DOM MEDVODE, d.o.o. Goričane 41 a 1215 Medvode Dom starejših občanov Medvode, d.o.o., Goričane 41, Medvode, vabi k sodelovanju naslednje sodelavce: 1. Direktor doma Pogoj: VI. stopnja izobrazbe zdravstvene in družboslovne smeri z izkušnjami s področja dela s starejšimi ljudmi 2. Glavna medicinska sestra Pogoj: VI. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri z izkušnjami s področja dela s starejšimi ljudmi 3. Zdravnik Pogoj: Vil. stopnja izobrazbe medicinske smeri - zdravnik splošne medicine 4. Višja medicinska sestra Pogoj: VI. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri 5. Fizioterapevt Pogoj: VI. stopnja izobrazbe fizioterapevtske smeri 6. Delovni terapevt Pogoj: VI. stopnja izobrazbe - delovni terapevt 7. Socialni delavec Pogoj: VI. ali Vil. stopnja strokovne izobrazbe -socialni delavec, z izkušnjami s področja dela s starejšimi ljudmi 8. Zdravstvene tehnike - medicinske sestre Pogoj: V. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri - zdravstvena nega, opravljen strokovni izpit 9. Bolničarje Pogoj: lil. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri 10. Bolniške strežnice Pogoj: II. stopnja izobrazbe 11. Tajnica Pogoj: V. stopnja izobrazbe administrativne smeri 12. Knjigovodja Pogoj: V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri 13. Ekonom Pogoj: najmanj V. stopnja izobrazbe gostinske smeri 14. Hišnik - vzdrževalec Pogoj: IV. stopnja izobrazbe strojne smeri 15. Vodja pralnice in kemične čistilnice Pogoj: IV. stopnja trgovske smeri in V. stopnja tekstilne smeri 16. Vodja kuhinje Pogoj: V. stopnja izobrazbe kuharske smeri z ustreznimi delovnimi izkušnjami 17. Kuharje - kuharice Pogoj: IV. stopnja izobrazbe kuharske smeri 18. Kuharske pomočnike Pogoj: lil. stopnja izobrazbe 19. Natakarja Pogoj: IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri 20. Receptorja Pogoj: IV. stopnja izobrazbe 21. Perice - likarice 22. Snažilke Delovna razmerja bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen ali določen čas treh mesecev, z možnostjo podaljšanja oziroma spremembe v delovno razmerje za nedoločen čas. Občani občine Medvode imajo ob enakih pogojih prednost pri zaposlitvi. O sprejemu in nastopu dela se bomo s kandidati dogovorili posebej. Ponudbe pošljite na naslov: DOM STAREJŠIH OBČANOV MEDVODE, d.o.o., Goričane 41 a, 1215 MEDVODE. Nadaljevanje 3. izredne seje Nekdaj vzdržani so se opredelili Občinski svet je ponovno glasoval o šestih sklepih, pri katerih so izid glasovanja predhodno razlagali po poslovniku in ne po zakonu. Na tretji izredni seji v torek, 22. maja, je občinski svet občine Medvode popravil tisto, kar je prej na treh sejah naredil drugače, kot to določa spremenjen 35. člen Zakona o lokalni samoupravi, saj je izid glasovanja razlagal tako, kot ima zapisano v poslovniku. Kljub temu da so se svetniki s to problematiko že ukvarjali, koalicija in opozicija še vedno nista bili enotni o tem, kako popraviti tisto, kar je po mnenju enih nezakonito, po mnenju drugih pa le drugačno. Ustaljena praksa v občinskem svetu je, da pravna mnenja, tokrat Službe za lokalno samoupravo, eni in drugi tolmačijo po svoje. Čeprav so to isto problematiko svetniki namreč že obravnavali na prvem sklicu 3. izredne seje pred mesecem dni, ponovno ni bilo enotnega mnenja niti o tem, ali so takrat sejo zaključili ali samo prekinili. Svetnik Janez Šuštaršič je občinski svet pred dobrima dvema mesecema opozoril na spremenjen 35. člen Zakona o lokalni samoupravi, ki na novo določa način ugotavljanja izida glasovanja o posameznih sklepih. Svetniki obeh strani so bili vsaj načelno enotni, da so na treh sejah dejansko izid glasovanja tolmačili drugače, kot jim predpisuje zakon. Vsa načelna enotnost pa se zaključi, ko je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali so zato ravnali tudi nezakonito, saj je navsezadnje Služba za lokalno samoupravo med drugim zapisala, da so sprejete odločitve občinskega sveta veljavne, dokler zoper njih nekdo ne ugovarja. Kdo je torej kriv tokratnega zapleta; ali tisti, ki je opozoril na neskladnost z zakonodajo, ali tisti, ki občinski svet ni opozoril na spremembo zakonodaje ali morda kdo drug. Na tokratni izredni seji seje pač po- novno pokazalo tudi to, da ni enotnosti glede tega, kako "morebitno” nezakonitost popraviti. Župan je namreč predlagal, večina v občinskem svetu pa potrdila, ponovitev glasovanja o sklepih, pri katerih je bil izid glasovanja ugotovljen drugače, kot določa zakon. Svetniki, ki so bili ob prvem glasovanju vzdržani, naj bi tako dobili možnost, da se opredelijo, saj se tokrat zavedajo posledic svoje vzdržanosti. Po poslovniku so se namreč vzdržani glasovi prišteli k tistim, ki so bili proti odločitvi, po zakonu pa so opredeljeni, kot da jih ni in odločajo le glasovi za in proti. Opozicija v občinskem svetu, ki jo sestavljajo svetniki SDS, nekdanje SKD in nestrankarski kandidat Bojan Kržišnik, pa so zagovarjali stališče, da o sklepih ni potrebno še enkrat glasovati, temveč le na novo ugotoviti izid glascjffgft vanja oziroma, da je o nekaterih aktih, kot naprimer proračun, potrebno ponoviti glasovati v vseh fazah postopka. Po več kot dveurni razpravi je 13-članska koalicija najprej zavrnila vse po zakonu tolmačene izide glasovanja in s ponovnim glasovanjem dosegla, da so odločitve občinskega sveta glede letošnjega proračuna, sodelovanja z združbo Meblcs v naložbi dom za starejše občane in odločitve o golfskem igrišču v Smledniku takšne, kot so bile. Izjava seje: Svetnik Anton Lah (SDS) je med drugim izjavil, da je prestar, da bi mu prali možgane z anarholiberalističnim detergentom. Zaradi nezakonitosti in laži je že napovedal, da bo na upravnem sodišču vložil tožbo proti županu Stanislavu Žagarju. SOTOČJE (ISSN 1580-0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci (Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič, Franci Rozman), odgovorna urednica Leopol-dina Bogataj, glavni urednik za priloge Andrej Žalar. Priprava za tisk: Media Art, d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 5 je priloga 42. številke Gorenjskega glasa, I. junija 2001, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Slika na naslovnici: Pozdrav poletju z godbami v Medvodah. Aktualno Odprtje prizidka Darilo vrtcu, otrokom in staršem Nov prizidek - nova možnost za sedemdeset otrok druge starostne skupine Daje nov prizidek k matični enoti Vrtca Medvode na Ostrovrharjevi najlepše darilo občine Medvode vrtcu, otrokom in staršem ob 50. obletnici predšolske vzgoje v naši občini, je bilo enotno mnenje vseh zbranih na slovesnosti v ponedeljek, 28. maja. Trak za slavnostno predajo prizidka v uporabo sta družno prerezala častna gostja Štefka Kučan in župan občine Medvode Stanislav Žagar. Srečanje so, na prisrčen način, kot to znajo, popestrili "vrtičkarji” s kulturnim programom in medvoški godbeniki. Nove prostore so nato dali na ogled in to okrašene z izdelki, ki nastajajo v vseh hišah vrtca, kjer živijo ljudje s srcem. Kako neprijeten je občutek, če svojega otroka ne moreš vključiti v vrtec, ko je za to čas ali želja, so v zadnjih letih spoznali mnogi star-v občini Medvode. Vodstvo vrtca zna povedati, daje v mesecu maju, ko potekajo informativni in dejanski vpisi otrok v vseh pet hiš Vrtca ■ p Medvode, vladalo "posebno” vzdušje, saj je bilo na seznamu vedno več deset staršev, ki jim Na vrhu medvoškega klanca Zapore ni bilo, bila je kolona Medvode - Zaradi prehoda pešcev na vrhu medvoškega klanca se je na obeh straneh prehoda nabrala več kilometrov dolga kolona vozil. Upravna enota sicer ni izdala dovoljenja za protestno zaporo državne ceste v petek, 25. maja, ob treh popoldne v Medvodah (ker KS za zaporo niso dobile soglasja iz družbe za državne ceste), vendar je bil namen vseeno dosežen. Ko so se na povabilo krajevnih skupnosti na vrhu klanca v Medvodah zbrali občani in prečkali cesto na prehodu, se je v nekaj minutah na obeh ~ straneh nabrala več kilometrov dolga kolona *^ozil. Na protestnem ogledu so tako opozorili, da je prehod čez cesto na vrhu klanca praktično nemogoč in predvsem za najmlajše, za šolarje, zelo nevaren. Razmere postajajo nevzdržne in bodo še težje, ko bodo novi prebivalci in stanovalci dobili stanovanja in prostore v Zbiljskem gaju in ko bo odprt dom za ostarele občane. Že pred časom, ko so na vrhu klanca usmerjali promet, podobno kot minuli petek. rT.i»jŽSSt policisti, so na državni cesti našteli 26 tisoč vozil. To pomeni, da v konicah traja vožnja od Medvod do Šentvida eno uro. Ker pa se promet na naših cestah povečuje na leto v povprečju za tri odstotke, bo