Mlado Jul&<
šter. 38
Nedelja, 23. septembra
a
1934
Vlnlro Bitenc:
Citronček
Pravljica o metuljčka
1L Majski p4r nretuSev
Pisana trata, domovanje princa Pav-Bnčka, je duhtela od vonja cvetlic. Metulji s pestrobarvnimi krili so se sprejeta vali preko trate. Bili so po večini gostje in služabniki princa Pavlinčka.
princa PavtaCka, je visoko eeaBa Cl-
trončkovo umetnost Najbolj pa se je prikupil CJtronček
lepi mladi Citronki, ki se je bila zaljubila vanj.
Skupaj ste se tzprehajala, se igrata r
Citronček Je bil popolnoma okreval od bolečega pika kačjega pastirja. Bil je vesel in razposajen, kakor še nikoli. Princ« Pavlfnčku in njegovi Izvoljen ki princesi Pavlinki se je posebno priljubil s svojimi poskočnimi plesi Tudi droga gospoda, gostje in spremljevalci
lahnem vetriču in srkala med iz cvet®-nih čai.
»AH že reS, da bo Jutri tuš majski
pir?€ je vprašala nekoč Citrooka svojega tovariša.
»Vem«, je od&ovoriS CibronCek. »Saj me je princ Pavlinček že naprosil, če
bobi plesal psi iliiuostk. . mAJ| boš?«
•Seveda bom«. «Je navda§Q Citron-Bek.
*Po metod® soroda kosa, ki staimje lam med grmovjem, sem se naučil novega plesa«.
»Kajne, tisti pies bog zaplesal samo zame?«
»Samo zate? Za vse goste ga bom zaplesak, se je odrezal Otronček.
Nečim orna Oitronka je bila nžafeoa. Odletela je na drag cvet; Citronček pa za njo.
aSi hoda name?«
»Nisem.«	, ,
»Znam še reč dragih plesov, lepših.
»(Dobro?«. Tisti bodo vsi zate.
Cftromka se je še nehaj časa kujala, potem sta se spet spoprija znala.
Popoldne dragega dne so se pričeli zbirati na trati metulji. Prostor za veselico je bil obdan z nizkim grmovjem. V ozadju se je razprostiral gozd. Mizice za goste so bile čaše cvetlic, napolnjene z medom. Na vzvišenem prostora sta čepela princ Pavlinček in princesa Pav-fiuka. Ob njuni strani pa nebroi metuljev PlavSkov.
Citronček je sedel na rdeči, betopik-Casti mtršnici, ki je rasla pod grmom ln čakal, da zapleše pred gospodo.
Mamri, Ctrri-Murijevi daljni sorodniki, so god® med travo; v bližini princa in princese pa je stal čmrtj Zum-zum s svojimi tovariši, da na dano povelje zagode veselo poskočnico.
Med gos« je bil tudi gospod Admiral, poveljnik metuljev brzojadrnikov. Zabaval se je s svojo gospo soprogo, ta je bila najbolj razkošno oblečena med , damami. Nekatere so jo zavistno gledale od strani
Gospa Lastavičarka, z romenhrii, ostro izrezanimi krifi, je pripeljala seboj več hčera in sinov. Bila je vdova. Njenega moža Lastavičarja je pred tednom ttjel neki paglavec iz vasi.
Se resni gospod Pogrebec, s svojhid Jmbrri žametnimi krili, Je priletel na riavnost Čepel je na travniški kadutS Ib srkal med iz njenih cvetov.
V ospredje je sfrčal metulj Befn, se priklonil ki otvoril slavnostni pir.
•Oospodal Prva točka sporeda Je radijski prenos žabjega koncerta iz me-rta Regarona. Prosim, posluh!« Na vejici jelše je bil pritrjen zvočnik v obliki lijaka, zvit iz kostanjevih listov.
