 'Tako ostanejo edino ustaški časopisi , ki vzdržujejo mržnjo, medtem ko na ustaško maso, proti njihovi vo= l'Dij pomirjujoče vpliva demokratska sredina, ki zelo pogosto posa= meznikom tudi'odpre oči. Zato ni nikakršno čudo, da se vse večji in večji deli ustašev odvajajo od zločinskih vodi tel j ev'in se. vtap Ijajo v okolje, v katerem de nahajajo. Tako''se bo naposled ustaš= ka "ideologija" neukročene mržnje proti Srbom videla samo še iz u= staških časopisov Danice, Hrvatske revije, Nove Hrvatske itd ter v knjigah in brošurah ustaških "znanstvenikov" Jeliča,Buda itd. Nedavno je urednik ustaške HRVATSKE REVIJE,ki izhaja v Büenos Airesu, Vinko Nikolič, biv"ši urednik Paveličevega Časopisa, ob javil lastni uvodnik pod naslovom "Izumiranje naše emigracije". Tu pravi Nikolič med drugim: "Ko z najglobljo bolečino.v duši pravimo,da hr vatska emigracija izumira, to ni nič druvega. kot ugotavljanje dej = atev, ki se vsak dan: po javi ja jo pred našimi očmi. Evo‘"n ek o lik o ta= kih^dejstev: Od hrvaške inteligence so de mnogi povsem brutalno ^a merikanizirali", to je, vrednost ljudi merijo v prvi vrsti.po tem, koliko imajo dolarjev, tako da od njih ni"'moč pričakovati ničesar za kake skupno stvar... Kjer je dobro, tam je domovino, njihova. V zadnjem čadu so si osnovali''zadruge za vzajemno pomoč y primeru bo lezni in smrti... hrvaška emigraeija je prišla v tako stanje,da jo bolj skrbi, kako bo bolehalo in umirala nego koko bo* živela in se borilo... Vedno več'je Hrvatov, ki se pomirjajo z mislijo,da bomo za vedno ostali-"v emigraciji... Fnogi prilagajajo belo svojaGLmena novim jezikovnirrfokol jem ... Btarejši vse češče izumirajo..., mladi ■ Po odraščajo za mladino. Najmlajši se rode kot tujci".*.. Hrvaška de ca.govori med seboj le v tujih jezikih... Tako bomo mi zelo hitro ostali brez narašča ja, kar se že opaža na vseh področjih." Vse več naših ljudi se ženi s tujkami, kar "v večini primerov pomeni popol= na izguba družine... Preje so posamezniki govo"rili,da je'*najVažnej se, da se oim vea naših ljudi gospodarsko opomore, da bomo imeli potem sredstva za vsako hrvatsko pod vzet j e. Danes je žal obratno... Žalostno je, a še bolj vsake obsodbe vredno, da čeprav je med novi mi emigranti več milijonarjev, mi nimamo niti enega čas opisa,ni ti ene knjige v kakem svetovnem jesiku...'" . * KoTTu3tQš Nikolič govori o hrvaških emigrantih, s tem misli u= staše. Ustaška ladja tone in "Zato ni čudno, če jo zapuščajo ustaške Podgane in puščajo ustaške krmarje na cedilu. Ustaš Nikolič poziva vse Hrvate, da se zbere, da končajo z medsebojnimi prepiri,da se Postavijo drug ob drugem s HSS-ovci, ker je treba upoštevati, da ta stranka predstavi ja. demokratsko silo, katero" sprejemajo oni^d o ter ih prienku jerno ponoei in ki bodo vs ek ek or imeli glavno besedo Pri urejanju bodočega svobodnega sveta." Počasi ustaši uvidevnio da v demokratskem svetu nimajo zaveznikov. ' .t'.LMv ucuit-o, ivü -sei» oujtM nrvarsKo arzavnopravno stališče in odlonno»da bi mogel biti z njim zadovoljen tudi Star n pvi* A n pomoS ocT Hrvatov širom sveta, da bi mogel njihov časopis iziti vsaj enkrat mesečno. Kakor pravijo, je na vsakih sto ljudi, ki prejema= jo list, samo dvajset naročnikov. Poleg nedavne ustaške polomije v Parizu (glej- tud KT- 240),po roča JUGOŠLOVEN,ki ga izdaja Združenje svobodnih Jugoslovanov na švedskem, da so člani proustaške organizacije "Stjepana Peršina" z nožem napadli tajnika tega združenja g.Marka Milutinoviča. Pravta= ko piše, da je združenje prejelo grozilno pismo od neke druge ustaš ke organizacije. 