rN.jyeiji slovenski dnevnik v Združenih državah
VeUa za roleto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
GLAS NARODA
r
The largest Slovenian Daij b the United State*.
List slovenskih delavcev ▼ Ameriki
and legal Hobdays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 245. — Stev. 245.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 19, 1935. — SOBOTA, 19. OKTOBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLIli.
ANGLIJA IN ITALIJA STA SE ZAČELI POGAJATI
Abesinska armada pripravljena na ofenzivo
PREMOGARSKI
ŠTRAJK V __W ALEŠU
Stavkarjem se je pridružilo 1500 premogarjev. Stavkarji se ne uklonijo odredbi premogar-ske unije.
LONDON, Anglija, 18. okto.— Napetost v p ren logarskem o-krožju ju ž noga Walesa narašča z vsako uro, kor se 2,3(X) stavkarjev pod zemljo na n-kloni pozivu iinij>«kih voditeljev, da pridejo iz rovov.
Pogajanja mod zastopniki premoga rske unije, lastniki rovov in uradniki ministrstva za rudnike se nadaljujejo, toda stavkar ji vst rajajo v temnih rovih, medtem ko njihovi sorodniki in prijatelji noč in dan nestrpno čakajo, kdaj pridejo iz rovov.
Sta v kar j i so se v raznih rovih, zlasti v Cardiffu za bari-kadirali in unijski voditelji jih poživljajo, da pridejo iz jam, da se ne bi več ponovili krvavi boji v Nine-JMile-Point rovu, pri katerih je bilo v četrtek ranjenih 40 rudarjev.
V Tregedar rovu se je stavkarjem pridružilo ir>(M) prem )-ga rje v. Ob istem času pa tudi prihaja poročilo, da je 1000 premogarjev na potu v Newbridge, da zabranijo stavko-kazom, da ne gredo v rudnike.
Stavkar j i, ki so še šest dni pod zemljo, vedno še zahtevajo pismeno jamšrino, da neu-nijski delavci ne bodo zaposle-ni.
UČITELJSKA UNIJA PREVEČ RADIKALNA
Učiteljska unija je bila obdolžena, da stoji pod komunističnim vplivom.
ZAROTA PROTI KEMALU ATATURKU
ISTANBUL, Turčija, 18. oktobra. — Več oseb je bilo aretiranih pod obdolžbo, da so bili zapleteni v zaroto, ki je
ATLANTIC CITY, N. J., 18. oktobra. — Ameriška delavska federacija je odredila preiskavo delovanja ameriške učiteljske federacije. To je delavska federacija sklenila v sled tega, ker jo bila učiteljska organizacija obdolžena, da je prišla poni komunistični vpliv.
O tem na konvenciji ni bilo nikake debate. Med obema strankama je na pogajanji!) prišlo do sporazuma, da se naj uvede preiskava glede delovanja učiteljske organizacije.
Učiteljski problem je bil s c level amUlke konvencije prenesen na letošnjo konvencijo, ker je na clovelandski konvenciji prišlo do preloma. Obe stranki boste zastopani v preiskovalnem odboru. Izvrševal-ni odbor bo prejel naročilo, da nastopa proti vsaki osebi, ali skupini, ki zagovarja delavskemu gibanju sovražno stališče.
Med drugim je konvencija sprejela naslednje resolucije:
1.	Poziv na ameriške športne organizacije, da so ne vde-leže lota 1936 -olimpijskih iger v Nemčiji.
2.	Ameriški delavci morajo poostriti bojkot nemškega bla £ a.
.'i. Obsodba American Liberty League, ker napada Wagner jo vo delavsko postavo.
imela namen umoriti turškega predsednika Mustafo Kenia-la Ataturka.
REPUBLIKANCI PROTI KRALJU
Grški republikanci se še vedno zanašajo na Zai-misa. — Armadni in mornariški častniki presenečeni.
ATENE, Grška, 18. okt. — Republikanski voditelj Aleksander Papauastassiou je po preobratu 10. oktobra, ko je bila odpravljena republika, podal pr\*o izjavo, ki pa ne sine biti objavljena v grškem časopisju.
Papanastasiou pi\.vi, da mu je dovoljeno iti iz hiše, da pa so mu vedno za petami vladni detektivi. Dovoljeno pa mu je imeti zvezo z drugimi republikanci.
Papanastasiou pravi, da Je 150 poslancev sledilo ministrskemu predsedniku Tsaldarisu iz državno zbornico v protest proti obnovitvi monarhije. Dva časnikarska poročevalca pravita celo, da je izmed poslancev samo 100 poslancev, glasovalo za monarhijo.
Plebiscit bo .*?. novembra določil, aH ostane Grška še dalje republika, ali pa bo postavljena monarhija. Kralj Jurij II. se nahaja v Londonu, kjer čaka na izid plebiscita.
Armadno in mornariške častnike j«' preobrat dosegel popolnoma nepripravljene. Za republikance je predsednik Zaimis še vedno najvišji uradnik v deželi, dokler se ne odpove svojemu mestu.
Republikanci ne bodo priznali plebiscita, kakor tudi ne kralja, ako se vrne.
V Atenah se republikanci ;n nasprotniki monarhije priredili velike demonstracije, tekom 'katerih sta bila ranjena dva policista in štirje civilisti, fcti ri osebe so bile aretirane.
MADŽARI NISO ZADOVOLJNI Z POLITIKO VLADE
Poslanec Rupert pravi, da narod zahteva kazen za Italijo. — Stavil je ostra vprašanja na ministrskega predsednika.
NENADNA Z MARCONIJEVIMI SVETLOBNIMI SPREMEMBA 'VALOVI JE BAJE MOGOČE USTAVITI V AVSTRIJI MOTORJE NA VELIKO RAZDALJO
Prihod novega jugoslovanskega poslanika
NEW YORK, 11). oktobra. — Gospod Konstantin Fotič, novo imenovani poslanik kraljevine .Jugoslavije za Združene države Amerike, dos}«» v New York dne 21. oktobra 1935 t. 1. z la<ljo "Nonnandie".
GosjkmI Fotič je eden od najodličnejših jugo slovanskih diplomatov. »Star je 44 let. Študiral je v Beogradu in Franciji. Za časa svetovno vojne je bil konjeniški stotnik; sedaj je v re zervi. Diplomatsko karijero je pričel v kraljevskem poslanstvu v Londonu, Bernu in na Du naju. Bil je pozneje šef oddelka v ministrstvu zunanjih zadev; potem direktor političnega od seka istega ministrstva. Kasneje, za časa po (ko j nega dr. Vojislava Marinkoviča, predsednika vlade in ministra zunanjih zadev, je bil postavljen za prvega pomočnika ministra zunanjih za dev, na katerem mestu je ostal nekoliko let. Od tu je šel kot stalni delegat Jugoslavije k Ligi narodov v Ženevo, kjer je bil vse do svojega no vega imenovanja kot poslanik za Washington, I). C.
Kot pomočnik ministra in kot delegat v Žene-
vi, je imel gospod Fotič mnogo prilik, da je pred mednarodnim svetom zastopal koristi Jugoslavije in držav Male antante. Posebno je bil delaven v opijski komisiji, pripravljalni komisiji za razorožitev, v begunski komisiji itd.
Ni dolgo tega, kar je gospod Fotič pred Ligo narodov podal izjavo držav Male antante o njihovem stališču po laško-etiopskem vpraša-: nju in o kaznih, katere so v tem sporu. Radi svoje delavnosti v Beogradu kot v Ženevi, je bil gospod Fotič nazvan za "jugoslovanskega Berthelota".
Gospod Fotič je oženjen. Žena mu je Hrvatica iz ugledne sarajevske rodbine. Ima otroka, kateremu je bil krstni boter sedanji romunski minister zunanjih zadev Nikolaj Titulescu. Gospod Fotič je velik družabnik, ki je radi svojih demokratičnih manir dobil mnogo prijateljev, kjerkoli se je nahajal.
Po pretoku poldrugega leta je Jugoslavija zopet dobila svojega poslanika v Washingtonu.
I Veselimo se njegovega prihoda in mu želimo najboljše uspehe v njegovem delu.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, IS. oktobra. — Da madžarski narod ne odobruje vladne prijateljske politike do Italije, kar je bilo pakazano v Ženevi, ko je Madžarska glasovala proti kazni za Italijo, je razvidno iz debat v madžarskem parlamentu. Poslanec Rupert je stavil ministrskemu predsedniku Goemboesu naslednja vprašanja:
4 4 Naj mi bo dovoljeno, da prosim ministrskega predsednika, da prizna dejstvo, da velika večina madžarskega naroda ne smatra za opravičljivo, da se kak narod v svoji potrebi po razmahu posluži o-boroženc sile. Ali ni res, da je Madžarska v Ženevi glasovala proti Ligi ni kazni za Italijo brez vednosti regenta Horthv-ja in navzlic protestu zunanjega ministra de Kanya?
"Ali bo ministrski predsednik dovolil časospisju svobodo, da piše resnico o abesin-skem položaju* Ali ministrski predsednik ve, da je madžarsko delovanje v Ženevi v nasprotju s čuvstvom madžarskega naroda, in ali bo zaradi tega javno obrnil to delovanje?
"Koneeno, ali nam more dati zagotovilo, da ne obstoji ni-kaka pogodba, po kateri bi bila Madžarska prisiljena stopiti v vojno?"