Nenadno se Je oglasilo iz njega:
Wiak>l Krak, kraki Radio Regaroo. Prinašamo koncert našega slavnega zbora. Zapoje vam pesem »2abja svatba«.
Citronček je prisluhnil. Maj šele je za popadel, kaj je radio. Žaba Zgaga mu takrat ni bila utegnila razložiti
h zvočnika je zadonela pesem:
2aba Urša se moži, pesem i zapojmo vsi, glasno naj zavriska vsak: rega reka, kvak, kvak kvak!
Nekaterim je pesem ugajala, dragi pa so si mislili:
»Počemu žabje pesmi? AH nimamo svojih pevcev in godcev?«
Neuteigoma so odstranili zvočnik. Zbor čmrijev je zaigral. Citronček se je zavrtel m zaplesal Plesal je tako sijajno, da rrra je gospoda neprenehoma ploskale. Gospe so ga zaljubljeno pogledovale. Princesa Pavlinka mu je navdušena vrgla šopek cvetlic. Vse )e bilo vneto za mladega plesalca Citrončka
Gospod Admiral Je zaklical:
»Zapleširao še mi, gospoda!«
In metulji so se v parih zasukali po zraka.
Dve mnto Enodnevnici sta giedafi rajanje z leskovega grma. Dejali sta:
»Kratke so ure, ki jih še živiva. Zakaj bi medve ne zaplesali?« In sta se zavrteli da nikoK tega.
Vsesplošno veselje ie zavladalo na trati .
Tedajd pa je pritekel Iz gozda majhen deček z metuijmioo v roki Veselo je zavriskal in mahnil z mrežo po zraku.
Metulji so se prestrašeni razfoežaB na vse strani.	(Dalje prihodnjič)
Hudales Oskar:
Utopljenec
Deževalo je neprestano. 2e tri ali štiri dni. Izsušena zemlja je najtprej pila vodo v neverjetnih množinah, kmalu je pa ni mogla več vsrkavati. Po travnikih in njivah so se pokazale luže, voda je curljala po razpokah, v hipu dobila umazano rumeno barvo, se stekala v potoke in šumela v reko. Polagoma se je vsa dolina izipreminjala v plitvo jezero.
Srečala sta se tik za vasjo. Oba sta bila bosa in gologlava, oba premočena do zadnje nitke. Prvi je bil dolg, suh, svetlih skoraj belih las, dragi pa manjši širokega koščenega obraza, z majnimi črnimi očmi.
»Beračiš?« je vprašal večji. Ustavil se je in mu prav nič ni bilo mar, da mu je deževnica z bližnje strehe v curku tekla za srajco.
»Kaj ti mar,« je odvrnil manjši brez strahu. Oba sta morala biti iste starosti, trinajst, morda štirinajist let.
»Seveda mi je mar,« je rekel večji, saj jaz tudi beračim«. Okrog tanka ustnic mu je zaigral nedoločen smehljaj.
Manjša je obstal in se zazrl v tovariša. Nasmehnil se je tudi on in vprašal:
»Kako ti je ime?«
»Oto.« je kratko odvrnil vpra&ani. »In tebi?«
»Jurček. Če ti je prav, greva skupaj. Si mnogo naberačil? Bil sem v vasi, toda ni bilo kaj prida. Ljudje so videti revni«.
Oba sta bila na tihem vesela, da sta se našla. Tako strašno pusto je bilo sa-moč potovati skoza te enolične deževne dni. Vendar si tega nista razodela, ker sta si to drug dragemu brala iz oči.
»(Nimam mnogo,« je rekel Oto. »Dva dinarja morda in v culi nekaj kruha. A ti?«
»O, jaz imam več«, je vzkliknil Jurček. Segel je v žep in privlekel na dan polno pest drobiža. Petnajst dinarjev I Celo premoženje! Otu so za hip zagorele oči in spet ugasnile.
»Kupiva si kaj«, je predlagal.