0 vsem tem vodi preiskavo švedska policija. Tako se ustaški gangsterji predstavljajo demokratskemu svetu! DESETI APRIL je naj več ji ustaški praznik v spomin na ustanovitev fr.D.H. v letu 1941. Zdaj poskušajo ustaši, da bi proslavo tega pr® nika naprtili vsem Hrvatom. NOVA HRVATSKA želi prikazati ta dan kot simbol‘"hrvaške borbe za svojo državo. Za vse tisto, kar se je v tem nemškem satelitu dogajalo,NOVA HRVATSKA krivi "neodgovornost kakor tudi nesposobnost nekaterih hrvatskih politikov". Kot v Parizu tako so tudi drugod ustaši proslavili obletnico proglasitve hrvaške države. Tako piše DANICA, glasilo usfaških fra trov,meseca maja, o veliki proslavi 10.aprila v kanadskem Torontu Omenja, da‘*so o^ proslavi pisali tudi kanadski časopisi in dodaja še nekaj neumnosti. Te^u je obširno odgđvoril g.S'tjepan Bradica v u = vodniku HRVATSKRGA GLASU,kj er.pravi med drugim: "..v treba je pove dati, da oni,ki je 10.aprila izdal proglas in obenem'napovedäl voj no Vel.Britaniji in Kanadi 'ter kasneje tudi Združenim državam, vse do danes ni proglasil s temi državami niti premirja, in gotovo ne miru.. ." .... • V glavnem demokratični Hrvnti, dasi so tudi separatistične na sedajo ustaški želji, 'da bi vsi Hrvatje sprejeli 10.april in ga pro slavljali. Čudno izjemo pa đe'la auBogdan Radiča, ki je trdil v de= bati z g.Vilderjem v pariškem SAVRE^ENIKU, da so bili Srbi zelo iz nenadeni, ko so videli, da lahko tudi Hrvatje ustanavljajo države , vojsko in diplomacijo, pa čeprav pod Hitlerjem in Mussolinijem. G. Radiča bi dobro naredil, če za dokaz hrvaške državotvornosti t.j. sposobnosti ,da si (osnujejo svojo držnvo, ne bi jemal primer kri= minalne N.D.H., ker bi lahko prav to preje uporabili kot dokaz, da Hrvatje niso spodobni imeti svojo državo, ne da bi' potem ponoreli, ko jo.dobeSe mnogo časa bo moralo preteči, še mnogo hrvaških ge neracij bo moralo izumreti preden bo oprana ta krvava sramota, ta madež, ki so ga ustaši vrvli na hrvaško ime, na nedolžen hrvaški narod. DRUGA GENERACIJA Nove izdaje Beograjski tisk je nedavno objavil vest, da bo izšla knji= ga o "FAMILIJI PRIBI0EVIĆ", kate ro je napisal - dr.S to j an Pribi eevld. Obenem pa čujem, da bodo v doglednem času izšle tudi tej podobne .knjige in sicer: - Peter II.:DINASTIJA KARADJ0R= DJEVIĆEV. - Rade P.ašid: FAMILIJ A PAŠIĆ. - Vladimir Radič: PORODICA RAHĆ. Srbski begunski krogi pa zani kajo vest,da bi kdo pripravljal knjigo o "BRAĆI KNEŽEVIC". (ps) SLOVENEC NA ÖELU Junija meseca je "Summa cum laude" ter kot "Valedictorian" di Plomiral v diplomatskih vedah na Georgetown univerzi v Vashingto= nu g.Milan Kravanj a.'Kot prvi med 128 diplomanti je imel tudi po = slovilni govor,kjer je omenjal Ju goslavijo.Pred tem je bil izvoljen za člana "Gold Key Society";to je najvišja čast,ki jo more podeliti univerza.Za* tem pa je postal član največje ameriške Honor