Grof Mauricij Esterhazv je v parlamentu prosil zunanjega ministra de Kanya za pojasnilo glede splošne zunanje politike. De Kanya mu je odgovoril, da sloni madžarska zunanja politika na podlagi prijateljstva do Italije. Rekel je, da se je Madžarska v Ženevi potegovala za mir in da njena politika ni nasprot-na niti Ligi, niti Angliji. Izrazil pa je upanje, da se bo v Evropi vzdržal mir.
ALBANSKI KABINET ODSTOPIL
TIRANA, Albanija, 17. okt. — Ministrski predsednik Pan-deli Evanglieli je kralju Zogu naznanil odstop svojega kabineta. Kot vzrok za odstop je Evapgheli navedel o«dst o p dveh ministrov, vsled česar je potrebno reorganizirati ves kabinet.
Kralj bo najbrže Evanglie-liju poveril novo sestavo kabineta.
Na seji državnega zbora je bila prebrana poslanica kralja Žoga, ki izjavlja, d» želi Al-
Princ Starhemberg je postal resnični diktator. — Minister Fey je bil odstranjen iz kabineta.
DUNAJ, Avstrija, 18. okt. — Medtem ko so šli Dunajča-ni za svojim dnevnim poslom, jo prešlo diktatorstvo iz ene roke v drugo. Prebivalstvo o premembi vlade ni imelo uiti najmanjšega pojma, dokler ni bila izvršena.
Kabinet je bil drastično premen jen. Notranji minister major Krnil Fey in vsi njegovi pristaši so bili vrženi če< krov in princ K rust Ruediger Starhemberg je postal pravi diktator, medtem ko je kancler dr. Kurt Schusehnigg samo še po imenu na krmilu vlade.
Naj razburi ji vejša | »oročila so bila poslana čez mejo, da uporni heimwehrovei korakajo proti Dunaju in da so drugi oddelki heimwehrovcev pripravljeni (braniti glavno mesto. Toda ničesar takega se ni zgodilo.
Prodno sta dr. Schusehnigg in princ Starhemberg preme-nila celo vlado, so bile straže okoli vladnih poslopij ojačene. Toda Dunajčani niso pri tem opazili nič posebnega, kajti po ulicah ni bilo več policije iu vojaštva.
Okoli 7 zvečer so prihajala poročila, da bo premenjen kabinet. Tedaj pa je bilo že vse izvršeno.
Ob 9 zvečer je vlada objavila uradno poročilo, da je kancler Schuschnigg svetoval pred sodniku Miklasu, da odslovi svoje ministre ter je sam naznanil svoj odstop. Miklas je poslušal kanclerjev nasvet, odslovil ministre, toda dr. Schuschniggu je zopet poveril nalogo, da sestavi novo ministrstvo.
Po premembi ministrstva je dr. Schusehnigg naznanil, da ni nikake vojaške vstaje. Navzlic temu pa so ponoči pričeli močni vojaški oddeHti patru-1 i rati po ulicah. Na strategič-ne postojanke so bili postavljeni oddelki s strojnimi puškami.
Princ Starhemberg, ki je Mussolinijev prijatelj, je obdržal svoje mesto kot podkanc-ler in je bil imenovan za vrhovnega poveljnika nove pro-# stovoljne državne milice, ki bo nadomestila lieimwehr.
banija mir in prijateljstvo s svojimi sosedami, ni pa bilo mogoče Albaniji pridružiti se ostalim državam v obsodbi Italije, ker Albanijo vežejo ^do | Italije prijateljske zveze,
ANGLEŠKI POSLANIK PRI MUSSOLINUU
Včeraj je bil vse popoldne pri Mussoliniju angleški poslanik Sir Eric/ Drummond ter razpravljal ž njim o težkočah, ki so se pojavile med Anglijo in Italijo.
Zastopnik italijanske vlade je pozneje izjavil, da je odprta pot za mirno uravnavo angleško-ita-lijanskega spora, ki se je pojavil iz abesinskega vprašanja.
Važno konferenco je aranžiral francoski poslanik de Chambrun.
Angleška poročevalska agentura 'Exchange Telegraph'* je izvedela, da je Mussolini pripravljen poklicati del svojih vojakov iz kolonije Libije, če bo Anglija zmanjšala število svojega brodovja v Sredozemskem morju.
Italijansko javno mnenje je zelo potolaženo, ker je Anglija namignila francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu, da ne misli uvesti na svojo lastno pest sankcij proti Italiji, pač se bo pa v tem pogledu ravnala po drugih članicah Lige narodov.
PRIPRAVE ZA VELIKE BITKE
Na vseh abesinskih frontah se vrše mrzlične priprave za velike bitke. Vsak trenutek se utegne začeti nova ofenziva na severu in na jugu. Vse kaže, da z ofenzivo ne bodo začeli Italijani, pač pa Abe-sinci.
BOMBE SO PREDRAGE
Italijani so včeraj zopet vprizorili par zračnih napadov na Makale. Spustili so se zelo nizko in s strojnimi puškami obstreljevali Abesince. ,
Italijani se vedno pogosteje poslužujejo strojnic namesto bomb. Bombe so predrage ter povzročajo sovražniku razmeroma malenkostno škodo.
Italijansko armadno vodstvo v Asmari je izvedelo, da je začelo 100,000 Abesincev pod poveljstvom Ras Desta ofenzivo v okolici Dolo. Abesin-ci se pomikajo proti severu ter bodo skušali italijansko južno armado, ki je prekoračila reka Shibe-li, odrezati od zaledja.
MARCONIJEVA IZNAJDBA
Micro-valovi (majhni valovi), katere je iznašel Guglielmo Marconi bodo novo in skrajno učinkovito vojno orožje ter bodo prvič uporabljeni na afriški fronti.
Marconi se je ravnokar vrnil iz Brazilije ter je rekel, da se bo posvetoval z Mussolinijem in se mu bo ponudil za vojaško službo v Afriki.
Marconi je zadnje čase preizkušal učinek micro-valov, s katerimi, kot pravi, more vstaviti motorje sovražnih aeroplanov tekom poleta.
Ker je ta iznajdba zelo velikega vojaškega pomena, jo obdaja stroga tajnost. Toda že poleti I 933 je Marconi oznanil svetu, da so ti valovi velike važnosti v vojni.
SPOPADI MED ITALIJANI IN ANGLEŠKIMI PODANIKI
Na meji angleške kolonije Somalije so se spo* padli vojaki 1 7. angleškega armadnega zbora z Ita« lijani. Italijani so imeli baje precej mrtvih in ra< njenih.	•
Somalijci so zapretili, da bodo usmrtili vsakega^ italijanskega vojaka, ki bo stopil na njihova tl^. J
»JMI* MAA&&A
*»
New York. Saturday _ October 19, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A.
[
<<
Glas Natoda"

SLOVKNIC rOBLISBDU COMPANY UL
L. BMMdUk, Imi
"8LII NAIODI" <V«loo *t tin Peepta) .
■gyljDd HolHtoy Wk n Mto wto
Si fietrt Ml .. ------mmm
Zft pol tots
•TOO
*Ol0to	$7.00
• • • •	a
Teaxlj 90.00
^Ql— MiflUt" IjtuJa rmki dan lwymii nedelj to praaalkor b«w podpira Is OMfeaeetl « m pri občujejo. Denar naj m Magovoil po Honor Ctotfer. Prt liiiiaiM kmja naročnikov, prabac, da ra tudi ptojlojo MenHMe nakani. 0» hllrojo najdorao
Mow Itrtu BL 1,
"GLAS NARODA", Slf W. 18th
CfleiiM
ROOSEVELT IN GARNER IZVEN DE2ELE
Prvič v zgodovini Združenih držav sta ob istem Času predsednik in podpredsednik izven dežele.
Predsednik Roosevelt se nahaja v Panamskem kanalu, podpredsednik Garner j>a se je iz Seattle, Wash., odpeljal na Japonsko in na Filipinske otoke.
Tako je ostal v Wasliingtonu kot najvišji uradnik dežele državni tajnik Cordell Hull.
Predsednik Theodore Roosevelt je bil prvi predsednik ki je v času svojega predsedništva zapustil Združene države
Do sedaj je bila nepisana postava, da mora biti podpredsednik v bližini Washingtona, kadar je predsednik dalee od glavnega mesta. Ta postava do sedaj ni bila nikdar pre-lomljeua. Zato tudi predsednik in podpredsednik nista nikdar potovala skupaj na kake posebno važne slavnosti, ker so se oblasti bale, da bi mogoče v kaki nezgodi skujjno izgubila življenje.
Ko je Theodore Roosevelt obiskal Panamo, je ostal v Washingtonu podpredsednik Fairbanks.
Predsednik Taft je dvakrat potoval v Panamo in je enkrat onstran meje v Mehiki obedoval z mehiškim predsednikom Porfirio Diazom, toda podpredsednik Sherman je ostal doma.
Ko je šel predsednik Woodrow Wilson dvakrat na mirovno konferenco v Pariz, je bil podpredsednik Marshall vedno v Wasliingtonu.
Ko je šel predsednik Harding malo pred svojo smrtjo v Alasko, je bil podpredsednik Coolidge na svojem domu, in ko se je Coolidge pozneje kot predsednik udeležil panameriške konference v Havani, je ostal v Wasliingtonu podpredsednik Charles G. Dawes.