cesta Jcprca -Ljubljana leta 2004 že praktično neprevozna za normalni promet. Takrat bo vožnja od Medvod do Ljubljane trajala tri ure. Medvoški župan Stanislav Žagar, ki si je v petek tudi ogledal dogajanje na vrhu klanca, je povedal, da je ministrstvo za promet podrobno seznanil z razmerami, vendar posebnih izgledov za zdaj ni, da bi problem rešili v doglednem času. Res pa je, da so v občini naredili vse potrebno za razreševanje prometnega problema. Tako so na vrhu klanca za ureditev križišča oziroma krožišča praktično odkupili že vsa zemljišča, naročili so idejni projekt in potrdili lokacijski načrt. Te priprave so občino Medvode doslej veljale več kot 60 milijonov tolarjev. Projekt ureditve tega dela je ocenjen na pol milijarde, za ureditev in rešitev prometa od Medvod do Ljubljane pa je številka okrog milijarda tolarjev. I,#' je bilo potrebno razložiti, zakaj njihov otrok ne more biti sprejet. Prav zavoljo novega prizidka je na letošnjem seznamu "nesprejetih” ostalo le nekaj več kot 10 prošenj in še te poskušajo v teh dneh ugodno rešiti, kljub temu da so poleg 50 lanskih morali obravnavati še več kot 140 letošnjih vlog. Celotna vrednost prizidka, ki ga je gradbeno podjetje Primorje začelo graditi konec minulega leta, je ocenjena na 56 milijonov tolarjev. Trije novi oddelki in prerazporeditev obstoječih prostorov bo omogočila sprejem 68 otrok starih od tri do sedem let. Glede na to, da v letošnjem letu načrtujejo tudi izgradnjo prizidka k enoti vrtca v Preski, oddelek za družbene dejavnosti občine Medvode meni, da bodo z obema prizidkoma in s sprostitvijo mest ob uvedbi devetletne šole dokončno rešili prostorsko stisko medvoškega vrtca. Za prihodnost pa ostaja še cel niz potrebnih obnovitvenih del, saj je naj starejša od petih hiš Vrtca Medvode stara že častitljivih 105 let. 3C3C.T KARLINA TREINEN, s.p. Zg. Pirniče 2, 1215 Medvode tel.: 01/362 32 26 fax: 01/362 32 27 KOZMETIKA in PEDIKURA nega obraza, vratu in dekolteja nega aken z limfno drenažo celotna nega obraza in telesa (terapija z aroma in eteričnimi olji) barvanje trepalnic in obrvi depilacija na obrazu z voskom anticelulitni program pedikura in mani kura refleksna masaža stopal color - image: določanje osebne barve z barvno razpredelnico Na razpolago so DARILNI BONI za različne priložnosti! Kraji iti ljudje Dom krajanov Pirniče KUD za prvega, KS za tretjega Za obnovo so oboji - razhajajo se glede poteka in glede tega, komu bo predvsem namenjena. Že drugo leto zapored je v občinskem proračunu za prvo fazo obnove doma krajanov v Pirničah zagotovljenih 40 milijonov tolarjev. Razlog, zakaj do obnavljanja ni prišlo že lani, je bil enak še vse do začetka meseca maja. Šele sedaj je namreč lastnica doma KS Pirniče dala soglasje za obnovo. Prepreke pa še naprej ostajajo, saj je vodstvo krajevne skupnosti dalo soglasje, vendar pod določenimi pogoji, le za tretji projekt obnove, ki je kulturnikom najmanj po volji. Da je dom krajanov potreben obnove, so načeloma enotni vsi, tako vodstvo KS Pirniče kot tudi KUD Pirniče in očitno tudi občinski svet Občine Medvode, ki je že drugo leto zapored rezerviral sredstva v občinskem proračunu. Kulturniki so ob premieri Hamleta na Telečjem med drugim zapisali, da dotrajana Raziskovalna delavnica študentov etnologije Dol - Od petka, II., do ponedeljka, 14. maja, je na območju krajevnih skupnosti Sora in Senica, del občine Šk. Loka in po Polhograjskih Dolomitih potekala raziskovalna delavnica. Taje nastala v sodelovanju Filozofske fakultete, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine občine Medvode, ki je projekt tudi financirala. Študenti oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo so po hišah evidentirali stare predmete, ki naj bi bili čez nekaj let sestavni del muzejske zbirke kulturne dediščine občine Medvode, prikazane v Dolinčkovi hiši v Dolu. Hiša kot kulturni, etnološki spomenik je z obnovo v zadnjih treh letih že pridobila na zunanji podobi, manjka pa ji še vsebina oziroma notranja oprema. Kot je povedal doc. dr. Vito Hazler iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je bila naloga študentov prav v tem, da evidentirajo stanje v hiši, koliko in kakšni predmeti so ohranjeni, potem pa manjkajoče pridobijo na terenu. ”Ko bodo zbrani vsi podatki, se bomo na osnovi načrtov in vrednotenja samih predmetov odločili, kako bo hiša opremljena,” je povedal predsednik Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine Občine Medvode Loj z Tršan, in še dodal, da naj bi občina v prihodnjem letu hišo odkupila. Interes občine Medvode je predvsem v tem, da bi hiša čim hitreje zaživela kot muzej, v katerem bi bila prikazana kultuna dediščina celotne občine Medvode. Zato prosijo vse, ki imajo predmete, za katere menijo, da bi sodili v to zbirko, pa jih morda študentje etnologije v teh dneh niso obiskali, da to sporočijo Komisiji za varstvo naravne in kulturne dediščine občine Medvode ali v naše uredništvo. O. Š. streha pušča, da so prostori v neizolirani stavbi, ki požira kurilno olje kot za stavo, mrzli, da so na podstrehi nakopičeni gledališki kostumi bodisi plesnivi ali prežrti od moljev, da je električna napeljava dotrajana, da garderobe za obiskovalce ni, kaj šele skromnega bifeja za odrešilno kavico. Da o dolgi poti z odra do odrešilnih prostorov, ko te nekam stisne, niti ne govorijo. Podobno misli, vsaj tako ves čas zatrjuje, tudi vodstvo krajevne skupnosti, ki je kulturnike podprlo v njihovi želji, da se dom krajanov obnovi - kaj več pa do sedaj še ni storilo. Že dolgo se namreč ve, da ni enotnega mnenja o tem, v kolikšni obliki naj bi obnova potekala in komu predvsem naj bi bila namenjena. Temu primerno je bilo do sedaj izdelanih pet projektov. Prvi je bil pisan in risan predvsem na kožo kulturnikom, zato pa ni bil všeč vodstvu krajevne skupnosti. Glavna očitka sta bila, da tako obnovljen objekt, glede na svojo načrtovano velikost in podobo (grajski stolp), ne bi sodil v okolje niti ne bi mogel biti vmeščen v premajhen prostor. Poleg tega po projektu ni bilo predvideno zadostno število parkirnih mest. Sledili so različni projekti, vendar so člani sveta KS Pirniče dali svoje soglasje šele v začetku meseca maja in to za obnovo po tretji različici, ki je za kulturnike najmanj primerna. Predsednik Štefan Čebašek odločitev vodstva KS Pirniče med drugim komentira takole: "Projekt številka 3 namreč v veliki meri upošteva naše pripombe, saj ne predvideva bistvenega širjenja objekta, razen kolikor je to potrebno zaradi modernizacije odra. Pomembno je tudi to, daje vsaj enkrat, če ne celo dvakrat, cenejši od prvotnega in kljub temu ustrezen tako funkcionalno kot tudi arhitektonsko.” Nasprotno pa KUD Pirniče meni, saj tako so zapisali tudi v pismu županu Stanislavu Žagarju, da bi spremembe prvotnega projekta pomenile izničenja vsakršnih naporov, saj hi v lem primeru izgubili vse načrtovane večnamenske prostore in tudi možnost modernizacije odra z nujnimi 12-metrskim prostorom nad njim. Pripisali so tudi, da sicer ne nameravajo zgraditi Cankarjevega doma, da pa vseeno želijo, da bi Srž problema se že sicer kaže v dveh različnih izrazih, ki jih eni in drugi uporabljajo za isti dom. Krajevna skupnost govori o domu krajanov, KUD Pirniče pa o kulturnem domu. Prva je lastnica, ki že nekaj let v vzdrževanje doma ni dala veliko ali nič, drugi najemnik, ki so mu, ob poravnavi dela stroškov, dani prostori v brezplačni najem. Dom naj bi bil namenjen vsem krajanom - kaj torej menijo oni? Vodstvo KS Pirniče je kulturnikom med drugim očitalo, da hoče velik kulturni dom vse ”od ceste do fižola". KUD Pirniče nasprotno meni, da vodstvo krajevne skupnosti želi izriniti kulturo iz zgradbe in načrtuje "potrošniški dom". obnovljen dom služil potrebam kulture še nadaljnjih petdeset let. Če se bo občina Medvode odločila za obnovo po tretjem projektu, kulturniki celo napovedujejo odhod z "Odra treh herojev”, čeprav so vanj vložili precej ur udarniškega dela. Sprejeti občinski odlok namreč namenja dom kulturnemu dogajanju, zato ne želijo sodelovati v obnovi, če ga vodstvo krajevne skupnosti želi spremenil v "potrošniški dom”. Obnova doma krajanov po tretji varianti, po njihovem mnenju, za kulturo ne prinaša nobene pridobitve, zato (#3 celo sprašujejo, zakaj naj bi šla občinska pro^ računska sredstva, ki so namenjena obnovi kulturnih domov, v tem primeru sploh v Pirniče. V kratkem naj bi se eni in drugi ponovno poskušali dogovoriti za varianto po delni volji obojih, sicer se lahko zgodi, da bo denar namenjen v Pirniče šel kam drugam. Kmetijska zadruga Medvode vam v svojih trgovinah v MEDVODAH, Cesta ob Sori 11, telefon 3613-300 VODICAH, Kamniška cesta 8, telefon 8324-011 VIŽMARJIH, Tacenska 67, telefon 5124-666 in 5124-665 po ugodnih cenah ponuja: • GNOJILA • ZAŠČITNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN • KRMILA IN ŽITA • ZEMLJO IN LONČKE ZA PRESAJANJE RASTLIN • SADIKE BALKONSKIH ROŽ, ENOLETNIC IN ZELENJAVE Trgovini v Medvodah in v Vižmarjih sta odprti vsak dan od 8. -19. ure, ob sobotah od 8.