Society, "Phi Alpha Theta - National'Honcr Society.in History".Med vsemi di plomanti je bil g.Kravahj a edini ki je bil član obeh.ju.stanov. Iskreno čestitamo. OD MESECA Uradno so sedaj počitnice. Zvezna 'in republiške skupščine so na odmoru do konca avgusta. Medtem pa zvezna •vlada premle va nove zakone, ki bodo predloženi skupščini enkrat v septembrul Eden izmed teh zakonskih predlogov se tiše financiranja stanovanjske izgradnje, ki med drugim pred videva, da privatne osebe lahko polože kav cijo na novo stanovanje, ki ga bodo šele zgradili. Kavcijo bodo po vselitvi dobili povrnjeno v obliki najemnine. V pripravi je tudi zakon o izkoriščanju zemlje v poljedeljske svrhe, ki poobla šČa ljudske odbore, da predpišejo minimalne agrotehnične mere, ki jih mora podvzeti vsak zemljiški posestnik pri obdelovanju svoje zemlje. Te mere bo mogbČe predpisati samo, ako bodo na razpolago potrebna sredstva (n.pr.naprave za namakanje, umetna gnojila, itd.). Zakon jö naperjen proti "zaostalemu načinu kmefovanja" (vidi tudi današnjo gospodarsko rubriko). Kot vsako leto, so tudi letos proslavili "Dan vstaje", t.j. dan upora proti okupatorju v zadnji vojni. Glavna proslava v Sloveniji je bila v Podlipoglavu pri Ljubljani, kjer je bil svoje, čase glavni stan CK KPS in komande partizanskih odredov v Sloveniji. Macedonci v Grčiji so se baj‘e zakleli, da ne bod'o več govorili macedortski - ampak samo grški. Grški listi poročajo o prime-rih, ko s'o se prebivalci celih vasi v ege j ski Makedoniji odločili, da ne bodo več Uporabljali svojega materinskega jezika. Skopljanska NOVA MAKEDONIJA trdi,' da gre za organizirano kampanjo neodgovornih elementov, ki imajo ‘zaslombo pri oblasteh. Ako je ne bi imeli," pravi časopis, bi obla sti kaj takega ne tolerirale, ka‘jti nihče na tem svetli se prostovoljno ne ođTđče svojega jezika, a še manj prisega, da se ga ne bo več posluževal. To pa ustvarja nezaupanje' med dvema 'sosednima državama ter onemogoča iskreno prijateljstvo,- Zaen krat še ni bilo nobene uradne reakcije na to v Beogradu odn. Atenah. Abesinski cesar je obiskal Jugoslavijo sredi avgusta - t.j. Hrvatsko in Slovenijo. Na obisku je bila tudi stara mati sedanjega belgijskega kralja Elizabetar, stara 83 let, "ki je prisostvovala letnemu festivalu v Dubrovniku, nato pa obiskala Jovanko in Tita na Brionih, Jovanka je "nedavno zbolela" - uradno. Ker značaj bolezni ni bil objavljen, jo mnogo "zlobnih" govoric, ki dvigajo Titu lase'. N a Brionih je bil tudi znameniti kipar Mestrovič s svojo DO MESECA ženo in sinom. Srbskega patriarha Germana je obiskal antiohijski patriarh Teodosij, katerega je German obiskal ob priliki nedavnega potovanja po Srednjem Vzhodu. Drugi obiskovalci v Jugoslaviji so bi li predstavniki burmanske socialistične stranke> dva voditelja japonskih socialdemokratov, in predsednica zveze sociali stičnih žena Indonezije. Vsi so imeli razgovore s predstavniki Socialistične Zveze Jugoslavije, sindikatov in drugih organizacij. Istočasno so jo vršil plenum CK Indo’ nezijske KP, na katerem je generalni se kretar napadel Jugoslavijo - t.j. Zvezo jugoslovanskih komunistov - da "neposredno deluje za razkroj antikolonialnih in anti-imperialisžičnih pokretov."