MUSSOLINI SE JE DOLGO PRIPRAVLJAL
V zadnjem času se je Mussolini precej širokoustil, kar je pa slučajno zamolčal, je dovolj zgovorno povedal njegov besednik baron Aloisi.
Toda izmed vseh govorov, ki jih je imel Mussoilni, odkar je načelnik italijanske vlade, je bil za sedanje razmere naj
bolj značilen tisti, ki ga je imel meseca maja WY11. \
Govoril je pred poslansko zbornico ter priporočal po rast števila rojstev, češ, da ne bo Italija nikdar imperij, pač pa le kolonija, če bo število rojstev nazadovalo.
Svoj govor je zaključil z besedami: —
—	Ob gotovem času nam bo moralo biti mogoče mobilizirati pet milijonov mož ter jih opremiti z najmodernejšim orožjem. Svojo mornarico moramo ojačiti, nabili letal pa mora biti toliko in morajo-biti tako močna, da bo ropot njihovih motorjev preglasil vsak drugi ropot in da bodo njihova krila zasenčila solucc.
—	Med letom 1935 in 1940, ko bo dosežena kritična točka v evropski zgodovini, se bomo lahko oglasili in bo-
i mo zahtevali priznanje naših pravic. Se par let je treba, da to dosežemo.
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena
i
GOVORICA MESTA
Avtentično navodilo za govejo rou-lado bo po-s^ano n a prošnjo brezplačno. Samo poiljite dopisnico Jacob Rupport Brewery, New York City.
I>
Iz Slovenije.
>
Važno za potovanje;
Kdor jo namenjen potovati v tiari kras aU Miti tog* od tam, jo potrebno, da je poučen v vseh ttvarth. V sled naše dolgoletno tkuinje tam morimo dati najboljša pojotmla im tudi veo potrebno pretkrboti, dm jo potovanje udobno fn hitra. Zato ta aaupno obrnite na na* oa vta pojasni'm.
Mi preskrbimo ate, hodih prošnja ta povratna dovAjo-nja, potne litte, višajo t* tplok m«, hm je ta potovmjš potrebno 9 najhitrejšem datu, in kar je glavno, ta najmamjie
Nodriavljant naj na odUOajo do aodnjoga trenuth* hm ta dobi ia Watkingtona povratno dovoljenje, EX-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en moteč.
PtMta Av^ tahoj aa (fwptpfeHf mvo^iIs In enaetavljO' mo Vam, da botš$ poceni «p udobno potovak.
SLOVENK PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 .We* 16th Street ..
KOVACNICA ZA DENAR
MARIBOR, (i. okt. — Orožniki v Košakih so včeraj odkrili dobro organizirano koračnico denarja v Sv. Marjeti ob Pesnici, kovače pa v Košakih in pri Sv. Marjeti.
Orožniki so zasledili več ponarejenih 20 dinarskih kovancev in so se vneto prizadevali da razkrinkajo ponarejevalsko družbo, kar se jim j«* včeraj popoldne posrečilo. Pri nekem posestniku pri Sv. Marjeti ob Pesnici — imena zaradi preiskave ne moremo objaviti — so orožniki iz Košakov zaplenili mnogo orodja in klišejev 20 dinarskih kovancev. Ko so aretirali več sumljivih oseb pri ponarejevalcih za več tisoč dinarjev zelo dobrih 20 dinarskih falzifikatov. Kovanci so popolnoma enaki pravim, le zvok je za spoznanje drugačen in pa nekoliko gramov lažji so. Upamo, da je sedaj prijeta ona po-narejevalska tolpa, ki j«' spravila v zadnjih mesecih toliko ponarejenih kovancev v promet. Preiskavo orožniki še nadaljujejo.
ZOPET VELIK POŽAR V HOČAH
MARIB< >R, 4. okt. — Preteklo noč je izbruhnil v gospodarskem poslopju posest ni c«' Roze Pahičeve v Spodnjih Hoeah požar, ki je grozil tudi sosednjim poslopjem in le hitri pomori gasilcev je pripisati, da katastrofa ni večja.
Ko so spravili seno v poslopje, ki so ga sušili tisti dan, je okoli 21. ure izbruhnil požar, ki je najbrže nastal po nprevid-nosti delavcev, možno pa je tudi, da je o gen i podtaknila zločinska roka. Ljudem se je posrečilo rešiti vso živino in gospodarsko orodje, dočim je poslopje do tal pogorelo.
TRAGIČNA SMRT KAMNIČANA
KAMNIK, 7. oktobra. —
sreče. V soboto dopoldne je g. Homar odšel z doma in se odpeljal v Ljubljano. Ker ga z ve černim avtobusom ni bilo domov, si domači niso vedeli razložiti njegove odsotnosti, dokler ni zjutraj prišlo žalostno obvestilo.
Pokojni g. Franc Homar je bil v Kamniku in v vsem o-kraju dobro znan. Vodil je g rad bo mnogih velikih zgradb v kamniškem okraju. Med drugim je zgradil tudi mestno kopališče ob Nevljici, pomladi pa novo bistriško pešpot.
NA DRAVI SE RAZBIJAJO SPLAVI
PTUJ, 7. oktobra. — V četrtek proti večeru je potovalo mimo Ptuja vw' splavarjev i/. Koroške. Ker je Drava zaradi deževja postala zelo deroča, narasla je za 1.50, je nesreča hotela, da je; zadel en splav pri lesenem mostu v joho in jo razbil. Ker je tik za njimi vozil drugi splav je tudi njega zadela ista usoda. Oba splava sta imela naloženega za štiri vagone lesa. Reševanje lesa je bilo zaradi mraka zelo o težkočeno. Splavov vso noč niso mogli rešiti, lovili pa so les, kar se je ga je pač dalo vloviti. Z otetim lesom so nato v soboto sestavili nov splav, s katerim so nameravali nadaljevati v nedeljo vožnjo. Xn pristanu so preko noči splav privezali na obrežju. Toda ponori se j«' zaradi narasle Dra-v e odtrgal in splaval proti Borlu. Proti jutru se je splav pojavil pred lesenim Itorlskim mostom. Splavarji, ki so videli pretečo nesrečo, in niso mogli obdržati v krmilu splav i, so se hitro rešili v čolnu na kopno, splav pa je z vso silo treščil ob tri lesene jo lie. Zaradi hudega udarca in ker j" bil most že itak slab, ker so povečini! jolie že p repe rele, obstoja nevarnost, da se most podre. Sreski cestni odbor v Ptuju je |>o svojih tehničnih
HOLANDSKA JAJCA
xr	-i • i	* i organih stori vse potrebno.
Ves Kamnuk je pod vtisom tra- ,	I	T
* • • da se prepreči nesreča, giene smrti posestnika m zi-	1 1
darskega mojstra g. Franca	-
Homarja. Iz Št. Vida pri I^jub- >
ljani je včeraj zjutraj prispe- i
la vest, da so ga na£li mrtve-j
ga na železniški progi. Ni še	i - i ,. T .. T
* , ..	i !	- ! Molandski kralj Jurn T. se
ugotovljeno, po kakem nesreč- ■ i__, , i	» A ,
s , J. . ... , ,iu hotel v nobenem hotelu več nem naključju je prišlo do ne- 110i0 . „ . ,
J	( ustaviti, ker je bil prepričan,
■	| da ga hočejo povsod opehariti
s pretiranimi cenami. V mestecu Alkmariju, kjer se je nekoč ustavil poštni voz pred gostilno "Pri jagnjetu/' je naročil, naj mu prineso tri mehko kuhana jajca. Ko pa je jajca použil, je vprašal po računu. "Dvesto goldinarjev,** je odgovoril debeli krčmar. ".Kaj?" je začuden vzkliknil monarh. "Ali so jajca pri vas tako redka?" — "Naj blagovoli Vaše Veličanstvo milostljvo oprostiti, jajca pri nas niso redka, pač pa kralji,"
"QLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — za stari stane f7. — V Italijo lista ne poši-
DROBNOCLEB V SLUŽBI KRIMINALISTOV
s poštnino vred.
Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936, ki izide prihodnji mesec.
Cena 50 centov
Peter Zgaga
"BREZPLAČNO"
Drobnogled je že večkrat pomagal kriminalistom izslediti zloeinca. Zdaj je izpopolnil ta pripomoček J. Hardv iz ameriškega poljedelskega ministrstva s tem, <la je odkril nov način, kak o dobiti zelo hitro najfinejši prerez tankih vlaken, kakor so volna, lasje, svila, bombaže-vina,dlaka itd. za opazovanje v. drobnogledom. Hardvjeva metoda je zapopadena v tem. da se vlakna pritrdijo v ozko špra-njico med kovinastimi ploščicami, potem se pa s tenkim vijakom ploščice pri vi je jo. tako da vlakna le za spoznanje mole iz špranjic. Xa te količke kanemo nekaj kapljic niztopine celoui-da. potem pa lahko režemo vlakna počez z mikrotomovim nožem ali pa kar z britvijo v poljubni debelini do d veli tiso-rink milimetra. Nobeno vlakno p*i naj bo še tako mehko, se pri tem ne zmečka.