-12. ure, trgovina v Vodicah je odprta vsak dan od 7.30 -17. ure, ob sobotah od 7.30 -12. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI BOGATI PONUDBI Anketa med podjetniki in obrtniki Nova obrtna cona ni strel v prazno Javna razgrnitev in obravnava planskih dokumentov, ki načrtujejo obrtno cono na Jeprci - obrtniki in podjetniki so idejo menda dobro sprejeli Na zadnji seji občinskega sveta konec aprila so svetniki potrdili osnutek odloka o spremembah dolgoročnega plana občine Medvode in osnutke odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za tri planske celote: Medvode, Pirniče in Zbilje. Med drugim te spremembe omogočajo tudi resno razmišljanje o obrtni coni na Jeprci. Še do 15. junija bodo osnutki dokumentov javno razgrnjeni na sedežu KS Zbilje in občine Medvode, kjer bo 12. junija tudi javna obravnava. Tokratne spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana in prostorsko ureditvenih pogojev za nekatere planske celote so namenjene Aedvsem temu, da se pridobi možnost za širitev dveh kmetij, ene na Senici in ene v Pirničah, iz strnjenega naselja na kmetijska zemljišča, da se popravijo določene tehnične napake, da se grafični del dolgoročnega plana uskladi z gradbenimi dovoljenji izdanimi pred letom 1998 in da se dobi možnost za novo poslovno obrtno cono. Vse površine, ki so v naši občini namenjene tovrstni pozidavi, so namreč po podatkih, ki jih je pripravil še oddelek za urbanizem Mestne občine Ljubljana, programsko rezervirane za širitev obstoječih podjetij in so v njihovi lasti, nepozidane površine pa so bodisi prestrme, brez dostopa ali premajhne. Občinski svet občine Medvode je po krajši razpravi, češ da bi bilo smiselneje aktivirati kakšno od že obstoječih in komunalno bolje opremljenih površin, le dal zeleno luč ideji, da se nova poslovno obrtna cona zgradi na Jeprci, na prostoru delno sanirane in zasute gramoznice. Na obrtnike in podjetnike, ki so bili do sedaj prostorsko omejeni na lastna zemljišča, na odkup obratov, ki so jih prodajala podjetja v stečaju, ali pa so lokacije za razvoj podjetja iskali izven meja občine, je Občina Medvode že naslovila apel, da jo obvestijo o potrebah, ki jih še imajo. ”Z anketo, ki poteka vzporedno z javno razgrnitvijo, smo želeli ugotoviti, ne le voljo svetnikov, ampak tudi voljo obrtnikov in podjetnikov, da povedo, kakšne potrebe imajo po tovrstnem prostoru. Ljudje že leta in leta sprašujejo, kdaj bo občina kaj naredila za podjetnike in obrtnike, zato se nam zdi ta anketa dovolj trdna podlaga, da ugotovimo, ali so potebe dejanske ali zgolj verbalne. Odkar anketa poteka, se nam je oglasilo kar nekaj ljudi. Najbolj sem bil sicer razočaran, ker je prvi izmed njih izrazil potrebo po prostoru za bife. Sicer pa je večina takih, ki poslujejo po garažah in kleteh in bi si želeli dejavnost širiti, kar jim trg tudi dopušča, zato bi želeli nove prostore. Nekih večji podjetnikov in obrtnikov sicer ni med njimi, vendar bi glede na prvi vtis dejal, daje ideja o novi obrtni coni med ljudmi dobro sprejeta in ni strel v prazno,” je povedal župan Stanislav Žagar. Na skupščini se je delil dobiček V lanskem letu je družba Donit Tesnit ustvarila 398 milijonov tolarjev čistega dobička. Po predlogu generalnega direktorja Antona Jurjevčiča in skladno z mnenjem nadzornega sveta so na skupščini, sredi meseca maja, 370 milijonov tolarjev razdelili delničarjem v obliki dividend oziroma 498 tolarjev bruto na delnico, medtem ko ostane dobrih 19 milijonov tolarjev nerazporejenih. Skupščina je potrdila tudi izplačilo posebne bruto nagrade v višini 1,8 milijona sedanjim trem članom nadzornega sveta. Glede na to, da v lanskem letu niso delili dobička in da ga je kar nekaj ostalo nerazporejenega iz minulih let, so sprejeli tudi predlog za zmanjšanje osnovnega kapitala z milijarde in 26 milijonov tolarjev na 900 milijonov tolarjev z umikom lastnih delnic, kar naj ne bi bistveno vplivalo na vrednost delnice. Z mesecem aprilom je družba Donit Tesnil vstopila v kolektivno pokojninsko varčevanje zaposlenih za drugi pokojninski steber. Zaposleni so se lahko odločali za šest premijskih razredov. Družba bo za vsakega zaposlenega, ki se je odločil za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, primaknila najnižjo možno predpisano premijo 3.300 tolarjev, medtem ko se je vsak lahko samostojno odločal, koliko bo k temu znesku še dodal. Certifikat kakovosti Savskim elektrarnam _ V Savskih elektrarnah letos slavijo 90-letnico odločitve o izgradnji 'vrfčlektrarne v Završnici. Uspešno poslovanje so potrdili s pridobitvijo ISO 9001. Medvode - Tržni pogoji poslovanja postajajo realnost tudi vse bolj v elektrogospodarstvu. Zato so se v vodstvu Savskih elektrarn že pred dobrim letom odločili za uvedbo sistema kakovosti poslovanja po zahtevah mednarodnega standarda ISO 9001. Sistem namreč poudarja preglednost poslovanja, racionalizacijo poslovnih in proizvodnih procesov, izboljšanje komunikacij na vseh ravneh, povečuje ugled družbe in zaupanje kupcev. Slovesnost ob podelitvi certifikata, izročil ga jim je minister dr. Pavel Gantar, je bila hkrati proslavitev 90-letnice izgradje elektrarne na Završnici. Elektrarna Završnica še vedno obratuje, vendar pa je potrebna temeljite prenove in dodatnih posegov. Časa za prenovo in posege pa je vse manj. Na slovesnosti ob podelitvi certifikata je direktor družbe Savske elektrarne, d.o.o., Borut Miklavčič izrekel sožalje kolektivu in družinam rudnika Trbovlje Hrastnik in sporočil odločitev, da Savske elektrarne Ljubljana štipendirajo sina pokojnega rudarja Viktorja Bezgovška za njegovo nadaljnje šolanje. Certifikat ISO 9001 je direktorju Borutu Miklavčiču izročil minister dr. Pavel Gantar. 1' LJ/tgovtna Julka 01/3622147 KONKURENČNE CENE! PO ŽELJI PRIPRAVIMO NAREZKE! Qeiitkuda Šetinc, s.p. ^gornje cPi/wtče 91 1215 uUedvode Inovator Miroslav Žibert Družina cevičnih loparjev, ki brez naporov omogočajo večjo natančnost pri balinanju, kegljanju, bovvlingu in košarki. Poleg tega invalidom dajejo možnost, da se enakopravno vključijo v posamezne športne discipline; med drugim tudi v (namizni) tenis. Inovator Miroslav Žibert Sposobnost položena v zibelko Cevični loparji in vzmetni dodatek za sedeže in ležišča - in še kaj Da mu je sposobnost, želja in potreba, da na stvari gleda z drugega zornega kota, da probleme rešuje na drugačen in svojstven način, prirojena in da mu je bil dar torej položen v zibelko, so besede, s katerimi je ino-vatorstvo razlagal Miroslav Žibert, medtem ko je na ogled postavil svoje inovacije pred hišo v Vašah, kamor sta se s soprogo preselila pred meseci. Nekatere njegove inovacije so nastale iz potrebe, da se invalidi z njegovo "družino cevičnih loparjev” enakopravneje vključijo v športno življenje, drugim olajšajo opravila, ali pa dajejo izzive za nove športne discipline, kot je naprimer "katapult” košarka. Med inovacijami so tudi takšne, ki s preprostimi idejami, pa čeprav gre le za zavrtano luknjo v peti čevlja, olajšajo ljudem dolgoletne bolečine, ki jim ga "Perpetuum mobile’’ fotelj. Na spodnjem okvirju so montirane jeklene vzmeti, ki omogočajo ob vsakem najmanjšem premiku telesa ali le glave rahlo stalno gibanje, kar daje nov ugoden občutek. Takšen dodatek na fotelju, stolu ali postelji daljša njihovo življenjsko dobo in omogoča, da je sedenje ali ležanje na njih udobno, čeprav ni oblazinjeno s polninim materialom, v katerem bi se kopičil nadležni prah in pršice. povzroča trn na petnici. Porodila se mu je tudi ideja za vzmetni dodatek na nogah sedežev in ležišč. Namesto običajnih nog imajo ti na njih montirane jeklene vzmeti, ki dajejo sedenju ali ležanju udobnost. Niz inovacij, za katere je dobil medalje na mednarodnih salonih inovacij v Pittsburgu, Ženevi in na mednarodnih sejmih obrti in kmetijstva doma v Sloveniji, so rezultat njegove želje, da na drugačen način rešuje probleme, s katerimi seje srečeval tudi sam; bodisi kot vojni invalid od leta 1944 dalje, ki seje kljub amputirani nogi od kolena navzdol želel na neboleč način ukvarjati tudi s športom, bodisi ko je kot izučen tapetnik iskal rešitve, kako sedenje in ležanje