»Jutri«, je odvrnil Jurček. »Danes ne bi šel rad nazaj v vas. Naberiva si hrušk. Glej, one-le so videti zrele«.
Pokazal je na lepe rumene hruške, ki so plavale v luži onkraj ceste. Zdaj pa zdaj je katera glasno čofnila v vodo. Zabredla sta v mlako in si jih nabrala.
Brez besed sta krenila dalje po cesti, ki se je v mnogih ovinkih vlekla ob
gričih, zaraščenih z nizkim drevjem in grmovjem. Sla sta počasi, grizla hruške in si v presledkih obrisala z'obrazov vodo, ki jima je polzela z mokrih las. Nikogar ni bilo videti na cesti. Pusta in prazna se je izgubljala pokrajina nekam v meglo. Sredi polja sta uzrla s slamo krito hišico, ki je čepela med grmovjem, kakor bi se bala, da je dež preveč,ne zmoči. V grmovju ob cesti je tožno zacvrhutala ptica, nekje se je s kratkim laježem oglasil pes. Z obronkov so dehteli korčki.
Cesta je zavila čez most Skoraj do mostnic je že segala razpenjena, umazana, blazno drveča voda. Po nekod je že pljusikala preko bregov in se v drobnih potokih razlivala preko poli travnikov m gmajne.
Naslonila sta se na ograjo in se za-stnmela v valove. Most se je nalahno stresali, kakor bi vzd.Th.teval v težki slutnji. Čez čas se jima je zazdelo, da se most giblje, da ju kakor ladja nese po reki navzgor, nekam daleč, neznanim ciljem nasproti. Tako sta se zatopila v to prevaro, da je ta ali oni zdaj in zdaj dvignil glavo, kakor bi se hotel prepričati, koliko poti sita že prevozila. Most je stal še vedno na istem mestu, le voda je pljusikala že čez mostnice in jima obrizgavala gole noge.
To ju je predramilo iz sanj. Z vzdihom sta se ozrla po žalostni okolici in zapazila, da sikozi meglo pronica mrak. Dež je nekoliko pojenjaj in se tzpre-metiil v hladno pršavioo.
»Večeri se,« je retoei Jurček, ko sta krenila dalje po cesti. *Kje bova spala?«
Oto ni takoj odgovoril. Nekaj je premišljeval in zeblo ga je. Otoni d Je premočene lase In dejal nato:
»Hm, morda naju kdo prenoči. Ce
se zarijeva v seno na kakem kozolcu. Le zeblo naju bo. ker sva mokra.«
Iz megle so se pokazali močni obrisi malega mlina. V umazanih penah se je veselo vrtelo troje koles. Voda se je divje poganiala skozi zapornice.
Ne da bi se zmeniJa. sta krenila v mlin. Star. zgrbljen mlinar si je pri stopah dal nekaj opraviti.
»Ali bi smela pri vas prenočiti?« je vprašal Oto.
»Kaj?« se ie zadri mlinar in dvignil nagubani obraz.
Oto ie ponovil vprašanje.
»Na-a-k.« je odkimal starec. »Kar naprej v vas poidita. bosta že našla kaj.«
»Pa vsaj pustite, da se pri vas posušiva.« je rekel Jurček, ko je videl, da v mlinarjev) peči plapola veseil ogenj.
»Tisto p* že,« ie odvrnil mož in se za nju ni več brigal.
StopaJa sta k peči, da ju je v hipu objela prijetna toplota. Ogenj je pričel izvrševati svojo dolžnost. Sušila sta se hitro, da se je kaT kadilo od njiju. Kmalu sta se za sik) posušila.
»Hvala, pa srečno!« sta rekla pri odhodu.
