Stan kmetijskega posestva
v našem cesarstvu. *)
Rodovitne zemlje v vseh deželah cesarstva skupaj je 97 milijonov in 760.782 oralov (johov), med temi je 35 milijonov in 289.248 oralov navadnega polja, 115.155 raj že vega polja, 1 milijon in 275.736 oralov nogradov, 13 milijonov in 796.923 oralov se-nožet in vrtov, 15 milijonov in 107.990 oralov pašnikov, 109.765 oralov oljko v i h, lavorovih in kostanjevih gozdov, 32 milijonov in 65.965 oralov gozdov.
Vrednost vsega tega posestva se ceni na 9500 milijonov in 966.276 gold.
Cisti pridelek lesa iz vseh gozdov, od kterih je 7. del lastnina državna, se vsako leto ceni na 23 milijonov gold. Iz gozdov pa se pridela leto in dan pol milijona centov jezic, četrt milijona smole in trpen-tina, 100.000 centov potašeljna, 4 milijone centov čresla.
Vrednost vse živine se ceni na 1006 milijonov in 149.740 gold. Konj se je leta 1863. štelo v našem cesarstvu 3 milijone in 460.399, največ konj je na Ogerskem, Hrvaškem, v Slavonii, srbski Vojvodini in v Galiciji. — Mul in mezgov se šteje 23.782, največ v Dalmacii, južnih Tirolih, na Primorskem in Ogerskem. — Goveje živine se šteje 14 milijonov in 257.116. Od 1828. leta do zdaj je cesarstvo naše po goveji kugi zgubilo 239.123 goved. — Oslov je v našem cesarstvu 88.283, ovac 16 milijonov in 946.236, koz 1 milijon in 517.835 (največ v Dalmacii in na Erdeljskem), p resice v pa 8 milijonov in 151,608 (kterih največ izrede Ogri, Hrvati, Slavonci, Erdeljci in Srbi). — Perutnine (kokoš, puranov i. t. d.) se šteje 60 milijonov; čbelnih panjev je okoli 3 milijone.
Vrednost kmetijskega o r o d j a in m a š i n se šteje na 278 milijonov in 154.642 gold.
V vsem skupaj se ceni vrednost poljskega in gozdnega posestva se živino in orodjem na 10 bilijonov, 785 milijonov in 173.688 gold.
S kmetijstvom se med 100 ljudmi popolnoma peča v našem cesarstvu 62 ljudi, še 12 od 100 pa le bolj postransko. Iz tega se vidi, da največ rok (med 100 ljudmi 74) dela za kmetijstvo in da je po takem kmetijski stan res prvi stan po številu, pa tudi po — davkih.
410
*)  V  letu 1863.,  ko je  ae   laška (beneeanska)  dežela bila avstrijska.