napraviti udobno brez pretirane uporabe bolj ali manj zdravju škodljivega polnilnega materiala. "Katapult košarka” je nova igra, ki jo omogoča cevični lopar za košarko. Ta je namenjen tako invalidom kot tudi zdravemu človeku, saj omogoča natančne mete na koš. Glede na to, da je vključen v Slovensko podjetniško inovacijsko mrežo (SPIN), mu je dana možnost, da svoje inovacije, zaščitene pri patentnem uradu, predstavi širši javnosti na razstavah, sejmih in salonih. Predvsem v tujini so njegove ideje dobro sprejete, medtem ko v Sloveniji še vedno naleti na nemalo ovir; med tistimi, ki bi bili sami radi avtorji njegovih idej in onimi, ki so prepričani, da novosti na športna igrišča, kot je naprimer cevični lopar za kegljanje, bovvling, balinanje ali košarko za igralce, ki niso invalidi, ne sodijo. Torej tudi ne razumejo njegovega prepričanja, da je prijemanje krogel za balinanje z rokami "barbarsko početje”, če imamo na razpolago priročno napravo za njihovo pobiranje po igrišču. Vsi, ki bi želeli njegove inovacije videti in preizkusiti, so vedno dobrodošli pri njem doma. Za Miroslava Žiberta je pobiranje krogel za balinanje z rokami "barbarsko početje", če to lahko opravimo s priročno napravo. Anketiranje starejših občanov Kako živijo in kaj potrebujejo? Z anketo do ocene, kako živijo starejši v občini Medvode in kakšne so njihove potrebe v prihodnjih letih. Dvaintrideset študentov medicinske fakultete, visoke šole za zdravstvo, visoke šole za socialno delo in nekaterih drugih fakultet je konec aprila in v začetku meseca maja opravilo anketo med 152-imi naključno izbranimi občani občine Medvode, ki so starejši od 65 let. Ker je starejših ljudi vedno več in ker bodo njihove potrebe vse večje in tudi drugačne, so se strokovnjaki iz ZD Medvode, ki delajo predvsem s starejšimi ljudmi, odločili, da opravijo raziskavo, ki bo kaj novega povedala o značilnostih sedanje starejše generacije in predvsem odgovorila na vprašanje, katere oblike pomoči, poleg obstoječe, bi bilo v naši občini dobro še razviti. "Namen naše raziskave je predvsem ^gotovih, kako živijo naši starejši ljudje na dvojih domovih, predvsem tistih, ki ne koristijo uslug ZD Medvode in ki ne iščejo pomoči na Centru za socialno delo. Spoznati želimo, kakšno je njihovo zdravstveno stanje, kolikšna je njihova odvisnost od drugih ljudi, koliko še zmorejo sami opravljati običajne aktivnosti, kakšne so njihove razvade in ugotoviti, v kolikšni meri se že sedaj poslužujejo različnih oblik pomoči. Na osnovi teh podatkov bomo Vodja projekta Metka Pentek, dr.med. oblikovali smernice o tem, kaj je tisto, kar starejši Medvoščani najbolj potrebujejo. Zbrani in še neobdelani podatki dajejo šele prvi vtis o starejši generaciji. Poleg vitalnih, ki še ne razmišljajo oziroma še nočejo razmišljati o svojih potrebah čez deset let, so sodelujoči izrazili različne potrebe in tudi stiske; bodisi da bi želeli več laične pomoči v gospodinjstvu ali več pozornosti s strani svojcev. Veliko jih je želelo tudi podatke o možnostih domske oskrbe,” je povedala vodja projekta in zdravnica v ZD Medvode Metka Pentek. Rezultati ankete bodo znani in strokovno obdelani v dveh mesecih. OŠ Preska gostila Kugvjev razred Učenci OŠ Preska so v začetku meseca maja za teden dni pod svojo streho in medse v šolske klopi sprejeli 27 učencev t.i. Kugy-jevega razreda Slovenske gimnazije v Celovcu in tako vrnili gostoljubje, ki so ga bili sami oziroma njihovi sošolci deležni minulo leto, ko so skupaj začeli projekt "Pripovedke domačih krajev”. Slovenska gimnazija v Celovcu, ki obstaja že od leta 1957, je rezultat avstijske državne pogodbe, ki v 7. členu med drugim določa, da imajo koroški Slovenci pravico do ustreznih srednjih šol. V zadnjih letih je šola postala zanimiva tudi zaradi bodoče Evrope brez meja, v kateri bo veliko pomenilo znanje tujih jezikov; predvsem sosednjih držav. V šoli so zato odpli nov t.i. Kugyjev razred, v katerem pouk poteka v treh jezikih, slovenskem, italijanskem in nemškem. Drugo leto že razred obiskuje tudi Ana Dejanovič, ki je predhodno uspešno zaključila četrti razred v OŠ Medvode, in kot pravi, se je za takšno šolanje odločila predvsem zaradi možnosti učenja tujih jezikov in mednarodne mature po končanem šolanju. Minulo leto so preški učenci in učenci Kugyjevcga razreda spoznavali pripovedke iz Celovške pokrajine, tokrat pa pripovedke Sorškega polja in okolice. Priložnost so izkoristili tudi za obisk medvoške knjižnice in Televizije Medvode. Pomoč na domu ni več brezplačna Med formalne in zakonsko opredeljene oblike pomoči predvsem starejšim ljudem sodi tudi t.i. pomoč družini na domu. Upravičenci do pomoči so predvsem starejše osebe od 65 let, osebe s statusom invalida, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči, hudo bolni otroci in otroci s hudo motnjo v telesnem ali duševnem razvoju. Oskrba na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Ljubljana Šiška z dvema zaposlenima in koordinatorjem, obsega predvsem pomoč pri gospodinjstvu, vzdrževanju osnovne higiene in ohranjanju socialnih stikov. Do 1. aprila je bila pomoč na domu za uporabnike na območju občine Medvode, teh je vedno okrog 20, brezplačna, glede na sprejeti občinski odlok pa morajo po novem tudi sami prispevati od 159 do 318 tolarjev ^ za uro pomoči. Občinski odlok, ki ga je že lani sprejel občinski svet Občine Medvode, uve-Vv' [javlja namreč urno postavko v vrednosti 1.060 tolarjev, vendar je višina prispevka posameznega upravičenca odvisna predvsem od višine njegovih dohodkov. Poleg prejemnikov denarne socialne pomoči in nadomestila za invalidnost so oproščeni plačila tudi v primeru, če dohodek na družinskega člana znaša manj kot 60 odstotkov povprečne bruto plače. V nasprotnem primeru so, glede na dohodek in socialni status, razporejeni v štiri plačilne razrede in plačajo 15, 20, 25 ali 30 odstotkov cene urne postavke. Preostali znesek do polne cene poravna občina, ki je v letošnjem letu v ta namen načrtovala 5 milijonov tolarjev. NOVO V BC <& OGLIH COL Frizerski salon Autoemona, d.d. Pooblaščeni servis in prodaja vozil Škoda Ljubljana, Celovška 252 telefon prodaja: 01 518 2000 telefon servis: 01 519 1558 Delovni čas: pon - pet 6.00 - 18.00, sob. 8.00 -13.00 AVTOKLEPARSKE IN AVTO LIČARSKE STORITVE V letošnjem letu praznujejo petindvajsetletnico svojega delovanja Lovski pevski zbor Medvode se je vrnil s turneje po Zahodni Evropi V okviru praznovanja smo si kot naj večji cilj zastavili projekt Zapojmo Slovencem po svetu. Priprave na turnejo po Zahodni Evropi so se začele že septembra leta 2000, tako v programskem kot tudi v organizacijskem pogledu. Navezali smo stike s slovenskim društvom Simon Jenko iz Nurnbcrga v Nemčiji, z društvom A. M. Slomšek iz Maasmechelena v Belgiji, ter z našimi dolgoletnimi prijatelji, društvom Jadran iz Freyming-Merlebacha v Franciji. Ta tri društva naj bi bila okostje našega petdnevnega potovanja, ki se je kasneje podaljšalo na osem dni. Hkrati s temi dogovori so stekle tudi aktivnosti na finančnem in logističnem področju. Že jeseni smo se obrnili na naše sponzorje in moramo reči, da je bil tudi tokrat odziv pohvale vreden, kar dokazuje, da se za dobre projekte na področju kulture še vedno najdejo določena finančna sredstva. Pri tem moramo izpostaviti Občino Medvode, ki nam je najbolj izdatno pomagala pri uresničitvi finančnega projekta celotne turneje. Žal moramo ob tem zapisati, da smo na popolnoma gluha ušesa naleteli pri vseh državnih organih in ustanovah, ki skrbijo za kulturo, za promocijo Slovenije in njeno vključevanje v Evropo ali za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu, A kljub temu nismo vrgli puške v koruzo! Celo več. Iz predvidenega petdnevnega potovanja se je turneja podaljšala, predvsem na podlagi sodelovanja s častnim konzulom Slovenije v Luxemburgu, gospodom Dreuom. Z njegovim prizadevanjem smo dobili povabilo gospe Gantenbein, županje občine Esperange, ene od občin mesta Luxemburg, ki nas je povabila, da organiziramo celovečerni koncert, poleg tega pa tudi sodelovanje našega zbora na svečani otvoritvi Tedna slovenskega gospodarstva in obrti, ki je potekal v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. S sodelovanjem z društvom A. M. Slomšek, smo se dogovorili tudi nastop v mestu Herlen na Nizozemskem, kjer je tamkajšnje slovensko društvo Zvon organiziralo Slovenski dan. Tako je bil v celoti dogovorjen naš osemdnevni program, ki je zahteval natančen načrt potovanja, praktično do zadnje minute, do zadnjega kilometra. In prišel je petek, 27. april, dan D. Medvode - Niirnberg