»Da md ne bosta prenočevala kje na mojem,« je vpil mlinar za njima. »Ce vaju najdem, vaju nažgem. Zadnjič mi je eden vajine sorte pri prenočevanju zažgal trto za seno.«
Se ozrla se nista. Medtem se je že popolnoma zvečerilo. Tudi deževalo ni več, reka je pa še vedno naraščala. Voda je segala že prav do roba ceste. Hodila sta že precej dolgo, ko sta v veliki senci ob oesti * težavo spoznala kozolec.
»Kar tn4e gor zleziva,« Je predlagal Jurček. »Kdo ve, kdaj prideva do vasi.«
Oto je prikimal. Ko sta bredk do ko-zoflca, je nenadoma vprašal:
»Ali imaš še denar?«
»Se,« je kratko odvrnil Jurček in se potrep&ri po hlačnici, da je zažven-ketato.
Na kozolca sta med senom našla 'dvoje raztrganih odej. Prej nekdaj je tu najbrže kdo prenočeval. Nekaj časa sta prisluškovala, če se morda kdo ne približuje, a irista slišala drugega, ko bačanje reke, ki je naraščaja vedno bolj. Zavila sta se v odeji in se zarila v mehko, dišeče seno. Po strehi je znova pričel škrabbati dež.
•
Ko se je Jurčeflc drugo jutro prebudil, je našel mesto poteg sebe prazno.
Samo raztrgana odeja je ležala tam. Začuden je vstal in sa pričel stepati seno s hlač. Pri tem je zapazil da mu v žepu nič več ne škreblja. Prestrašen je segel vanj. Prazen! Iskal in brskal je oo slami. Nič! Hlastno je splezal s kozolca in zabredel v vodo. ki je drla že čez cesto in zaklical s tresočim glasom:
»Oto!«
Za odgovor je slišal samo šumenje vode in dežja.
Z rokama sa je zakril obraz in obupno zajokal.
•
Ko je mlinar šel zjutraj snažit grab-lje nad žlebom, je med listjem in vejevjem, ki ga je tjakaj zanesla voda, prestrašen uzrl truplo enega izmed deč-
kov, ki sta zvečer vedrHa pri njem. S kavijem ga je potegnil na suho. Iz rane na glavi mu je preko svetih, belih las še curljala kri v drobnih kapljicah. V njegovi krčevito stisnjeni desnici je mlinar našel za petnajst dinarjev drobiža.
Kako je prišel Dinko do svoje žoge za nogomet
»Nu, tukaj 8i,< je vzkliknil Dinkov oče, ko je zagledal Dinka, ki je pravkar stopil na veliko dvorišče tovarne za gu mo. »Človek bi mislil, da ti je mačka mleko polizala, tako žalosten si videti 1<
»Da, očka, z nekaterimi prijatelji sem hotel igrati nogomet, prav tedaj je pa prišla mama 8 tvojim kosilom in mi velela, naj ti pa nesem. Preden bom spet do...a, bo moja žoga že pokvarjena ali izgubljena.«
»Na žoge morate bolje paziti 1 To vendar ne gre, da bi bilo treba za vsako igro nove žoge. Kam bi prišla nogometna društva, če bi pokvarila toliko žog kakor vi?«
»Naše žoge so vse premajhne. Ce kdo izmed nas dečkov krepko in pravilno brcne žogo, se gotovo žoga pokvari ali pa zleti tako daleč, da je ni moči več najti. Moral bi imeti pravo, veliko nogometno žogo.«
»Tvoja želja je prav skromna,« se ie zasmejal oče. »Ko bi imel žogo, bi moral vsekako imeti tudi čevlje za nogomet, in ko bi imel čevlje, bi hotel gotovo imeti še športne hlače; v resnici je pa vse polno reči, ki jih bolj potrebuješ. Pojdi z menoj, povedem te k moj stru, ki ti bo pokazal, kako se napravi duša za nogometno žogo.«
Dinko je bil takoj ves navdušen. Ropot in hrup sta ga sprejela, ko je stopil z mojstrom v strolno dvorano. Veliko gonilno kolo se Je vrtelo t bliskovito naglico. Mnogo moških in žensk je gnetlo neko žilavo tvarino in Jo potlej oddajalo velikemu stroju, ki Je stal na-lik ogromni pošasti sredi dvorane. Veliki in majhni valjarji so stali ob stenah. Kolesa, vzvodi, drogovi, vretena so se neprestano premikala. Prvi valjar je stisnil rdeči kos gume in ga oddal naprej drugemu, ta pa spet drugemu, dokler se ni izpremenil v dolgo, enakomorno debelo ploščo. Pozorno je Dinko opazoval, kako je neka delavka skrbno merila debelost gumaste plošče, ki je bila videti mehka in lepljiva. Potem Je drug stroj izrezal iz gumaste plošče štiri enake dele, ki so se na vrhu držali skupaj. Spretne roke so jele zlagati in lepiti te štiri dele. Dinko si ni mogel kaj, da ne bi potipal te čudne krogle, ki je bila podobna izmaličenemu krompirju. Bila je še lepljiva.