Pod drobnogledom pogleda-ni taki prerezi se močno razlikujejo med seboj. Zanimivo kako se med lehoj razlikujejo eloveški lasje. Kodrasti las ima navadno ovalen prerez, ravni lasje pa okroirel. Dlake vidre so izredno tanke, kocine iz slouovega repa so pa v prerezu podobne zobotrebcu. Zaradi hitrosti bo ta metoda zelo dobrodošla kriminalistom. Samo nekaj minut je treba, pa lahko kriminalist točno ugotovi, od kod izvira na kraju zlo-eina najdeni las ali vlakno. Ta metoda bo pn služila tudi krz-narjem. ker bodo lahko takoj ločil: imitacijo od prave kožu-lio vine.
"Glas Naroda
216 West 18th Street Mew York, N. Y.

Zamorska telegrafija.
Angleški potovalee Lawrence (iiveii, ki se j«* pravkar vrnil /. dolge ekspedieije v Osrednjo Atriko. |K>roea med drugim v.i\-liiniive stvari *> **z;imorski tele-grafiji.** to ji* načinu, kako si domaeiiii s po ro«"*a jo vsekako-vrstne vesti na d«>lge razdalje s jH>moejo bobnov.
<Jreen razume kakšnih dvaj-s« t zaiiior>kib dialektov a mu še ni uspelo., .In bi odkril kljn«* do 44 brezžičnega kodeja" zamorcev. (jotovo pa je to, da morajo imeti ti, ki govore kakšnih fiiMi različnih jezikov, neki skupni jezik na hobenske znake. P«»veda!i so mu, da se morajo bobnarji vaditi v sistemu tesra jezika že od najbolj zgodnji* mladost; in da so sposobni instrumenti izvabiti najtanjše glasovne odtenke, ki spominjajo naravnost na človeške govorice.
frovoriea bobnov j»* umljiva zamorcem po vsej Afriki. Tako je n. pr. neki zamorski poglavar vest o smrti kraljice Viktorije na ta naein zvedel skoraj tako hitro, kakor da bi bil kje v Evropi, ne pa v Srednji Afriki. In to novico je potem povedal svojemu belemu gostu, ki ni hotel ver jej i, da je dospela do njegovega gostitelja z bo-henskimi udari skozi vso Afriko. Nekoliko dni pozneje je belokožee med svojimi ljudmi dobil {potrdilo, da je kraljica res umrla.
Z velikim zanimanjem sem prečital razpravo prijatelja Terbovea o prodajalcih vstopnic in srečk, o dobitkih in naših veselicah v splošnem.
Dobro in temeljito je povedal, nekaj je pa prezrl oziroma pozabil. Namreč vabila, na ! katerih je spodaj precej vidno natiskana beseda "brezplačno". To je najboljši lim za kaline. Tudi jaz sem se že večkrat ujel nanj, in zato bo iz britke skušnje govorjeno, karkoli bom povedal.
Po mojem mnenju je v Ameriki najbolj usodepolna in najbolj varljiva beseda 44free".
V starem kraju so dajali stariši nauke otrokom. V tej deželi jih ne dajejo, ker je v največ slučajih dober nauk bob ob steno. Toda če bi b»l otrok za dober nauk dovzeten, bi ga bilo treba pogostokrat o-pozarjati: — Tistega se boj, kar je 44zastonj" in 44brezplačno". Tisto te bo največ koštalo.
Navzlic temu je pa beseda privlačna.
Prirediteljem gre namreč za to, da dobe žrtev ''brezplačno" v roko. Kako potem pri skubenju stoka, je njena, n»j njiliova stvar.
Nekakšen odtenek 4'brez-plačnosti" je izraz "prostovoljnost". "4 Vstopnina prostovoljna". To naj bi bila va-da. In bi bila res vada za udeležence. če bi ne l»ilo blagajnika pri vratih, ki za v.-akega posameznika ve, kakšne pojme ima o "prostovoljnosti".
('e vržeš dolar v bakso, je tvoja "prostovoljnost" hvale vredna, če vržeš nikel, si pa umazanec, da ti ga ni para. Blagajnik namreč ni slep in ga ni mogoče pretentati. Po veselici in pri preštevanju dohodkov je pa tudi zelo zgovoren, posebno kar se tebe tiče.
Nekoč me je zlomek nesel na zabavo, kjer je visela na vratih velika tabla z napisom: — ' * Vstopnina brezplačna *
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
f JCQOBUVUO
Za $ 2.75________________Din. 10©
S 5.15 _______________ Din. 380
% 7.25__________________ Din. 300
$11.75-----Din. 60«
9BJH _________Din. 1000
$47.00 ---------Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.25_____________________Ur IDO
$ 18.211 ..................... Lir 200
$ 44.00 ....................................Lir 500
$ 87.50 .................... Ur 1000
$174.00 .......................Lir 2000
$200.00 .................... Lir 3000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMB1 GORI ALI DOLI
Sa lspUčOo tc« Jih metkov kot mgoraj uvedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo fe bolje pogoje.
T IIHMrtllB DOLUUI1
$ ».— aerate mlati..........t $.7$
•10.— - - ..........$10.80
.......... $10.—
" ...... .•«*■ $2L—
....rt.... $41128
•M.— - - ..........HLN
Prejemnik dolti v xtarem kraju izplačilo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^—
SLOVENK PUBLISHING COMPSNY "GUa Naroda"
21« WEST im WnXET' -	NEW YORK. N. Y.
$40^-
—	Pol kvarta i^a bom več — sem tlesknil z jezikom, — k»-r ne bo treba vstopnine plačati.
Pri vho'lu me res ni nih-'-e ciijanil, toda ko sem bil »Iva koraka v "Ivorani, mi vzame uniformirana društven i ca klobuk z irlave in mi moli jxxl nos ko> plelia z veliko številko: — Petdeset centov, prosim! Petdeset centov za garderobo. Od-rajtal -cm ji srebru novec, ki sem ira za pol kvarta vina pripravil iu ji dal v shrambo svojo klot'mico, ki ni bila z bri-moui, podlogo in trakom vred vredna pol dolarja.
Pred leti je bilo rečeno, da je treba plačati za predstavo samo deset centov, po predstavi bo pa brezplačen prigrizek. Po moji sodbi je bila predstava vredna sedem in pol centa, to se pravi, da je bila res nekaj vredna.
Vse je lačno čakalo brezplačnega prigrizka. In res so dali klobas in golaža, kolikor je kdo hotel.
Posebne škode ni nihče napravil, ker je bilo v klobasah toliko soli in v golažu toliko paprike« da smo se kar po jeziku praskali.
—	Zaliti bo treba, — se je glasila soglasna sodba. — Pa imate kaj vina?
—	Seveda ga imamo, — so se odrezali društvenimi — r», vina pa kolikor liočete. En bati, dva, tri?
—	Po čem je bati?
—	O, poceni. Dolar petdeset centov! ,
Za pint kislice dolar petileset centov!
Takrat me je izučilo. Od takrat se bojim besede "brezplačno" ko samega vraga.
"GLAS NARODA
New York, Saturday, October 19, ,1935

THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8.3.
MORNARSKA LJUBEZEN
drugi
Mornarji so ljudje, ki žive posebno življenje. Navadno so daleč od svojih domov, svoje domovine ne vidijo včasih leta in leta, ko pa se vračajo, najdejo razmere popolnoma izpre-menjene. Pri takih prilikah j dožive ves polno razočaranj in nič ni čudnega, če se ta ali oni mornar vrže z obupom v srcu v nevarnosti pomorskega življenja, samo da pozabi na vse, kar je bilo.
Mornarji so ljudje, kakor vsi Tudi oni imajo srce in dušo in ko pridejo na kopno, se vname marsikatero mornarsko srce. Mornarska ljubezen pa je svojevrstna.
Znani pisatelj Filip Zebroda popisuje v svoji knjigi dogodek ki je za razmerje mornarjev do žensk silno značilen. Med drugim pravi tudi tole: "Že pred vojno sem se seznamil z dekletom, vendar se nisva nikoli zaročila. V svetovni vojni sem bil ujet na Japonskem. Meti tem časom svoji izviljenki sploh nisem mogel nič pisati. Po vojni me je usoda zanesla na otok Sumatro. Tam sen! dobil dobro službo v pristanišču in sem zaslužil mnogo denarja. Na svojo deklico sem pa že popolnoma pozabil.
V Vojvodini je takrat ljudem bolj slabo predla. V časopisih sem čital, kako j*' doma hudo. Pa sem si mislil, preden ves svoj prihranek zabiješ, pošlji vsaj nekaj domov. Iz res sem poslal 200 holandskih goldinarjev. (Vz osem tednov sem prejel denar nazaj in pismo očeta, kjer mi piše: 44Nam ni treba tvojega denarja, ker ga boš še sam potreboval. 4tXo, potoni pa ne,** sem si mislil. Nisem pa imel v resnici nikogar, komur bi bil denar poslan. * Pa ml šine v glavo misel na dekleta in sem ji pisal:44Ali potrebuješ kaj denarja!1* Odgovorila mi je že po nekaj tetinih: 44Le pošlji, če kaj imaš.** Čez nekaj časa sem prejed od nje pi>mo, v katerem mi sporoča, tla si je kupila za poslani denar spalnico.