Ob pol šestih zjutraj smo se začeli "nakladati” na avtobus. Dobesedno nakladati, kajti poleg kovčkov in potovalk, vreč s koncertnimi oblekami, ter glasbil, smo morali v avtobus spraviti tudi ogromno dobrot, ki so nam jih za na pot pripravili naši sponzorji, ter seveda darila za naše gostitelje. Ko smo končno zapolnili tudi zadnji centimeter v sicer udobnem avtobusu in ko so žene in prijateljice izročile še zadnje "turistične” napotke, ter potočile nekaj poslovilnih solza smo krenili proti Nemčiji. Bilo nas je točno trideset. Dvaindvajset pevcev, dirigent Janez Čadež, citrar Tomaž Plahutnik, snemalec Milan Savič, moderator Jure Svoljšak, medvoški župan Stanislav Žagar s soprogo Natašo, ter dva voznika, Sandi in Tine. Čudovito jutro, sončno, brez vsakega oblačka, pred nami pa 570 kilometrov. Prijetna vožnja z nekaj postanki in po planu smo bili malo pred štirinajsto uro pred prosto-^ ri društva Simon Jenko, kjer so nas sprejeli člani društva s predsednikom Francijem Packom na čelu. Sledila je manjša zakuska z dobrim slovenskim vinom in kavico, zadonela je pesem in že smo se odpeljali proti centru Niirnberga do hotela Etape, kjer smo imeli rezervirane sobe. Po namestitvi v hotel pa zopet v avtobus na krajši ogled mesta. Ustavili smo se na čudovitem gradu in si ogledali del mesta, v katerem je Hitler uresničeval svojo "nedokončano simfonijo” centra Tretjega rajha. Žal je bilo premalo časa za kaj več, zato smo se vrnili v hotel, se na hitro osvežili, preoblekli v lovske obleke in odšli v prostore društva, kjer smo odpeli B koncert. V prvem delu devet zborovskih pesmi, nekaj ob spremljavi citer, na katere je ubrano igral Tomaž, v drugem delu pa ob spremljavi škaf tria, osem priredb Avsenikov in drugih ansamblov slovenske 1 I Na niirnberškem gradu Ob gozdnem robu mlin stoji, tra la, la, la, la, la in mlinarca... narodnozabavne glasbe. Seveda so tako tukaj, kot tudi kasneje povsod največ aplavza požele pesmi s solističnimi vložki Zdravka Vebra in Roberta Malovrha, Ribniška in Bom pa zlezel na češnjo, njuna skupna pesem Slovenski zvonovi, ob spremljavi citer, ter seveda Žabe. Po družabnem večeru smo se kar kmalu odpravili na počitek, saj nas je drugi dan čakala zelo dolga vožnja do Massmechelena v Belgiji. Mimo Frankfurta in Kolna, preko Nizozemske v Belgijo Vstali smo zgodaj, zajtrkovali, se kar malo predolgo poslavljali od naših gostiteljev, saj zopet prepevanju ni bilo ne konca in kraja, se prvič in zadnjič malce izgubili, končno našli avtocesto proti Frankfurtu ter nadaljevali vožnjo proti mejnemu prehodu v bližini Aachna. Tu smo za kratek čas vstopili v "slepo črevo” Nizozemske, po kakih 40 kilometrih prečkali reko Maas in tako smo prispeli v Belgijo. Drugi izvoz in že smo sc srečali s predsednikom plruštva A. M. Slomšek, gospodom Stanetom Revinškom, ki nas je pospremil do mogočne cerkve, v kateri smo imeli koncert. Tu nas je sprejel gospod Alojzij Rajk, slovenski župnik, ki v mestu Maasmechelen vodi cerkvene obrede, tako v slovenskem, kot tudi v flamskem jeziku. Čudovit človek, poln prešerne radosti in dovtipov. Po stiskih rok in izmenjavi zdravic smo se kar v župnišču preoblekli v koncertne obleke, opravili krajše upevalne vaje in odšli v cerkev, kjer smo odpeli A koncert, s katerim smo navdušili veliko število prisotnih, med katerimi je bila tudi veleposlanica Republike Slovenije v Belgiji, gospa Marija Adanja. Fantastična akustika, maksimalno odpet celoten koncert, dvajset pesmi, od katerih so največji aplavz požele ruska Kalinka, negro spiri-tual Babylon’s fallin in francoska La boi te a chanson, ob spremljavi citer ter seveda Ribni- ška in zaključne Žabe. Vse to, in čudovita spremna beseda Jureta Svoljšaka, ki jo je v flamski jezik sproti prevajal gospod Revinšek, ter seveda Slovenski zvonovi s citrami, je povzročilo pravo evforijo navdušenja med prisotnimi, ki seje nadaljevala tudi po koncertu, saj smo morali še nekaj pesmi zapeti kar na stopnišču pred cerkvijo. Nato smo se odpeljali v društvene prostore, kjer je sledila ponovna izmenjava zdravic, zvrstili so se pozdravni nagovori gospe Marije Adanje in Stanislava Žagarja, izmenjava priložnostnih daril, skratka vse tisto, kar pritiče protokolu na takih srečanjih. Neutrudno je brnela kamera našega snemalca Milana Saviča, klikali so fotoaparati. Seveda ni šlo brez slovenske pesmi, nazdravljanja ob žvenketu kozarcev in kar pozno smo sc odpravili k počitku, tokrat vsak na svoj konec, saj so za prenočišča poskrbeli naši izseljenci. Pisec tega članka in njegov zborovski soimenjak, sta bila gosta pri gospodu Silvu Bogoviču, Krčanu, ki je pred več kot tridesetimi leti zapustil rudnik Senovo in odšel s trebuhom za kruhom v belgijske rudnike. Slovenska maša v Herlenu, kulturni dan in ogled Bruslja Po obilnem zajtrku, ki so nam ga pripravili naši gostitelji, smo se z avtobusom odpeljali v pol ure oddaljeni Herlen na Nizozemskem, kjer smo odpeli slovensko mašo. Vendar ne v cerkvi, ampak v bližnjem domu, v katerem se srečujejo izseljenci oziroma pripadniki različnih narodov in kultur. Za boljše razumevanje naj pojasnimo, da v Maasmechelenu živijo pripadniki dvainštirideset različnih narodov in narodnosti, v Herlenu pa ne dosti manj. Gospod Rajk je vse obredne svečanosti spel, tokrat malo "po domače” opravil v slovenskem in flamskem jeziku, mi pa smo prisotne navdušili z lepo zapetimi obrednimi pesmimi. Po končani maši je sledil Slovenski kulturni dan. Zapelo je nekaj zborov, nizozemski tudi v slovenskem jeziku, zaplesala je folklorna skupina društva Zvon, mi pa smo odpeli prvi del B koncerta, v nadaljevanju pa s Škaf triom, Tomaževimi citrami ter "Avseniki” dobesedno spravili na noge okoli petsto prisotnih. Kar prekmalu smo se morali posloviti, saj smo imeli na programu ogled Bruslja. Mojo vlogo "kopilota” je prevzel gospod Revinšek in priznati moram, da mi je kar prijalo, ko sem vsaj tisto popoldne lahko spustil "možgane na pašo” in me ni skrbelo, da se ne bi kje zgubili. Bruselj - center Evrope. Zares si zasluži to ime. Kar z avtobusom smo napravili ogledni krog, se zapeljali skozi predel, v katerem ima svoje palače evropska vlada, se ustavili pred belgijsko vladno palačo, v bližini parkirali avtobus in se peš odpravili na ogled centra mesta. Ustavili smo se ob znamenitosti Bruslja, dečku, ki lula in kasneje tudi ob deklici, ki lula, ter se podali v katedralo. Nismo se mogli upreti skušnjavi, odlično smo zapeli Gallusov Ecce quomodo in Babylon’s fallin in poželi aplavz in odobravanje množice turistov. Svojo "promocijo Slovenije” smo nadaljevali na osrednjem bruseljskem trgu, kjer se je ob našem prepevanju zbralo preko petsto mimoidočih, povečini turistov. Največ aplavza so zopet požele Žabe, ki smo jih prekrstili v Van der Kwak. Kapice z napisom Slovenija in logotipom, ki nam jih je sponzoriral Center za promocijo Slovenije (mimogrede, to je bilo na žalost tudi vse, kar smo dobili "od države”), smo morali kar krepko držati na glavah, da smo jih ohranili. Žal smo morali varčevati grla za prihodnje nastope, zato smo kar kmalu zapustili ta sicer enkraten avditorij. Pa tudi čas nas je že priganjal, saj nas je pri naših gostiteljih, h katerim smo se kar pozno vrnili, že čakala topla večerja in rujna kapljica. In tako smo še enkrat prespali v Maasmechelenu. Za LPZ Medvode, Bojan Orel Nadaljevanje v naslednji številki Dvižni most v Liericksee -ju Oglasi--------------- <@HYUnDAI $ SUZUKI tel.: 04/5022-000 fax: 04/5022-012 razpisuje prosto delovno mesto AVTOMEHANIKA Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjuje: - najmanj triletna strokovna izobrazba za avtomehanika - pasivno znanje angleškega jezika - vsaj tri leta delovnih izkušenj - izpit B in C kategorije Delovno razmerje sklepamo za določen čas z možnostjo nadaljnje redne zaposlitve. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC, s.p., Gosteče 8, Škofja Loka s pripisom ”ZA RAZPIS". FabiaCombi VABLJENI ! Kranj, Šmidova ul. 13 Tel.: 04/201 35 10 201 35 n Škofja Loka, Vešter 5 Tel: 04/515 02 80 www.servis—stein.si VRTNARIJA BILBAN, ,P. Nudimo vam: - dnevno sveže jagode - sadike za grobove, vrtove In parke - trajnice, grmovnice In popenjalke - strokovno svetovanje Spodnje Pirniče 42, Lel./fax: 01/3621-360 GSM: 041/694-890, GSM: 041/506-584, e-mail: vrtnarija@bilban siol.net AKCIJA; BALKONSKO CVETJE I VIDEOCENTER MEDVODE izposoja in presnemavanje videokaset u-c*«™, v MOZ BREZ TELESA Klisaboth Shuc Kevin Bacon Roiifa: Paul Verhocvcn SETI DEMIN ALOJZ, s.p. Seničica 5, 1215 Medvode f/361 80 54 mg IZDELAVA PAPIRNIH SERVIET IN PODSTAVKOV msbi svet P6 Scškovo 1, 1215 Medvode zraven menjalnice ob magistralni cesti tel, fax; 01/361-11-68 Prodaja MORI programa, sklepanje naročniških razmerij pri družbi Mobitel Prodaja GSM aparatov in dodatne opreme Posredovanje na servis Odkup robljenih aparatov (staro za novo) informacije: 041 / 200 200 @ SIEMENS NOKIA C«ww*r tiku ERICSSON S Kultura Zlata Trampuš in Franci Bukovec Trideset in več let zvestobe gledališču Ob premieri Hamleta na Telečjem so na Odru treh herojev v Pirničah podelili bronaste, srebrne in zlate Linhartove značke - med nagrajenci tudi Zlata in Franci Franci Bukovec Dobili smo se v enem izmed medvoških lokalov in imeli za pogovor na razpolago dobro uro in pol (po moji krivdi priznam) -komaj dovolj, da bi Zlata in Franci osvežila spomin na vse vloge, v katerih sta blestela v tridesetletni zvestobi odrskim deskam. Toliko let so jima "priznali” tokrat in jima podelili Zlali Linhartovi znački vedoč, da sta jubilanta to stopničko že preskočila. No ja, Franci bistveno prej kot Zlata. Dam tisto, kar nosim v sebi Če sta tvoja starša Cita in Pepi Trampuš, Mcdvoščanom dobro poznana povojna dolgoletna gledališčnika, potem je skoraj samoumevno, da boš slejkoprej stopil na odrske deske in da te bo vonj po gledališču zasvojil za vse življenje. "Moji igralski začetki segajo v predšolska leta, ko sem kot petletna Snežinka nastopila v spremstvu dedka Mraza, ki je bil po vrh vsega še moj oče, pa tega dolgo nisem vedela. Vedno, ko sem ga pobarala, zakaj me nikoli ne pride pogledat, je namreč dejal, da ima pomembni sestanek v tovarni," pravi Zlata Trampuš, ki je svoje gene za zaljubljenost v gledališče prenesla tudi na sina Robija. Ta ji je ob premieri Hamleta na Telečjem pred mesecem dni ponovno stal ob strani. Njegova je bila namreč vloga Vita in še bronasto Lina-hartovo priznanje za že desetletno zvestobo gledališču. Prvo zaresno vlogo je Zlata odigrala pri desetih letih kot palček v Sneguljčici. Sledile so vloge v "Tingeltongelnih” in otroških predstavah Pogumni Tonček, Jurček Vseh vlog in predstav, v katerih je nastopila se do sedaj, ko beleži že dobrih trideset let gledališkega delovanja, sicer ni nikoli preštela, dobro pa ve, da ji je še vedno najbolj pri srcu vloga Kolombine v komediji Ideali in koristi, ki je bila hkrati njena prva predstava v Pirničah, kamor seje skupaj s skupino mladih "preselila” iz medvoške Svobode. "Skorajda imam raje komedije. Se pač rada smejim in gledam na življenje z lepše plati. Po moje je oder nekakšno ogledalo, na katerem lahko gledalcem dam le tisto, kar je prisotno v meni,” pravi, medtem ko brska po spominu: "Ja, resne vloge so pa za posladek in pridejo z leti in z drugačnim dojemanjem življenja." Da igralci ne ustvarjajo za nagrade in priznanja, pač pa predvsem za lastno zadovoljstvo, znajo večkrat povedati gledališčniki in mimogrede Zlata to še potrdi s tuhtanjem o tem, češ katero je bilo že tisto priznanje in kje že. Da sta bili priznanji za vlogi v dramah Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic in Drobtine smrti, ji je ostalo bistveno bolje v spominu kot, da sta bili to Zlato Linhartovo priznanje za dosežek v ljubiteljskem gledališču leta 1977 in Zlata maska na zadnjem Festivalu dramskih amaterjev v Trebinju. Zlata Trampuš "Ker v OTH-ju vedno delamo brez šepetalca, se rado zgodi, da se kakšen tekst pozabi in takrat je pač potrebno tudi improvizirati. Seje že zgodilo, da je bilo potrebno kakšen stavek napisati kar na roko, saj ni in ni šel v glavo. Sicer pa mi je kar všeč, da je režiser Peter Militarev dosleden pri svojem delu. Čeprav mislim, da bi znala tudi improvizirati, mi je namreč kar prav, če imam na odru natančna navodila. Peter nas igralce tako dobro pozna, da vedno ve, katera vloga bo prava zame,” je njeno razmišljanje, ki ga je tako, kot mnoga predhodna, z njo in nami delil tudi Franci Bukovec. Režiserka Manca Urbanc, ki bo jeseni gostovala na pirniškem odru, za Zlato pripravlja nov izziv. Pirniške gledališčnice naj bi zapele in "stepale” v musicalu. "No ja, peli smo že tudi kdaj prej, "stepali" pa še ne. To bo res velika preizkušnja zame,” so njene besede povedane na način, ki marsikaj obeta. Največje priznanje je aplavz Franci, gradbenik po poklicu in upokojenec brez prostega časa po statusu, v nasprotju z Zlato, trenutno še ne ve, kakšna gledališka vloga ga čaka v prihodnje. Malo za šalo in malo za res, pa zna povedati, daje bilo petja in plesa že v tokratnem Hamletu na Telečjem zanj preveč. "Peti in igrati na kakšen inštrument, tega pa res ne znam. Vedno sem se bolje znašel v dramah, v katerih sem kar po pravilu igral kakšnega vaškega mogotca, posestnika in še prej v mladosti kraljeviča ter ostale aristokratske vloge,” pravi resno kot le kaj. "Vaški mogočnež sem bil v ljudski igri Divji lovec, ki mi je, morda tudi zaradi ambienta, še vedno najljubša. Veljak sem bil tudi v Domnu in Vdovi Rošlinki, pilot v Srečnih dnevih, župan v predstavah Nemško ne znajo in Detektiv Megla in še bi se našlo podobnih vlog. Enkrat sem se pa res lotil zapisovanja vseh odigranih vlog. Nekaj čez trideset jih je bilo. Tistih večjih,” pravi, medtem ko mu Zlata še pomaga z naštevanjem... Skupno stanovanje, Vroča kri, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Pesem s ceste, Lovrač... "V zadnjem času je pomembno le, da ima Dumbo (Peter Militarev) zame vlogo z malo besedila. Pokaže mi tekst, ga pregledam in rečem, da bi morda šlo. Besedila je takrat ravno prav. Potem pa mi iz vaje v vajo po kapljicah dodaja vedno nove stavke. Pa sem spet tam. Peter temu pravi dramaturško nategovanje oplemenitenja človeka igralca,” Franci slikovito opisuje njuno barantanje in doda, da je kar malo jezen na vse tiste "mulote", ki jim gre že na vajah ves tekst v glavo. "Ja na tvojega Robija mislim,” se obrne k Zlati. Tildi Francijevi gledališki začetki segajo v rano mladost, ko je pri desetih letih odigral vlogo Meha v Hasani Ginici. V medvoško Svobodo ga je takrat zvabil sosed Franc Tičar, ki je bil gonilna sila kulturnega doganja v povojnih Medvodah. "Dve možnosti smo imeli takrat mladi, ali šport v Parižanu ali kultura v Svobodi". Za konec lahko ponovimo tisto zgodbo o tem, kaj gledališčnikom pomenijo priznanja. Franci namreč pravi, da ima doma nekje "ene značke”, ampak, da ne ve, kaj na njih piše. Toda aplavz? "Najpomembnejše je, da se na koncu predstave prideš trikrat priklonit. Ne iz navade, ampak iz potrebe.” Revija pevskih zborov Ogreli so dlani poslušalcev Sedem medvoških pevskih zborov in gostje s Hrvaškega so še enkrat dokazali, da se za prihodnost zborovskega petja ni bati. V soboto, 12. maja, je ponovno v jedilnici OŠ Medvode, ki je edini dovolj akustični prostor za zborovsko petje, nastopilo sedem pevskih zborov, ki delujejo na območju občine Medvode. V goste so povabili tudi Mešani pevski zbor KUD Ivan Rajter Ivance s sosednje Hrvaške. Vsi skupaj so dodobra ogreli dlani zadovoljnih ljubiteljev zborovskega petja. Ponovno se je predstavil oktet Lipa iz Sore, ki deluje že osmo leto, Mešani pevski zbor KD Jakoba Aljaža, za katerim je prvi samostojni celovečerni koncert, Mešani pevski zbor Sv. Urh iz Smlednika, ki bi v svoje vrste želel več pevcev, že tretje leto zapored Pevski zbor vero- učne skupine Pirniče in drugič zapored tudi Cerkveni mešani pevski zbor Pirniče. Stalnici na pevskih revijah sta Lovski pevski zbor Medvode in Moški pevski zbor Kud Oton Župančič Sora, ki nepretrgoma delujejo že od leta 1952. Prav od takrat v njegovih vrstah prepevajo tudi Miha Gaber, Jože Jamnik in Zdravko Veber. Občinska kulturna zveza vsako leto pripravi revijo pevskih zborih, ki je pregled zborovskega petja pri nas, saj vsako leto nanjo poleg poslušalcev povabijo tudi uradnega glasbenega ocenjevalca oziroma kritika. Tokrat so za oceno prosili Jožeta Trošta, ki je bil na medvoški reviji pevskih zborov prvič, vendar je večino zborovodij (Jana Debeljak, Franc Slabe, Miha Rak, Andrej Benedik, Andrej Žagar in Janez Čadež) in organistov (Metka Prinčič, Rudi Cere) že imel priložnost spoznati, saj so šli skozi njegov študij na orglarski šoli oziroma so se že srečevali predvsem na revijah cerkvenih pevskih zborov. . Ker pa je revija prvenstveno namenjena dr uš ženju, so medvoški pevci medse povabili tudi Mešani pevski zbor KUD Ivan Rajter Ivance s sosednje Hrvaške, kije v 25 letih delovanja dosegel visoko kvaliteto, kar dokazuje na vseh tekmovanjih in prireditvah. V zahvalo za aplavz so pevci namenili nagrado poslušalstvu in zapeli tudi v slovenskem jeziku. Ex-tempore Smlednik 2001 Smlednik - Thristično društvo in Krajevna skupnost Smlednik sta v sodelovanju