Dvorana, v katero je Dinko zdaj stopil, je bila vroča. Para je sikala iz
mnogih cevi, in zrak je bil suh in vroč. Tu so stale peči, v katerih so delavci vulkanizirali gumaste mehurje. Mojster je Dinku še pokazal, kako preizkusijo s pomočjo vode gostoto mehurja, na kar se je Dinko lepo zahvalil ljubeznivemu mojstru in z očetom zapustil strojne dvorane.
»Dinko, vstani, na nogometno tekmo pojdeva!« ga je zbudil oče drugo nedeljo. Hej, da ste ga videli, kake hitro je planil iz postelje! Da, da, Dinko je deček, ki se zna v eni minuti obleči, umiti in počesati, če je treba iti na nogometno tekmo. Kadar je pa treba odriniti v šolo, tedaj gre vse bolj počasi. Oprijel se je očetovega komolca in zdaj zadovoljno korakal proti igrišču. Danes je še posebno dobre volje, ker neprestano misli na svoj rojstni dan, M ga bo pojutrišnjem praznoval.
»Goool!« je zagrmelo iz tisoč grl, in Dinko je kričal kar se je dalo. Zdaj sta bila nasprotnika enaka. Igra Je postala še bolj napeta. Dinko se je emus-nil prav do ograje v bližino vratarja, ki nekaj trenutkov poprej ni znal dovolj spretno braniti vrat. Nekajkrat se je bilo že zgodilo, da Je padla žoga med občinstvo, in Dinko Je pravkar pomislil, kako lepo bi bilo, ako bi mogel enkrat, čeprav le za kratek trenutek, dr-
žati pravo nogometno žogo v rokah. Glei, pravkar je spet zletela žoga če« ograjo. Dinko J« »dirjal v tisto smer in sdajci m J« padla • vso močjo na
glavo.
»Skoda za žogo, duša je počila,« J« rekel nekdo. Dinko m je počasi drami!
iz nezavesti. Tekma je bila končana. Okoli njega so stali poleg očeta nogometaši in skrbeče izpraševali Din ka: »Ali te hudo boli? Bob lahko prišel domov?« In zdaj je eden izmed njih segel v žep in ponudil Dinku deset dinarjev. »Vzemi, si boš kupil bonbon-čkov, potem te gotovo ne bo več bolelo!«
Dve težki solzi sta kanili Dinku iz oči. »Kaj mi je mar bonbončkov? Žogo bi rad imel! Pa čeprav ji je počila duša!«
Nogometaši so se spogledali in za-smejali. »Vzemi jo, če ti je toliko do nje. Bomo že zbrali za novo žogo!«
Gez dva dni je praznoval baiko svoj rojstni dan Ko je zjutraj stopil v kuhinjo, je zagledal na mizi popravljeno pravo nogometno žogo in poleg nje je stala bela škaiia,. Kaj neki je bilo v
nji? Hitro je razmotal ovoj, in glej _
v škatli so ležali pravi čevlji za nogomet.