Minila so tri leta, kajti toliko časa je trajala še moja službena pogodba. Tedaj pa sem se vrnil domov. No, posebno dobro so nisem počutil, preveč sem videl sveta in vse mi je bilo nekam tesno in majhno. Sedel sem v sobi svojih staršev, misli pa so mi potovale nazaj na Sumatro.
Nekega lepega dne pa me je pobarala moja mati: 44K, ti, kdaj pa se misliš oženiti?*1 "Jaz oženiti l S katero pa ?'* — 44No, z Anico vendar, saj je nakupila za ves denar, ki si ga pošiljal, že vso opremo!'* — 4 4Na to v resnici nisem nikdar mislil." Pa som materi odgo voril: "E, ne bom se oženil."
— 44 <?e je pa tako, potem pa te tudi doma ni treba več. Ti fa-lot ti, dekle te je čakalo vsa leta od začetka vojne!**
In veste, da sem se potem oženil. Kosal se pa nisem. Ančka je prav dobra žena. č'e pridem nekoliko osmojen domov, se samo smeje. In ko ležem, mi oclsrne noge z mrzlo frotirko, tla se prej strežnem in da imam
naslednjega dne zopet čisto glavo. Sedaj imam že dva otroka. Fant že kolesari. Ko bo star 12 let, mu bom kupil motorno kolo, ker sem mu ga obl ju bil. Ko pa bo star IG let, naj se oglasi pri letalcih. Tudi pijan-čujem ne več. Nikoli nisem mislil, tla se bom tako izpreme-nil.
Tudi mornarji imajo mehko srce.
OTROCI, KI SO JIH VZGOJILE ZVERI
Otrok je tak kakršni so odrasli in razmere, v katerih ga vzgajamo. Že opetovano se je znanost vprašala, kakšen jezik bi govoril otrok, če bi doraščal sam kje v prosti naravi ali pa med mutci. Prav tako je zanimiv tudi problem ljudi, vzgojenih mod živalmi. Ze slavni naturalist Linne je proučeval to vrsto lju<li, ki jih je na svetu več, kakor bi človek mislil. Zanimivo je, <hi pripisujejo legende vedno sijajno usodo in bodočnost otrokom, ki jih je rešila plemenitost živali. Romulus in Romus, nista edina otvoka, vzgojena meti živalmi. Zarathustra, nesmrtni perzijski reformator, je bil tudi kot otrok ugrabljen in njegovi ugrabitelji so ga pustili v votlini, kjer so bili ubili mlade volkove, misleč, tla ira bo volkulja raztrgala. Toda volkulja se ga ni dotaknila nasprotno, začela ga je dojiti iz njega je postal slaven modrijan orijeuta. Tudi lepo Semiramis so hranile in vzgajale ptico, prodno so jo svečeniki našli in posadili na kraljevski prestol. Kaj pa vsi drugi princi in princese, o katerih pišejo grški in orijentalski zgodovinarji ?
Rudyard Kipling omenja v svoji 44Knjigi džungle" prigodo Mowglija, v kateri pa ni nič novega, kajti slavni pisatelji sam priznava, tla to ni plod njegove fantazije, temveč tla mu je pravil vse to njegov oče. Stari Kipling jo bil izboren |h>-znavalec Indije, in trdil je, da gre za resnično prigodo, samo s to razliko, da Mo-.vgli v nasprotju s Kiplingoviui junakom ni kazal nobenih izrednih lastnosti, temveč <la je bil padel docela na nivo živali, kar jo tipično za vse primere, kjer so živali vzgajale ljudi.
V Tudi j i taki primeri niso nič posebnega in strokovnjak za ta vpi ašanja pastor Lewis jo opisal več prigod 4dečkov volkov* in 44deklic volkulj" ujetih v džungli in privedenih nazaj meti ljudi. Isti pastor opisuje usodo 44moža volka", ki so ga ujeli v džungli, ko mu je bilo že 30 let. Bil je že čisto podivjan, govoriti sploh ni znal.
V 44ujetništvu" med ljudmi je j »ostal kmalu melanholičen, končno j«* pa zblaznel. Zapreti so ga morali v umobolnico, kjer je Čez dve leti umrl. Že omenjeni Litine, ki mu pač lahko verjamemo, pa opisuje primer človeka zveri, ki ga imenuje .luvenis Bovinus Bambergensis. Tudi tega so bile vzgojile zveri in nikoli več ni mogel postati normalen človek.
Podobna usoda j«' zadela Johanna Leodiconsisa. Kot petletni deček je bil izgubil starše in čez 11 let so ga našli v pragozdu med zvermi. Imel je izredno razvit vonj in čut za spoznavanje strupenih rastlin. V holandskih kronikah beremo o Ju \einu Oviniu Ilibornu, ki je živel do svojega lo. leta med divjimi živalmi, potem je pa postal izredno krepak in zdrav mož. toda govoriti se ni nikoli naučil. V Franciji so znani primeri 4 4 otroka iz Avevrona**. 44 dečka medveda " iz Pirenejev, Petra divjaka in Hamolua, itd.
V vseh primerih mod divjimi živalmi vzgojenih otrok, razen sramežljivega ameriškega Tarzana, kažejto taki ljudje silen odpo** do obleke in perila. Govoriti sploh ne znajo in vajeni življenja mod živalmi se ne morejo več prilagoditi ljudem. Pred našo rafinirano kuhinjo dajejo prednost surovemu mesu. zeliščem in sploh rastlinam. Njihov duševni nivo je nedvomno nižji, in nedostopen našim najosnovnejšim pojmom. Ce jih ujamejo in še se jim ne posreči zbežati nazaj med živali, začno hirati in kmalu umro. Njihovo življenje se močno razlikuje od življenja, ki ga pripisujejo legende Romulu, Zara-thusstri, kraljici Semiramis ali Mowgliju.
S PIJANOSTJO ZASLUŽIL BOGASTVO .
I&umunski kmet Nister Var-ga iz Vatre trdi, da je zaslužil s pijanostjo 300,000 le j. Mož pravi, da bi njegova žena ne imela takih sanj'in da bi se ne-la zadela v loteriji 350,000, «"e bi se ne bil napil. Nekega dne je prišel pošteno nakresan domov, kjer ga je žena temu primerno sprejela in mu dala tudi inrzl;> postano večerjo. Moža je to zelo razjezilo in začel je ženo pretepati. Žena je hotela pobegniti skozi okno, mož jo je pa potegnil nazaj in sicer tako močno, tla je udarila z glavo ob rob skrinje in omedlela. Iz glavo ji je pritekla kri, mož se je pa ob pogledu na kri streznil. Hitel je k vodnjaku po vodo, u-mil ženi glavo in jo prosil odpuščanja. Žena se je slednjič potolažila, ponoči je pa imela čudne sanje.
Videla je, kako neki mož z ženo zakopava zaklad pod hruško ki jo jo bila istega leta razklala strela. Zaklad je bil v zaboju in prodno sta ga zakopala, sta ga odprla. Kmetica je videla da jo zaboj poln zlatnikov, srebrnikov in draguljev. Zjutraj, ko se je zbudila, je takoj poiskala sanjsko bukve in odgovarjajočo številko v njih zapisala si je osem številk in stavila v loterijo. Zadela .je 350,000 loj in zdaj je mož vos l»onoson na svojo pijanost češ, da bi brez nje ne bilo v hiši toliko denarja.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODB/ JZ 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
Kretnje so jasno oznanjale skupno naglico in skupno veselje in ne ubrano, toda prikladno bobnenje raznih zvonov, bližnjih in daljnih, se je zdelo tako rekoč glas onih gibov in dopolnilo besed, ki niso mogle seči sem gori.
Gledal je in gledal in rasti o je v njegovem srcu nekaj več kakor gola radovednost, kaj more vzbuditi v toliko različnih ljudeh takšno enako navdušenje.
ZDRAVSTVENI PREDPISI ZA HIŠE V JULIJSKI KRAJINI
Rojstva, smrti in poroke v tržaški pokrajini.
V mesecu avgustu je bilo v Trstu rojenih 316, umrlo pa je '217 oseb, naravni prirastek 90. V mesecu septembru je bilo 299 rojstev in 221 smrti, prirastek 78. Poročilo se je v avgustu 231 in v septembru 170 parov.	_
TOM MOONEY SE ZOPET BORI ZA PRAVICO
Delavski voditelj Tom Mooney (označen s pšieo), ki je že devetnajst let ponedolžnem zaprt zaradi atentata, ki ga ni izvršil, v ikrogu svojih odvetnikov. Ce v Califomiji ne bo mogel izvojevati pravice, bo predložen nje gov slučaj najvišjemu sodišču v Washington^.