- Ko jo bil Tito na svojem obisku azijskih dežel (lansko zimo), sb indonezijski komunisti priredili demonstracije, medtem ko je kitajski zunanji minister obtožil Tita, da je imperialistični agent, GOSPODARSTVO: Poljedeljstvo: Približne končne števil-’ ke kažejo, da so letos pridelali v Jugo slaviji okrog 5j3l|0.000 ton žita^, okrog 7'milijonov ton koruze in okrog četrt milijona vagonov sladkorne pese. To je nedvomno doslej najboljša žetev v Jugoslaviji sploh. Visokorodna pšenica je obrodila povprečno ČO metrskih stotov na hektar, Ako se bo posrečilo predelati vseh 250.OOO vagonov sladkorne pese, bo to dalo okrog’300.000 ton sladkorja, t.j. okrog 16 kg na prebivalca. Ako bi vedno proizvedli toliko sladkorja, bi lahko'več ali manj prenehali z uvozom, ki je samo lani stal 15 milijonov dolar jev. Vse seveda zavisi öd možnosti predelave. Investicijska banka je odobrila sredstva za izgradnjo osem novih tovarn, od katerih pet bo zgrajenih do 1961.1., a ostale leto kasneje. Vredno je še omeniti, da sžmo Vojvodina pridela. 150.000 vagonov sladkorne pese. Vkoliko bo letošnja žetev zadovoljila domače potrebe veliko zavisi Od pravočasne mlatve, ki ne napreduje kot bi morala zaradi pomanjkanja mlatilnih strojev. V tem slučaju je najhujše prizadeta visokorodna pšenica, ki še na dežju hitro pokvari. Stroje bodo Zlasti potrebovali prihodnje leto, ko bodo posejali okrog 768.000 hektarjev z visokorodno pšenico. Nekateri srezi potrebujejo že sedaj do 800 mlatilnih strojev. Vršijo se priprave za jesensko setev. Preskrbeli so zadostne količine semen in okrog en milijon ton umetnih gnojil.Regres za nabavo poljedeljskih strojev, goriva in kemikalij za zaščito biljk bodo odobrili vsem onim kmetom, ki lahko "zagotovijo" rentabilno proizvodnjo. To bo verjetno "za gotovljeno" z zakonom o izkoriščanju zemlje v poljedeljske svrhe. Investicijska banka bo tudi razpisala natečaj za posojila za izgradnjo skladišč, katerih obupno manjka, nabavo strojev, proizvodnjo krmo, itd. Dalje bodo povečali nadzor nad klanjem telet, da bi zagotovili večjo proizvodnjo živine prihodnje leto. Obseg orne zemlje se jo povečal v zadnjih desetih letih za 1,600.000 hektarjev. Samo lani so prvič obdelali 20*000 hektarjev, Sadovnjaki so tudi narasli od 389 hek tar jev na I|02.000 hektarjev. Nakupne cene žitaricam in živini bodo zagarantirane tudi prihodnje leto. Kilogram pšenice bo stal 36 din, rži 33 din, a koru ze, ječma in ovsa 31 din« Sadje tudi dobro izgloda letos - toda tudi tu jo vprašanje, ali ga bodo pravočasno spravili na trg odn. v tovarne. Bolj verjetno je, da bo precej sadja propadlo, enako kot lani. Kot vedno, tudi v tem pogledu ni načrtne politike. Sliv bo letos okrog 100.000 vagonov, a grozdja okrog 120.000, Z ozirom na to, da že lani niso mogli prodati vsega vina in da je država morala odkupiti veliko količino, je jasno, da je položaj precej kritičen - zlasti Še, ker so "viničarji" bili komunistom vedno tako pri srcu - kot dobra propaganda. Nekaj podobnega se godi tudi s krompirjem v Sloveniji, Hmelja 0.0 letos pridelali v Savinjski dolini okrog 3*200 ton (900 ton vec kot lani) - 1.200 kg na hektar. Sodelovanje z Združeno Arabsko Republiko in Sudanom je postavilo makedonsko