Dinko si je ves presenečen pomel oči. Mar je sanjal? An že se je oglasila mati, ki je stala pri štedilniku: »Nu, če že imaš pravo žogo za nogomet, potem moraš pač še imeti prave čevlje, drugače si boš vse čevlje zbil!« Žareč od sreče je planil Dinko dobri mamici v objem.
JUTROVČKI PIŠEJO
Nemogoča zgodbica, čujte in strmite: Na Japonskem se je pred mnogimi, mnogimi leti rodil hraber Italijan! Kaj takega svet še ni bil videl, če je priletela muha v sobo, je hrabri Italijan hitro zagrabil puško in jo ustrelil. Ce je ni takoj pogodil, se ji je oprezno približal in ji z bajonetom zadal smrtni sunek. Nekoč se je spustil tudi z zajcem v boj. Boj je trajal dve leti. Zdaj je bilo videti, da bo Italijan zmagal, zdaj je spet vse kazalo, da bo zmagal zajec. Naposled sta se spravila na veliko skalo, ki je ležala tik morja. Tam sta nadaljevala boj. Ker je pa zajec napravil neprevidno kretnjo, sta padla oba v morje in žalostno utonila. Hrabrost vrlega Italijana pa še zdaj pomnijo po vsej Japonski.
Dragomir Braniselj, uč. V. razreda v Cerknici.
Kaznovana deklica. Ko naša zemlja še ni bila ustvarjena, je živela deklica, ki je bila iz vode. Stanovala je na visoki palmi, kjer je imela Učno hišico. Palma je bila iz sladkorja, hišica pa iz čokolade. Deklica je imela putko, ki je bila manjša od kurjega jajca. Ta putka ji je znesla vsak dan jajce, ki je bilo tako veliko kakor nebotičnik v Ljubljani. Jajce je bilo polno zlatnikov, zato je tudi deklica živela v izobilju. Vsak dan se je spustila po palmi navzdol. Spotoma je zmerom pojedla mnogo sladkorja in tako je postajala palma zmerom manjša; nazadnje je pa sploh ni bilo več, in hišica se je sesula. Tako je bila deklica kaznovana za svojo sladkosnednost in še zdaj tava po zemlji in išče palme, ki bi bila napravljena iz sladkorja, da bi lahko
na nji sezidala novo hišico iz čokolade. Bog ve, ali jo je že našla? Mimica Golob, uč. VI. razr., Dol. Piro-šica 12, pošta Cerklje ob Krki.
Preljubi stric Matic!
Sem deklica mala, tu sem spisala pesmico kratke za tvoj kotič. Bile nekoč so kumare, kisle in grenke in daljše od večne poti. Prišel je pa požeruh iz Horjula priznan lenuh, vse kumare je pojedel, naposled pa še sebe snedel. Sonja Kocjančič, uč. Mladike v Ljubljani, Masarykova cesta 4
Čudni ljudje. Sredi bisernega morja je ležal zlat otok. Na tem otoku so živeli srebrni ljudje, ki so imeli vsak po dve sto rok in eno nogo. Ti ljudje so živeli zelo čudno življenje. Hiše so zidali iz samih dobrih potic, ki so jih oblivali s sladko smetano, da se niso podrle. Domačih živali je bilo na zlatem otoku zelo malo. Tako je imela vsaka hiša le pol psa, pol krave, pol konja, vendar jim je vsaka polovica tolike koristila kakor cela žival. Srebrni ljudje živijo še danes na zlatem otoku sredi bisernega morja. Ako jih hočete videti, pojdite tja! Boris Vedlin, uč. ITL razr. v Kamniku.