8 preključitvijo okoliških občin h goriškemu mestu, izvršene že preti leti, se je za dotedanjo kmečke občine marsikaj poostrilo, vendar se nanje ne morejo staviti popolnoma enake zahteve kakor na mestni tlel občine. Tako jo zdaj sklonil goriški mestni svet za kmečke hiše poseben zdravstveni red, ki pomeni nekak kompromis mod strogimi zahtevami mestnega stavbnega reda in prosto graditvijo. Županstvo lahke zahteva — ni pa da bi to moralo — informacije glede stavbišča in odtekanja vode, preskrbe z vodo, greznice in odvijanja odpadkov. Hiše naj 1h)i1o, če le mogoče obrnjene na severovzhod, odnosno jugozahod. Poslopja naj bodo prosta od vseh strani. Dva metra od zidov mora biti svet naokrog zniveliran, moti temelj in zido-vjo mora priti nepremoeljiv vmesni sloj gradiva, ki preprečuje vlago zidu. Debelost zida no sme biti v dolini manjša ko 30 cm, v hribih in pobočjih pa ne manjša ko 45 cm. Hlev bodi otl hiše ločen in stoj na njeni severovzhodni strani. Med hišo in hlevom bodi, če le mogoče. ločilno stebrov je ali ločilni zid, ki se dvigaj še 6 cm nad streho Hiša imej kuhinjo in tri prostore, po možnosti porazdeljene v dve nadstropi, z zadostno prostornino. Tlak mora biti vsaj pol metra privzdignjen znad tal in pod njim mora biti nekaj votlega prostora za ventilacijo. Sobo morajo biti neodvisne druga od druge, direktno osvetljevane in stropi omo-tani. Okna morejo imeti v nižini 1.10 v brdih pa 1.15 kv. m. površine. Spalnice morajo biti primerno urejene za kurjenje. Stopnice, ki vodijo navzgor, morajo biti iz nezgorljivega materiala. Hiše ne smejo biti brez dimnika. Pri vsaki hiši mora biti tudi stranišče, napravljeno po predpisih, z vodno ali mehanično zaporo, bodisi v stanovanju samem ali blizu njega. Kjer ni občinskega vodovoda, mora biti poleg hiše vodnjak. Vendar pa je vodo podvreči skrbni bakteriološki pre-izkavi.
DVA IN DVAJSETO POGLAVJE
Malo pozneje se je razbojnik vrnil in sporočil, da je prišel prejšnji dan milanski nadškof
Friderik Boromej v - in ostane tam ves
tisti dan; da je novica, ki se je na večer tistega prihoda razširila po bližnjih vaseh, vsem vzbudila željo videti tega moža in da zvoni bol j v znamenje veselja -nego zato, da bi s tem opozarjali ljudi.
Ko je gospod ostal sam, je Še nadalje gledal v dolino in je bil še bolj zamišljen.
— Zaradi enega človeka! Vsi se podvizajo in vsi so* veseli, tla vidijo enega človeka! In vendar ima gotovo vsakdo izmed njim svojega vraga, ki ga muči. Toda nobeden, nobeden nima takega kakor jaz; nobeden ni prebil take noči kakor jaz! Kaj ima ta človek, da napravi toliko ljudi veselih? Kakšen groš, ki ga razdeli tako le na slepo. . .
TotUi ti ljudje ne romajo vsi radi miloščine. No torej, kakšno znamenje v zraku, kakšno besedo... Ah, če bi jih imel kaj zame, besed, ki morejo tolažiti! IV...! Zakaj ne grem tudi ja/? Zakaj ne?... Pojdem, pojdem in govoril bom z njim, na Štiri oči bom govoril. Kaj mu poročeni? Ej no, kar, kar... Slišal bom, kaj zna on povedati, ta človek! —
K oje takole v zmedi napravil takšen sklep, se jo naglo končal oblačiti ter si tlel neko svo jo suknjo, ki ji je kroj bil nekam vojaški; vzel je tretjinsko puško (Tretjinska puška je trikrat krajša otl navadne), ki je bila ostala na postelj, ter jo na eni strani pripel za i>as, na drugi strani pa drugo, ki jo je snel s kavlja na steni prav tako si jo za pas zataknil svoje bodalo; nato je sniel s stene karahinko, ki je bila prav tako slavna kakor on sam, ter si jo obesil čez
rame; vzel je klobuk, šel iz sobe ter se napotil najprej tja, kjer je bil pustil Lucijo.
Odložil je zunaj karahinko v kot blizu vrat, potrkal ter se obenem oglasil. Starka je v enem skoku planila s postelje ter hitela odpirat Gospod je vstopil, pogledal po sobi in zagledal Lucijo sključeno in mirno v kotu.
"Spi?" je tiho vprašal starko. "Tam spi i Ali so bili takšni moji ukazi, liesreenica?"
"Jaz sem vse poskusila," je odgovorila ta, "toda ni hotela jesti in ni hotela piti..."
"Pusti jo, naj mirno spi: glej, tla je ne boš motila, in ko se vzbudi... Marta pride -emkaj v sobo poleg te in ti jo pošlješ po vse, karkoli bi ona zahtevala. Ko se prebudi... ji reci, tla jaz... <la je gospodar odšel za malo časa, da se vrne in da... stori vse, kar bo ona želela."
Starka je obstala vsa začudena in mislila sama pri sebi: — Je li to kakšna knežna?" —
Gospo« 1 je odšel, vzel zopet svojo karahinko, poslal Marto, naj čaka v predsobi, in prvega razbojnika, ki ga je srečal, naj straži, da razen te ženske nihče drugi lie prestopi tistega praga; nato je odšel iz gradu ter se v teku spustil navzdol.
Razbojniki, ki jih je sreča val na > t rini stezi, so se spoštljivo ustavljali, ko je šel gospod mimo, čakali so, ali jim ne tla morda kakšnih povelj in ali jih ne vzame s »abo na kakšen pohod, in niso vedeli, kaj -i naj mislijo o njegovem izrazu in i »ogledih, ki je z njimi odgovarjal na njihovo priklanjali je.
Ko je bil na veliki cesti, je vzbujalo začudenje mimoidočih to, da >o ga videli brez spremstva. Sicer se mu je vsakdo umaknil daleč stran, takt* da je bilo dovolj prostora tudi z-j spremstvo, in vsakdo je > pošti ji vo snel klobuk Ko je tlosjn'1 v tisti kraj. je našel veliko množico; to<la njegovo ime j«* šlo brž otl u^t do u-t in množica se je razmikala.
(Dalje prihodnjii.)
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami. €37 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Gorojia; Družba En Nasr
Cena ___________________L50
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige. 598 rt rani. s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri šamarih; Med Jezidi
Cena ____________________LSI
PO DIVJfcM HITtD I STANU
4 knjige. 594 strani, s slikami
Vsebina:
Amadija: Bep iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena —...................L5t
PO DEŽRU SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju	Cena--------JJI
SATAN IN iSKAKIOT
12 knjig, s sMkami, 17t4 strani
Vsebina:
IsseUenei; Tuma šetar; Na sledu: Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoui; Dediči
Cena ........................3.5«
V GORAH BALKANA	'
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohameda uski svetnik
Cena ........................1-5«
WINf.TOT
11 knjig, s slikami, 175S strani	T
Vsebina .
Prvikrat na divjem za pada; Za življenje; N5o-či, lepa Imlijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Me«l KomanCl in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Cena ________________
Ž U T I
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom: Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena _______________
140
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
fcifsa
DL2B V2 RJJ D1n
New York, Saturday, October 19, 1935
THE LARGEST SLOVENE VAILT IK V. B. 1.
GREHI OČETOV
'Roman v dveh zvezkih^
Za Glas Naroda priredil I. H. 68	PRVI ZVEZEK.
4.
Beli sij luno je ležal na tleh in počasi gre proti zidu.
Albert je omahnil na blazine. Tako leži dolgo. Ko zopet prične govoriti, je njegov glas rezek.
— Dan za dnevom pismo. Vsako noč pesem. In naenkrat nikakega odgovora več od Luize. Najprisrčnejše njeno pismo je bilo zadnje. Pisal sem in pisal sto izgovorov sem si izmislil, da bi si mogel razlagati Luizin molk.
In tedaj pride mojemu neutešljivumu obupu tolažba. Moj oče je bil povišan, je bil predstavljen v Wuerzburg in na potru smo ostali en dan v Augsburgu. Kot brez uma sem hitel do zelene hiše. Toda z nobenega okna ni pozdravil ljubki obraz.
Skušal sem najti Luizino prijateljico. S svojo materjo je odšla na deželo.
V	nemiru, ki me je stresal kot mrzlica, sem hitel k onemu tovarišu, na čegar naslov sem ix>šiljal vsa pisma za Luizo. Vedel pa mi je pove« lat i samo; da je vsako pismo Luizi osebno izročil. Samo zadnje je še v njegovih rokah, ker je Luiza odpo tovala v gore k bratu svoje pokojne matere.
Toda to bi vendar moral jaz boljše vedeti kot on.
Povedal sem mu^da Luiza že več tednov ni odgovarjala na moja pisma. Bil sem začuden. In to sem smatral za prijateljevo sočutje.
Tedaj pa je postal tudi bolj zgovoren. Ako je že temu tako, tedaj tudi -ni mogel več molčati. Tedaj pa se je zopet prekinil in me je skušal tolažiti.
Nato je govoril dalje, ne v gotovih besedah, samo z nami-gavanjem, ki mi je srce trgalo krutejše, kot pa bi mogla storiti najhujše resnica.
Veselje, s katerim je prejemala moja prva pisma, se jo manjšalo dan za dnevom. Dozdevalo se mu je, kot bi se ga Lui/.a hotela namenoma izogibati. In slednjič je moral pora biti vso svojo premetenost m zvijačo, da se je rešil mojih pisem. Divjal sem v svoji slepi bolečini. In vedno mi je dalje govoril. Ni rekel, da je Luiza i>odarila svoje srce komu drugemu. Toda njegovo zmigavanje z rameni, njegov sočutni nasmeh je govoril jasnejšo kot najčistejša beseda.