bombažno industrijo v precejšnjo zadrego.Egip Čanski in sudanski bombaž je namreč mnogo cenejši od domačega, tako da se domača pod jetja otepajo makedonskega bombaža. Govori se zato o možnosti državne subvencijo odn. o uvedbi predpisa, da ne more nihče dobiti .tujega bombaža, ako istočasno ne vzame tudi gotovo količino domačega. Izvoz to baka .iz Makedonije jo zadnje Čase tudi postalo- problematično zaradi slabih pogojev na tujem trgu. Industrija: Izvoz se je povečal v prvi po-lov.ici letošnjega leta za 11^ v primeru z istim razdobjem lani. Kot običajno, prvi na listi je bil - les. Industrija je svoj izvoz povečala za 12$, medtem ko je' bil izvoz poljedeljskih izdelkov nekoliko nižji. zaradi slabe letine lansko leto. Uvoz potrošne robe je bil tudi nekoliko nižji iz "tehničnih razlogov", a obljubljajo,da se bo dvignil v drugi polovici leta. Po uradnih podatkih se je industrijska proizvodnja v prvem polletju dvigni la za 12$ v primeru s prvim polletjem lani. NajveČje povečanje je zabeležila kemična industrija - 27$. Njej sledijo električna industrija (23$), industrija gradbenega materijala (20$), lesna indu strija (20$), kovinska industrija (16$), proizvodnja nafte (1)4$) in premoga(12$). Proizvodnja v Sloveniji se je povečala za 10$. Kaže se potreba za standardiziranje proizvodnje. Okrog l60 izdelkov so stan dandizirali letos, toda to predvsem v lesni in tekstilni industriji. NajveČja potreba se kaže v tem pogledu v prehram beni in Čevljarski industriji. Jeseniška železarna jo proslavila svojo 90-letnico. Letno izdela 208.000 ton jekla (6I4.OOO ton pred vojno). Od tega je 1^$ visoko kvalitetnega jekla, 39$ dobrega jekla in ii6$ navadnega jekla. Preko 80$ jekla pred vojno je bilo navadnega jekla. Ker so Jesenico ze lo oddaljene od rudnih ležišč, ni verjetno, da bi jeseniško železarno še na dalje razširjevali. PaČ pa bodo izbolj 'Čali kvaliteto proizvodnjo in se specializirali v vužbanju strokovnjakov za ostale jugoslovanske železarne. Mariborska "Hidromontaža" izdeluje okrog 30 hladilnikov (refrigerators) na dan. To so 65-litrski hladilniki tipa "HIMO"(HIdro-MOntaža) in stanejo 62.000 din. Tovarna je doslej izdelala okrog 2.000 takih hladilnikov. "SPLOŠNA PLOVBA" iz Pirana obratu jo sedaj 12 prekoceanskih ladij. Ta mesec je kupila tri 8.200 tonske ladje v Belgiji in jih krstila BLED, BOHINJ in BOVEC. Opremljene so s 70 potniški mi kabinami, velikim hladilnikom, tan ki za olje, radarjem itd. Obenem je kupila na Japonskem 16.000 tonsko ladjo PIRAN. Puljska ladjedelnica gradi za "S.P." še' štiri motorne nosilce KOROTAN, TRBOVLJE in ZRENJANIN, od katerih vsak bo imel 12.700 ton nosilnosti, in BELO KRAJINO z‘l8.500 tonami, ki bo najvočja in najmodernejša ladja "S.P." CRVENA ZASTAVA automobilska tovarna iz Kragujevca jo v prvi polovici le tošnjega leta izdelala 915 FIAT 600, 120 FIAT 1.100 in 500 lf tonske kamione ter majhne tovorne automobile tipa CAMPANILA. Vso to po pogodbi s FIATom iz Italije. Izgleda, da se automobil! FIAT dobro prodajajo in da so napori, da bi izdelovali domače tipe izguba Časa. To dokazuje izkušnja mariborske tovarne TAM, kjer lahko Že izdelano au tomobilo uporabijo za staro zelozo,ker jih no morejo prodati. IVAN STANIČ