Nemogoča zgodbica. Na najvišji gori na svetu, v Aziji, so živeli v davnih časih debeli in majhni ljudje, M so se imenovali »Kiklopi«. Bili so zelo srečni, ker
bo jtaa polja tako obOno rodila. Sejali ao kislo repo in kislo zelje, želi so pa torta in ledeno kavo. Ves dan so se mučili na polju in ležali ▼ senci visokih dreves in jedli kislo čokolado, Id so jo zalivali s sladkim kisom. Ker je bilo na tej zasneženi gori strašno vroče, so se Kiklopi ra-di tiščali zakurjene peči. Kurili so z ledeno kavo, ki so je imeli na prebitek. Njihove bolhe in druge domače živali so živele v morju in se hranile 2 biseri. Naj-debelejša bolha je bila tako močna k-Jcor afriški slon. Lani pa je pritisnil hud mraz in vsi Kiklopi so s svojimi domačimi živalmi vred pomrli za solnčarico.
Dragica Vendramin, dijakinja L razr. gimnazije v Mariboru.
Dragi stric Matic! Povedati ti hočem deset nemogočih zgodbic, in vsaka bo zaključena v enem stavku: Moja sestrica je dobila čokolado, pa je ni pojedla, ker je ne mara. — Moj brat se še ni nikoli zlagal, tudi v sili ne. — Moj ata služi denar z lenarjenjem. — Mama nam pripravlja kosilo iz zraka in vode. — Učitelj nas uči v šoli pridobivanja zlata in srebra. — Sosedova dekla dela ob nedeljah, ostale dni v tednu pa počiva — Naš psiček lovi miši, muca pa ves dan zasleduje zajce. — Dobili smo kanarčka, ki govori deset besed. — Podnevi lovimo solnčne žarke v veliko vrečo, zvečer jih pa spustimo v sobo, da nam svetijo. •— Stric Matic objavlja vsa pisemčka, ki jih dobiva od Jutrovčkov.
Milan Završnik, uč. VL razr. v Celju, Gaberje.
Listnica uredništva
Svoj natečaj zaključimo 30. septembra. Dopise sprejemamo še do 34. t. m.
Uganke iz zadnjih številk »Mladega Jutra« so pravilno rešili: Anica Sancin, uč. IV. razr. v Murski Soboti; Franc Hladnik, uč. V. razr. v Studencih pri Mariboru; Štefan Vitko, uč. IV. razr. v Senovem pri Rajhenburgu; Dolfe Gorjup, dijak drž. real. gimn. v Ljubljani
D. K-, dijak v M.: Križanke nam lahko pošlješ. Risbe morajo biti prevlečene s tušem.
Najlepše darilo
Nadučitelj škrabar je živel na svoja stara leta tiik za vasjo v mali a prijazni hišici. Kljub temu, da je že več let užival zasluženi pokoj, je še vedno ljafofl otroke. Rad je pokramljal z njimi ter jih ob vsaki priliki seznanjal z vsem, o čimer je vedel, da jim bo potrebno in koristno za življenje. Otroci so mu bili za njegov trud iskreno hvaležni ter so če-stokrat skušali napraviti mu kakršnokoli, četudi še tako skromno veselje.
Nekoč, ko je gospod Škrabar praznoval svoj god, so mu otroci prišli čestitat. Obenem so mu izročali, kar je kdo premogel. Eden mu je dal debelo hruško, drugi rdeče jabolfko, tretji cvetje z domačega vrta, četrti spet kakšno drugo malenkost, ki si jo je izprosil od staršev. In tako so, v redu katkor vojaM, stopali pred godovnika, mu čestitali in izročali darilca.
Poslednji je stopil pred starčka S-mek, in revne gostačice. Le on edini je bil praznih rok. Kje naj revček vzame rože, kje sadje, ko nima nič! S težavo in solznih oči je izdavil nekaj besed ter skušal hitro odbežati. Toda nadučitelj je bil urnejši. Zgrabil je dečka za roko ter rekel ljubeznivo:
»Simefe, z gospodom učiteljem sva govorila o tvojem spričevalu, katero hi tudi jaz rad videL Skoči ponj!«
Šimek je na to povelje res kar skoSB in se presenetljivo hitro vrnil s spričevalom v roki. Gospod je nataknil očala, vzel spričevalo v roke in glasno braL Ampak kakšno spričevalo —! Vseskozi odlično!