Kako sem si naj tudi drugače mogel razlagati Luizin molk? Saj mi je vendar svoja pisma pošiljala brez vsakega posredovanja. In dva, ali tri pisma so se mogoče izgubila. Ne pa dvajset ali trideset. Moral sem verjeti. In ali ti naj iMjvem o dnevih, ki so nato prišli? O pesmih, katere je bolečina še bogatejše in bolj vroče poganjala iz moje dušo, kot pa nekdaj veselje?
Tedaj pa se je v meni zbudil ponos. Hotel sem se prisiliti, tla bi zaničeval, kar sem brezmejno ljubil. In ker se mi ni hotelo posrečiti, me je obšla divja trma.
Da bi zadušil svoje srce, sem pričel iiajlahkoinišljenejše dijaško življenje. Čez mero — pa naj v dobrem ali slabem — je bilo že nekdaj v moji naravi. Kmalu pri meni ni bilo večje ga veselja, kot zadostiti dijaškemu življenju.
V	pivnici -eni bil vreden sam sebe kot nikdo drugi. Pričel sem se dvobojevati, da sem bil strah vsem in sem svojo kratkovidnost nadomestil z zvijačo in z močjo svoje uiladosti. Postal sem strasten plesalec, dober jahač in hladnokrven i-gralcc. In kako srečo sem imel pri igri! Bila je sreča, ki sovi jo potreboval! Malo denarja, ki mi ga je oče pošiljal, ni zadostovalo. Vedno sem imel srečo, da sem .precej narastle dolgove poplačal z dobičkom pri igri, tako da mi je bilo le malokdaj treba prositi očeta za denar.
Tako tudi navzlic temu, da sem stanoval v njegovi hiši, ni imel V]>ogleda v moje razuzdano življenje. In četudi je marsikaj videl, kar mu ni bilo všeč, vedno je bil zopet potolažen: pri vsem tem življenju sem bil marljiv dijak.
Iz zadnjh mesecev mojega gimnazijskega življenja mi je pridnost ostala v navadi. Učil sem se tem rajši, ker mi pri-ganjanje ni predpisovalo smeri in mere mojega učenja, in sem obi>koval samo filozofskega in ostetična predavanja, ki so ml delala veselje. In moje pisateljske znanje me je strastno nagnilo k gledališču.
Kar sem videl na majhnem gledališču v Wuerzburgu, pač za mene ni bilo odkritje umetnosti. Toda nisem bil razvajen, videl in slišal sem pesnika, ne igralca. Tedaj se je tudi v meni zbudila vera v mojo lastno nadarjenost. Toda z vero je bil obenem tudi dvom, njen ostudni dvojček. Zakaj bi moral biti ravno jaz izvoljen izmed tisoč drugih? Kaj bi moglo to vero podpirati? Moje pesmi? Ki sem jih pel v ljubezni in bolečini m jezi? V vroči minuti, v kateri so nastale, sem o njih vedno mislil dobro. Toda niti ene ni bilo, ki bi v hladnejši uri zdržala mojo sodbo. In vendar sem veroval v sebe. Kolikokratkoll sein pregnal iz glave in srca to misel, vedno se mi je zopet vračala in me je obletavala z zapeljivi sanjami. O, ve sanje! O, ve lepe sanje!---
Senca oblaka je za trenutek zakrila lunino svetlobo.
---Samo poglej, kako ta senca pride ob pravem času!
Prihraniti mi hoče, da me ne vidiš, kako zardim v sramu in ke-sanju! — Gledališče ni samo vplivalo na mojo domišljijo. Tudi na moje čute. Tedaj sem prvič videl ženo. Ženo kot telo. Kar sem v knjigah, ki sem jih nekdaj požiral, dolgočasno pre-listoval, me je sedaj peklo v kri, ako sem na gledališkem odru videl vtelešeno v živem mesu.
(Dalje prihodnjič.)
SALOMONSKA SODBA V ABESINUI
Ruski književnik P. M. Kras-nov je pred nekaj leti izdal zelo zanimivo mladinsko zgodbo "Mantik", ki jo pa čitajo radi tudi odrasli. Zgodba se dogaja v današnji Abesiniji po končani svetovni vojni. Kljub temu je to še vedno isti svetipisemski kraj, isto patriarhalno življenje ista srednjeveška pobožnost,, morala, pravo, borbenost, vse viteška vrline in preroki, vse odeto z debelo kožo, kakor da je ta prečudni narod ves zapečaten in ki živi skoraj vertikalno pod sol učnimi žarki. Kras-nov popisuje zanimivo sceno a-besinskega patriarhalnega sodišča, ki ne sodi po pisanih za-
konih, pač pa po sili običajnega prava, po zakonih in notranjem prepričanju modrih sodnikov.
Na sceno je postavil Krasnov znanega Ras Alula, ki je junak in politik ter spominja na Shakos j m *a ro vega 11 Wa rwicka' \ tvorca kraljev in očeta nesrečnega Noguša Lidv Jasu. O njegovem razumu, hrabrosti, viteški širokogrudnosti in diplomatski lokavosti pripoveduje Allesaudro Sapolli, ki je bil'očividec tega Salomonovega sodišča, in to z navzdušenjem in spoštovanjem, čeravno je bil T?hs Alula nekoč zaveznik Italije. drugič zopet njen nailmjši sovražnik. Sodbo in izvršitev
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
AXDKRKONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Ona ........................ .35
ANDREJ IIOFKR ....................................................50e
BENEŠKA VEDEŽEVAIJiA ................................35t
IIKLGRAJSKI RISER ...........................................35c
ROŽlfM DAROVI ....................................................35c
BOJ IN ZMA<;A .......................................................20c
CVETINA ROROCRAJSKA ..........................,.........43*
CVETKE (pratljire za star* in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c
DEVICA ORLEANSKA ..........................................SOc
DEDEK JE PRAVIL (pravljire) ........................40*
ELIZABETA. IlCl SIBIRSKEGA JETNIKA........35«
FRAN BARON TRENK __________________________________________35«
FRA DIAYOLO ........................................................50c
GOSPOD FRI DOLIN ŽOLNA ...............................35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ................. 40«
JANKO IN MKTKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (Mire o misijonarjih v
Koreji) .......................................................30e
KRAI~IEVIČ IN BERAČ* .....................................30c
KRVNA OS VETA (povest iz aliniških gora) .....30e
KAJ SE JE MAKA H C SANJ Al.O ........................25«
LJCDEVIT HRASTAH. POZNAVA BOOA
(spisal Krištof Smit) _______________________________30e
MARKO SENJAMN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75e
MARON, kiSranski drrek iz Libanona ................25e
MI'SOI.I NO. ropar Kalabrije ..............................40«
MRTVI GOSTAČ .....................................................35^
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70«
MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja
Meška) ........................................................ zs«.
NA RAZLIČNIH POTIH ______________________________________40«
NA INDIJSKIH OTOKIH ...................................50«
PRISEGA HI BONSKEGA GLAVARJA ............ .30
PRVIČ MED INDIJANCI .................... .30
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV ........................................................30
PAIIKRKI IZ ROŽA ................................................35«
PARIŠKI ZLATAR ................................................35«
POŽIGALEC ......___________________________________________________ 25«
PRSTI BOŽJI ............................................................30«
PRAPRECANOVE ZGODBE .................................35«
POVODENJ (spisal Krištof Smit) ________________________30e
PRIGODREfEBKLICE MAJE. trd. vez. ............ L—
PIRHI (spisal Krištof Šinit) ................................30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I- «'..................... 40c IL it.................40«
PRAŠKI JCDEK ____________________________________________________25C
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30*
PRAVI«!ICE, Košut 11 ik. II. zvezek. Ceua...... .75
PRAVLJICE. II. Mayer. Cena ................ .30
RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
RINALDO RINALDINI. Cena .............. .50
ROBINZON KOŠI TNIK .......................................50
SKOZI ŠIRNO INDIJO ....................................... -50
STRIC TOMOVA KOČA ........................................ 50
SUEŠKI INVALID ....................................................35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abmcev) ............30«
SVETA NOTBURGA ................................................35«
STEZOSLEDEC .........................................................30«
SVETA NOC (pripovedke) ....................................30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30«
TCRKI PRED DUNAJEM ____________________________________30e
TISOČ IN ENA NOC. mala izdaja ................... 1.—
TISOČ IN ENA NOC (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s
slikami) ......................................................$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po _______________________________________________50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60e
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25c
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del ------------ 40« II. del ______________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povest i
spisal Engelbert Gangl). v 1 zvezku ...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv.), Catigl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50
13 POVESTI. (III. zvj. Gangl .............. .50
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
kazni je Ras Alula izvrševali javno, pod milim nebom.	j
Na vrsti je težak zločin. Tat je odnesel denar iz spalnice gospodarjeve liiše. V sobo sta lahko prišla samo dva izmed njegovih slug. Oba sta bila znana zaradi svojega poštenja. Razen njiju ni smel nihče prestopit; praga spalnice, kajti z ulice soba ni imela niti vrat, niti oken, pač pa samo ozko duplino, skozi katero se ne bi mogel preriniti niti šakal. Preiskava je dognala, da mora biti eden izmed dvojice obtoženih lopov. Vendar kateri? Oba sta prisegala, da sta nedolžna. Za pričo sta klicala Mater božjo, arlian-gele in angele in se pri tem posluževala znamenitih domačih izrekov *1 Umri, cesar moj, če lažem." Obojica uživa zaupanje, pa vendar je eden izmed njiju izvršil zločin, drugi pa je nedolžen.
Ras Alula je v zadregi. Njegov glas nepogrešljivega pra-voreka je stavljen na težko preizkušnjo, da ne osvobodi krivca in obsodi nedolžnega. Treba je namreč vedeti, da se vlom v Abesiniji kaznuje z odsekanjem desne roke. Da bi svoje slavo ohranil, je duhoviti Ras, od stopil pod izgovorom posebnega spoštovanja predsedstvo sodišča izkušenemu starcu "šumi" Desta Sella si e. Starček je pozval oba obtoženca, da prise-ž«'ta, vendar s tem ni dosegel priznanja pravega zločinca. Zato je dejal: "Krvnik semkaj! To dvojico pa mi odvedite v spalnico, iz katere je bil upra-den denar in vsak izmed njiju naj vtakne roko skozi odprtino, skozi katero ne more niti Šakal."
Rečeno, storjeno. Prispel j<* krvnik. Roki sta v dolbini. Tedaj ]>a se je brihtni starec z nasprotne strani približal dolbini In z gromovitim glasom zaklicali "Krvnik! odseči lopovu roko!" V tem trenutku je ena roka izmaknila, drugo je starec zgrabil z obema rokama in ves radosten zakričal: "Ta je nedolžna!"
Ali ni to Salomonova sodba? Ali pa scena iz knjige kraljev? i'Kaj pa bi bilo, če bi obojica izmaknila roko?" je pozneje vprašal Sapelli duhovitega sodnika. Starec je smehljaje odgovoril: "Kaj? To bi značilo. da sta oba nedolžna ali pa da bog ne želi, da bi bil grešnik kaznovan na zemlji in si sodbo pridržuje sebi."
"Kaj pa Če bi nedolžni v strahu hitreje izmaknil roko, kakor zločinec?"
"To se ne bi zgodilo," je odgovoril starec.
"Zakaj?"
"Zato, ker lopov, kadar čuje naredbo, namenjeno krvniku, hipno pomisli: "Sigurno bo meni odsekal roko!" Nedolžni bo pa mislil bolj počasi: "Kaj pa če bi krvnik po neprevidno-odsekal mojo roko?"
Pa je to razlika velika? je zopet vprašal Sapelli.
"Dovoljna, da sem v svojem pravoreku lahko siguren," je odgovoril starec.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU II« WIN 11th STRUT NSW IOKC, it X.
PlfilTB NAM ZA CEN* VOZNIH LOIOV, MM-SER VACUO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC'VANJE iiiiiiiiinmiini.imiiiniiiiiiinimniii
niiiiimmmiiniinmia
.. ~	7r a - ^
'J3. okuthra :
Washington v Havre Norma ndie v Havre
25. oktobra:
Majestic v Cherbourg Koma v Trst Bremen v Bremen
2. novembra: Lafayette v Havre Conte tli Savoia v Genoa
6. nuvmlira : Manhattan v Havre
8. novembra : A<|uitania v Cherbourg !>. novembra: Kurupa v lirctncu Champhtin v Havre 10. novembra :
lie tie France v Havre
ltc.\ V (it'll« Ml
"JO. novembra:
Washington v Havre Majotic v Cherbourg 23. novembra :
Lafayette v Havre 2X. novembra :
Kumpa v lfremen 21». novembra :
Rerciigaria v Cherbourg t :i0. novembra :
Champlnin v Havre Conte tli Savoia v Genoa
intrumt'iiti brez vsake človeške pomoči. (V temperatura v strojnem oddelku preveč poskoči ali če si' v napravah kaj pokvazi. so zopet avtomatitu. 111 nedo-statk«' takoj odstranijo. Poisku-se z ladjami brez posadke delajo v Ameriki in Angliji.
Anglija utrjuje Palestino
LADJA BREZ POSADKE
2!6 West 18thStreet
New York, N, Y.
Italijanski listi priobčujejo podrobnosti o ladji brez posadke. To lati jo so občudovali vojaški strokovnjaki že na manevrih v Spezziji v avgustu. S stare križarke "San Marco" so odstranili vse orožje, dimmike itd. Ostalo je le ogrodje, pokrito s starim oklepi. Strojni del ladje so prilagodili novi nalogi križarke. Na ladji ni o-stal noben mornar in vozi točno po poveljih, ki jih je dobivala po radiu z druge ladje. "San Marco" lahko avtomatično opravi najrazličnejše naloge po poveljih z vodeče križarke. Avtomatično menja ladja smer vožnje, se zagrne v dim itd.
Vse svoje kretanje ladje zabeleži seveda z avtomatičnimi
JERrZALEM, Palestina. 17. oktobra. — Poluradno >e poroča, da j<> dospelo v Palestino in Transjordanijo v<č močnih angleških vojaških oddelkov.
Vojaštvo je dospelo / Malt*'.
V A 2 N O ZA t NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dnn in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite i o naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku r Voiem kraju ali pa kateremu izr>ied zastopnikov, kojtn »mene so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih.
KDO JE MORILEC GOSPE FARCASANU?
Zagonetni umor ravnateljic«* in polkovnikove žene gospo Farcasanu i/. Bukarešte, ki j«* bila pri Ailmoutu vržena iz via T\a, je vzbudil v»*liko pozornost in avstrijska polieija j«* mrzlično na delu, da izsledi morilca, fiospa Farcasanu se je peljala iz Bukarešte v Pariz 111 je v soboto zvečer prispela na vzhodni kolodvor na Dunaj. Tam je čakala 11a zvezo in se čez dve uri odpeljala naprej. Blizu Ad-monta so jo našli ob progi mrtvo.
Policija je zaslišala sprevodnika Drechslerja, ki je povedal, da j«' blizu St. Polt na pregledoval vozne listke v brzovlaku. V k upe ju razreda, kjer so I > 11 i zastori spuščeni in je bilo precej temno, je ležala i.a klopi z glavo proti vratom neka žen-ska. V temi je sicer sprevodnik ni dobro videl, toda bila je nedvomno gospa Farcasanu. Sprevodnik je pa dal tudi važne podatke o nekem sopotniku, ki pride kot morilec v pošte v.
Pri St. Poltnu je naletel na potnika, ki je stal na hodniku pred kupejem. Imel je ročno pisan vozni listek za znižano vozni 110 na progi Hvgeshalom-Buclis Znižano vozni no je do-bil na podlagi visokošolske legitimacije. Bil je to približno 25 leten mladenič, strednje postave, plečat, kostanjevih, na prečo posesan ill las. Xosil je dolge hlače "111 svetel pulover. O polnoči je sprevodnik spet naletel na mladeniča na hodniku. Vprašal ga je, zakaj ne leže spat, na kar je neznanec od-vrnil, da je v kupe ju prevroče.
Sprevodnika Drechslerja je pozneje pri Biscliofshofnu zamenjal sprevodnik "Rieger. Tudi ta je povedal, da je videl v vlaku sumljivega mladeniča.
Advertise in 'Glas Naroda*"
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob
COLORADO:
Pueblo. Peter Cull«. A. Saft!« Walst'Qburg, M. J. Bj^uit
INDIANA:
Indianapolis, Louis Bao<rh
ILLINOIS: Chicago. J BevflC. J. I.nkfinlrfe Cicero. J. Fmbimn (Chicago. Clrer* In Illinois 1 Jollet, Mary Bambich. Jooeph vat
La Salle. J. Spetfrh Uasttmiab. Frank Anicnstln North Chicago, Joie ZcIhm
KANSAS:
•Jlrar.l, Agnea Motnlk £ansas City, Frank Ža(v
MARYLAND:
Kltzniilh'r. Ft. VodopUer Steypr. J. Crrne (za Pccit*. W. Va. In Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chlsholm, «*rank Ooufe Ely. Jos. j. Pwhel Eveleth. Louis (iouie Ullhert, Louis Vessel Hihblnft.. John PovAe Virginia, Frank Hrratlcb
Montana: Roundup. M. If. Panlan Washoe, L Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck
NEW YORK: (lOvvandH. Karl Strnishs Little Falls, Frank Masla
OHIO: Bart>erton. Frank Tn»b* Cleveland. Anton Bobek, Chas. Knr linger, Jacob Resulk. John 3l»cw*.k Girard. Anton Nagitde Lorain. Louis Balant, John Yw*-he
Warren, Mrs. P Racbai Young*town. Anton KtkelJ
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Brougbton. Anton Ipavee Claridge. Anton Jerlna Conemaugb. J. Brezovsc Export. Louis Supantll Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kaaria Greensburg, Frank Norak Jotonstown, John Polanta Krayn. Ant. Tauielj Luzerne, Frank Ballocb Manor, Frank iVmshar Midway. John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Presto. F. B. Demsbar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseob JoTan WISCONSIN:
Milwaukee. West AUIs. Frank clkah Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loth DlamondviUe, Joe Rollcb
Vsak zastopnik lite potrdilo ta «*» to, katera Je prejel. Zastepelke reja kom teple prtpinfiai
UPRAVA "GLAS NAROUA"