Stari gospod je stisnil Sim&a k sebi in ga toplo poljubil. Nato se je obrnil k ostalim čestilcem in svečano rekel:
»Malčki moji dragi! Hvala vam za čestitke ! Tudi vaših darilc sem vesel, pred vsem zato, ker so dokaz vaše hvaležnosti. Odkrito pa pripomnim: najljubši dar mi je pa poklonil Šimek a svojim izredno lepim spričevalom. Otroci, posnemajte šimka in nikoli ne pozabite, da je najlepši in najdragocenejši dar za vaše starše, učitelje in tudi za vas same vaše dobro šolsko spričevalo!«
Kdo najde, v čem je čarovnija?
»Porej kako števOo,« rabi Boris STO-jega prijatelja Milana.
»24,«
»Ne, manjBe od 10.«
»8.«
»Dobro. Zdaj povem jaz Število, ki bo največ za 10 višje, potem spet ti in tako dalje. Tisti izmed naju, ki bo prvi izrekel število 100, bo zmagal. Torej, jaz rečem 11.«
Milan: 18 MHan: 56 Boris: 26 Boris: 66 Milan: 36 Milan: 70 Boris: 40 Boris: 78 MIlan: 48 Milan: 81 Boris: 49 Boris: 89
Milan osupne, za trenutek pomisli ln prizna, da je premagan. Zakaj?
»Pojdiva se še enkrat!« moleduje MIlan, »to pot bom bolje pazil!«
Prišla sta tako daleč, da je MHan rekel 68. Boris nadaljuje: »78«. Milan premišljuje, odpira usta, kakor da bd hotel nekaj reči, še enkrat premisli in naposled prizna, da je spet izgubil igro.
Drugi dan pride Milan k Borisu. »Ti, sdaj pa že vem, ▼ čem je čarovnija!
Kdo bi rad imel ves letnik 1933
»MLADEGA JUTRA"
▼ obmd knjige aa majhen denar?
Yea letnik ima 424 strani In y» okusno Tesan ▼ platno. Na tvojo zalogo opozarjamo posebej vse Šolske ln druge knjižnice.
Vezani letnih »Mladega Jutra** stane samo Din 60.—
Izpolnite toftno spodnjo naročilnico m jo pošljite na naslov:
UPRAVA »JUTRA« V LJUBLJANI.
NAROČILNICA
pa totntka »Mladega Jutra*. MačreCnOteve ime ln totai naslov:
2» pove prava Stcvfl&l«
»Pa al le bistra glavica,« j Boris. »Meni so moral šele raadagstf
kako in kaj, ti pa si sam prišel na to. Nu, začni, da vidim, ako je prav tako, kakor si al izmislil.« Milam začne: »L« Boris: »9!« Milan: »12« Itd. Itd. Milan zmaga.	**
Kdo izmed ni f«, katera Števila je moral vzeti?
Nove senčne sGke
Kdor Ima spretne roke, mJ poizkusi svojo srečoj
Zlogovnica
ja, ma, ka,ja,ca,ja,da,va,ka,)a, ma, tan, son, pold, ro, e, er, fara, er, d, ri, 1L	_
Iz gornjih zlogov sestavi devet ženskih krstnih imen. Ce postaviš imena drugo pod drugo, boš našel ▼ začetnicah ime tekočega meseca.
Imena treh knžkov
Sulvajro čukatan Razdeli zgornji dve besedi v »loge. Ca pravilno sestaviš zloge, boš dobfl tri imena za kužke.
Star spomenik
Rešitev: NI vse zlato, kar »e svetil
Rešfter uganke
Ščitite živali!