z osnovno šolo Simona Jenka in Zavodom Frana Milčinskega Smlednik pripravila letos že drugi ex-tempore Smlednik 2001. V petek, 18. maja. dopoldan so osnovnošolci Smlednika, Valburge in okolice prosto slikali predvsem kmečko arhitekturo, pejsaže, portale, kulturne in naravne spomenike. Po besedah predsednika TD Smlednik Dorana Konjarja je namen ex-tem-pora predvsem druženje in promoviranje kraja. Hkrati pa obljublja, da bodo vsi izdelki našli svoj prostor na steni v prostorih krajevne skupnosti ali na Starem gradu. Udeležba je bila v primerjavi z lanskim letom enkrat večja. Iz osnovne šole Simona Jenka devet in iz Zavoda Frana Milčinskega sedem udeležencev. Po be- sedah organizatorjev in mentorjev so se osnovnošolci zelo potrudili, kar se odraža tudi na izdelkih. O. Š. Malčki pokazali, kaj znajo Medvode - Telovadno društvo Partizan Medvode in Vrtec Medvode že tretje leto uspešno sodelujeta v programu Šport mladih. "Letos je v organizirani vadbi sodelovalo že skoraj 300 otrok vseh enot vrtca Medvode," je ponosno povedala ravnateljica Vrtca Medvode Mojca Sešek, vesela, da imajo otroci močno podporo za obiskovanje organizirane vadbe (v okviru rednega programa vrtca) tudi s strani staršev. Sodelovali so otroci od tretjega pa do šestega leta starosti. Zaradi velikega števila udeležencev je letošnja zaključna prireditev potekala dva dni, tj. 14. in 15. maja 2001, na zunanjem X y igrišču Partizana. "Vaje, ki so jih morali opraviti otroci, so zelo zahtevne. Otroci pa z njimi pridobijo predvsem osnovne motorične, gibalne sposobnosti in občutek za ravnotežje," pravi Franci Bohinc, ki vsako leto vodi program športa mladih. Navdušenje otrok, še posebej pa njihovih staršev, ko s ponosom opazujejo, kaj bodo otroci pokazali, kaže na to, da bo projekt potekal tudi prihodnje leto. O.Š. Pirniški gasilci slavijo Zg. Pirniče - Letos pirniški gasilci slavijo stoletnico požrtvovalnega dela. Ob tem slavju so pripravili več prireditev. V torek. 26. junija, bo od 11. ure dopoldne do 21. ure zvečer ogled gasilskega doma ter voznega parka in opreme. Hkrati bo tudi razstava gasilske literature, odlikovanj in osebne zaščitne opreme skozi stoletja, ki jo ho predstavil največji slovenski zbiratelj Karlo Frahm iz Preske - znani gasilski delavec. Isti dan bo predstavitev pirniškega gasilskega almanaha. Naslednji dan, v sredo, 27. junija, bodo imeli v Zg. Pirničah ali na Verju medobčinsko oz. meddruštveno vajo ter prikaz reševalnih psov na območju Šmarne gore. V četrtek, 28. junija, bo zvečer ob 20. uri v domu KS v Pirničah svečana akademija. V soboto bodo svoje praznovanje začeli ob 18. uri s slavnostno parado oz. mimohodom gasilcev in gasilskih vozil. Zatem pa se bodo na veselici oz. družabnem srečanju poveselili skupaj z vsemi krajani ob veselih zvokih ter pesmih Natalije Verboten. UPOKOJENCI, DIJAKI IN ŠTUDENTJE IMAJO 10 % POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO Ljubljana - Šentvid 01 512 81 10, Tolmin 05 38 11 044 Kmečki praznik v Medvodah V nedeljo, 1. julija, bomo organizirali tako imenovani "KMEČKI PRAZNIK” s celodnevnim programom. Mnogim našim občanom ni nerodno nastopati v drugih krajih, zato Vas Vabimo, da sedaj nastopite doma. Zaradi pestrosti Vabimo vse tiste občane naše občine, ki lahko s svojim sodelovanjem popestrijo celodnevni praznik, da se prijavijo za katerokoli od naštetih dejavnosti: Pri sodelovanju v povorki: - v narodnih nošah - kot kosci in grabljice ali mlatiči - samostojni nastop na vozu s kuhanjem žganja in predstavitvijo suhega sadja - prikaz čebelarjenja - prikaz matere z otroki na poti s polja domov. Sodelovanje pri dopoldanskih prireditvah: - sodelovanje na kmečki tržnici s prodajo svojih prizvodov ali pridelkov - sodelovanje pri plezanju na drog za kmečko malico sodelovanje pri sestavljanju lojternega voza - tekmovanje v klepanju kose, izdelavi metel in podobno Vsi, ki to še znajo delati ali imajo do tega veselje ali imate narodno nošo, se nam prijavite do 15. junija za sodelovanje na prvem kmečkem prazniku v Medvodah po 43 letih. Takrat je bila povorka dolga od današnje spodnje bencinske črpalke do starega Zdravstvenega doma. V povorki je sodeloval samo en traktor z edinim priključkom - kosil- nico. Za sodelovanje iščemo najstarejše traktorje in njihove priključke, razne stare mlatilnice in druga kmečka orodja, ki so jih nekoč uporabljali in s tem vabimo tudi ljudi, ki znajo to uporabo tudi praktično prikazati. Odločite se in se prijavite, da boste pri prazniku tudi sodelovali, kar bo za vse obiskovalce še bolj zanimivo. Zavedati se moramo, da bo naš kraj toliko zanimiv, če bomo ljudem pripravili tudi zanimive prireditve in Kmečki praznik je ena izmed njih, na kateri bi moralo sodelovati čimveč domačinov. Mnogim našim občanom ni nerodno nastopati v drugih krajih, zato Vas Vabimo, da sedaj nastopite tudi ”doma”. Vse informacye in prijave sporočite najkasneje do srede junija na naslov organizatorja v Ttiristični biro Medvode ali po tel.: 01/36-14-346 ali GSM 041/ 378-050 vsak delavnik od 7.00 do 15.00. Občinski praznik Tudi letos bomo v Medvodah praznovali svoj OBČINSKI PRAZNIK (natančen program bo objavljen v Turističnih informacijah ter v časopisu Sotočje v petek, 29. junija). Tudi pri tem prazniku bo kar nekaj prireditev, za katere Vabimo občane, da bi zaradi popestritve sodelovali in sicer za naslednje igre: Martin Krpan Tekmovanje za najmočnejšega Medvodčana MARTIN KRPAN 2001, bo v soboto, 7. julija, ob 18.00 uri pred BC Mercator v Medvodah. Prijave sprejemamo do ponedeljka, 2. julija. Vsi na rolke - za močnejše kolke V soboto, 7. julija, smo prav tako pripravili za ljubitelje rolkanju rekreativno "dirko” z rolkami na 600 m dolgi progi skozi stare Medvode in sicer z začetkom ob 15. uri. Rekreacija bo trajala dvakrat po dvajset minut. Zbrali se bomo pred BC Mercator v Medvodah. Prijavite se lahko tudi na prireditvi sami. Vsi nastopajoči dobijo osvežilno pijačo. Bi se igrali privezani na elastiko? ”FUN BALL” imamo letos prvič v Medvodah - in sicer bo to tudi odprto prvenstvo v naši občini. Prireditev bo v nedeljo, 8. julija 2001, od 10.00 ure dalje. Ekipe štejejo pet tekmovalcev. Predprijave sprejemamo do ponedeljka, 2. julija 2001. Glede na zasedenost igrišča bodo možne prijave tudi na dan prireditve. Prijave pošljite na naslov organizatorja (Odbor za prireditve pri županu) Turistični biro Medvode, Cesta ob Sori - paviljon 1. Informacije po telefonu: GSM: 041/378-050, 041/288-100 ali 041/336-200. PRIHODNJE PRIREDITVE: Mednarodni piknik v Medvodah Medvode - V petek in v soboto. 15. in 16. junija, bo v Medvodah na prireditvenem prostoru ob Savi na Verju motoristični piknik vseh Moto klubov iz Slovenije, pričakujejo pa tudi nekaj klubov iz drugih 'k- ^ evropskih držav. Organizator prireditve Moto Road Racing iz Medvod. Njihovi prizadevni člani pripravljajo zanimiv program v petek bo ocenjevanje motorjev in sicer v naj lepši predelavi ter ocenitev naj lepšega urejenega motorja - veterana in podobno. V soboto pa bo prvič izvedena v taki obliki in tudi Številu promenadna vožnja po cestah naše občine. Zatem bodo motoristične igre. Oba dneva zvečer pa bo glasba, v petek nastop rokovskih skupin (Off iz. Ivančne Gorice in Drugo dejanje iz Kranja), v soboto pa bosta nastopili skupini Bitch Boys in Uni-mogs iz Kranja. Prireditelji so se odločili s svojo prireditvijo počastiti medvoški občinski praznik in želijio, da bo to mednarodono srečanje postalo tradi-ciopnalno v Medvodah. Za primer nekoliko slabšega vremena bodo imeli pripravljen šotor za 1000 oseb. Vsi ljubitelji starih motorjev in veščin njihovih voznikov vabljeni na to svojevrstno predstavo. V planine in... Medvode - Medvoški planinci se bodo tokrat v nedeljo, 17. junija, odpravili v osrednji del Karavank in sicer na 2104 m visok Vajnež. Na 7 do 8 ur dolgo lahko označeno pol jih bosta vodnika Jože in Vili vodila iz Javorniškega rovta preko Vajneža na Potoški Stol, Valvasorjev dom v dolino Završnice. Ljubitelji lahkega pohodništva vabljeni. Zbiljska razstava Zbilje - V zbiljski društveni dvorani bodo v petek, 22. junija, zvečer ob 19.00 uri odprli zanimivo razstavo članov hiše BARKA iz Zbilj. kjer bodo njihovi člani prikazali svoja dela ter življenje v hiši. Razstava bo odprta vse do nedelje. Turistično društvo Zbilje ter sami razstavljavci Vas prisrčno vabijo, da izkoristite lepe poletne dni za ogled razstave ter obisk Zbiljskega jezera. Vsekakor lepa priložnost za sprehod iz Medvod ob obali jezera vse do Zbilj. Ob desetletnici Slovenije Bonovec - V nedeljo zvečer, 24. junija, bo ob desetletnici osamosvojitve Slovenije v Bonovcu pri Seničici že tradicionalna prireditev Kresovanje. Poleg tradicionalnega programa bo nastopila tudi medvoška godba na pihala in za veselo razpoloženje se bodo vsem obiskovalcem pridružile in jih ves večer tudi razveseljevale "Vesele Štajerke”. Vabimo vse občane, da se udeležijo proslave ob desetletnici samostojne Slovenije. Veselo pod Šmarno goro Sp. Pirniče - Člani gasilskega društva treh vasi pod Šmarno goro (Sp. Pirniče, Vikrče, Zavrh) se bodo letos srečali na svojem vsakoletnem gasilsko - mokrem pikniku - veselici v soboto, 23. junija, zvečer ob 20.00 uri prd svojim domom v Spodnjih Pirničah. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli gasilci sami za veselo razpoloženje pa člani ansambla Franca Miheliča. Ob nesreči prihajajo gasilci k Vam, oni pa Vas sedaj vabijo, da Vi njih obiščete. Kres na Zbiljskem jezeru Zbilje - Tokrat se bodo izkazali člani novo ustanovljenega KUD v Zbiljah, ki bodo pripravili na predvečer Janeza Krstnika in sicer 23.6. ob 21.00 uri veliko Kresovanje na Zbiljskem jezeru. Celotna prireditev bo obsegala Kres na vodi, svetlobna dekoracija obale, skok čez ogenj in podobno. On zvokih glasbene skupine "Danes TTtdi" vas bodo domačini postregli z domačimi jedmi in pijačo. Vsekakor se splača pogledati, kako izgleda kres na vodi. Drugo srečanje godb v Medvodah Med gosti tudi Italijani Medvode - Letos so se v Medvodah že drugič srečali pihalni orkestri (godbe na pihala) iz različnih krajev Slovenije in prvič tudi iz tujine in sicer iz Brega - Doline pri Trstu. Srečanje je bilo preteklo nedeljo pred BC Mercator v centru Medvod. Letošnjega srečanja so se udeležili štirje pihalni orkestri in sicer iz Novega mesta, Lesc na Gorenjskem, Škofje Loke ter iz Brega - Doline pri Trstu v Italiji. Gostitelj pa je bila domača godba. Gostje so najprej ob 15.00 uri pripravili krajše koncerte na gostilniških vrtovih v Zbiljah, Svetju, Pirničah in v Medvodah. Uro kasneje pa so v povorki med igranjem koračnic odšli izpred samopostrežne trgovine na Svetju do glavnega prizorišča. Prvič so se občanom predstavile tudi - kot mlada ekipa - medvoške mažoretke, ki so bile deležne posebne pozornosti. Vsi orkestri so skupaj nastopili z dvema skladbama, zatem pa je imel vsak orkester posebej še svoj kratek koncert. Po nastopu, ki je letos še kar številno občinstvo navdušil, so nastopili še člani ansambla Ljubljanske korenine s starimi večno zelenimi melodijami. Celotno prireditev sta organizirala KD Godba na pihala Medvode ter Odbor za prireditve pri županu domače občine, ki sta bila tudi gostitelja omenjene prireditve, ki bo v prihodnje vsako leto v drugi polovici maja pod naslovom: "POZDRAV POLETJU”. Domačini in-line hokejisti Državno prvenstvo v "in-line hokeju” Medvoško ŠD Mad dogs je v nedeljo, 13. maja, prevzelo organizacijo osmega turnirja v letošnjem drugem državnem prvenstvu, ki poteka pod okriljem In-line hokejske zveze Slovenije. Letos tekmuje kar 22 ekip v članski konkurenci (14 v prvi in 8 v drugi ligi) in 22 ekip v mlajših selekcijah. Domači in-line hokejisti so se tokrat z neodločenim rezultatom 2:2 dobro borili proti lanskemu prvaku ekipi Pol ar Bear Simens. Mitja Oven predsednik In-line hokejske zveze Slovenije je pohvalil domačo ekipo za dobro organizacijo, medvoško igrišče pa ocenil za boljšega v Sloveniji. Boj za mali in veliki atletski pokal V petek, 18. maja, je bilo na atletskem stadionu v Tacnu občinsko prvenstvo v atletiki. Učenci medvoških osnovnih šol in OŠ Vodice so se pomerili za veliki in mali atletski pokal. Starejši dečki in deklice (učenci sedmih in osmih razredov) so tekmovali v teku na 60, 300 in 1000 metrov, v štafeti 4-krat 100 metrov, v skoku v daljino in višino, v metu Mlajši dečki tik pred startom teka na 60 metrov. žogice in suvanju krogle. V istih disciplinah, razen v štafeti in v suvanju krogle, so se pomerili tudi mlajši učenci petih in šestih razredov za mali atletski pokal. V vsaki od disciplin se je preiskusilo približno 15 učencev; po trije z vsake osnovne šole. Po mnenju vodje tekmovanja Francija Bohinca se za prihodnost atletike, odkar v okviru ŠD Partizan deluje tudi atletska sekcija, ni bati. Čeprav za treninge uporabljajo atletska igrišča v Tacnu in Ljubljani si vseeno želijo, da bi v naslednjih letih v Medvodah dobili vsaj 100- oziroma 120-metrsko atletsko stezo iz tartana. V boju za veliki atletski pokal so vidnejše rezultate dosegli predvsem Nejc Vaši (OŠ Simona Jenka Smlednik) v skoku v daljino (5,6 m), Simon Mušič (OŠ Vodice) v teku na 60 metrov (7,63), Vid Tršan (OŠ Simona Jenka Smlednik) v (eku na 1000 metrov (2:56,72) in v teku na 300 metrov ... učenca OŠ Preska Staša |jg na občinskem prvenstvu v ' posmeznih disciplinah so se konec meseca udeležili Športni pedagog tudi območnega prvenstva Franci Bohinc v Ljubljani. Otroško rajanje KUD Oton Župančič Sora vabi na srečanje otroških folklornih skupin, ki bo v petek, 15. junija 2001, ob 19.30 uri v Domu krajanov v Sori. Poleg dveh domačih otroških folklornih skupin so na "Praznik češenj” povabili otroke iz Železnikov, Selc, Škofje Loke, Kranja in Železne Kaplje. Vabljeni tudi vi! Ex-tempore Sora 2001 KUD Oton Župančič Sora vabi k sodelovanju v tradicionalni slikarski prireditvi Ek-tem-pore SORA 2001, ki bo od petka, 8. junija, do nedelje. 17. junija 2001. Žigosanje likovnih podlag ho v prostorih KUD-a v petek, 8. junija, od 17. do 19. ure in v soboto, 9. junija, od 9. do 12. ure. Dokončana dela morajo udeleženci oddati v nedeljo, 17. junija, od 10. do 18. ure. Odprtje razstave s podelitvijo na- grad (100, 70 in 50 tisoč tolarjev) bo v petek, 29. junija, ob 20. uri v dvorani Doma krajanov v Sori. Razstavljena dela si bodo obiskovalci lahko ogledali še v soboto, 30. junija, od 18. do 21. ure in v nedeljo, 1. julija, od 9. do 12. ure. Nato se bo razstava preselila v knjižnico Medvode. Tema letošnjega ex-tcm-pora je kmečka nostalgija na območju Medvod. Dodatne informacije daje predsednik društva Franci Plcšcc po telefonu 041/862 012. Spominska soba Francu Rozmanu Stanetu Spodnje Pirniče - Knjižnica Šiška in občinski odbor zveze borcev ter udeležencev NOB občine Medvode so v sredo pripravili v Spodnjih Pirničah proslavo ob odprtju spominske sobe z razstavo narodnemu heroju Francu Rozmanu Stanetu. Kulturni program je pripravil Oder treh herojev s prijatelji. Rešitev križanke "!! ■ -11: Senčila Starič Prejeli smo 1432 kuponov z geslom. Tri praktične nagrade (žaluzije) v vrednosti 5000 tolarjev prejmejo: Majda Trampuš, Seničica 25,1215 Medvode; Sašo Janežič, Zgornje Pirniče 72/B, 1215 Medvode; Barbara Selan, Rakovnik 117,1215 Medvode. Pet nagrad Arboretuma Volčji potok pa prejmejo: Martina Turk, Vaše 9a, 1215 Medvode; Tone Dobravec, Preska 12,1215 Medvode; Mišo Udir, Medveška c. 12, 1215 Medvode; Hilda Kuralt, Zgornja Senica 11,1215 Medvode; Franc Brdnik, Smlednik 34,1216 Smlednik. Nagrade oziroma potrdila bomo poslali po pošti. Križanka IRed&uvuicifa ut finestočižča "TTCedHo J5 t2W Šentvid. - ^.ju&ipAtta tel.: Ot 512 02 34. Ot 512 02 35 Restavracija CIRMAN bo srečnim izžrebancem podarila tri lepe nagrade: 1. nagrada: kosilo ali večerja v vrednosti 5.000 sit 2. nagrada: kosilo ali večerja v vrednosti 4.000 sit 3. nagrada: kosilo ali večerja v vrednosti 3.000 sit Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 21. junija 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1,4001 Kranj ali pa oddajte v Turističnem društvu Škofja Loka oz. v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. ‘Rcetatsiiieija. ut ftncMciZia CT;^ J mnja MHif "***-.. r , „77 mL <0 GORENJSKI GLAS i r <56.1 l Ul NASELJE V PREKMURJU MESTO NA PORTUGALSKEM (F-1) SESTAVIL: F. KALAN PRITOK REKE UNE VEDA O KULTURI IN ŽIVU. ETNIČNIH SKUPIN OSLOV GLAS PRED- STOJNIK OPATIJE SKRAJNI KONEC PREDMETA OBVEZEN SAMSKI STAN DUHOVNIKOV POKR. V SAUDOVI ARABIJI NEBEŠKO BITJE NUŠA TOME ORGAN- SKO VEČANJE IGRALKA VVEST KURENT (NAREČNO) ČLOVEKU PODOBNA OPICA HRVAŠKI OTOK RIMSKI NADZOR- NIKI JAVNIH ZGRADB NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS MODEL VOZILA DAEVVOO ŠPANSKI VELETOK GRŠKA ČRKA GLASBENA VAJA JEČA. ZAPOR PEVKA KRAŠEVEC EKVATO- RIALNI VETROVI ESEJIST FINCI MOSTOVŽ, POMOL ŠAPA VRH OB IT.-SL. MEJI TOVAR- NIŠKA RESTAV- RACIJA VISLICE SUKAR MAVEC MOŠTVO. TIM NAŠ SKLADATELJ (UROŠ) IME PEVKE MORIS-SETTE ALKALOID V ČAJU PRILOGA SOTOČJE JUŽNO- AMERIŠKA ORJAŠKA KAČA LIDIJA KODRIČ ČLAN VLADE ŽABJI SAMEC HRVAŠKI OTOK RANO- CELNIK RIMSKI BOG LJUBEZNI RIBIŠKA VABA VODNA ŽIVAL ČIPKAST OKRAS NA PERILU TENIŠKA IGRALKA KURNIKOVA DRŽAVA V AFRIKI AZIJEC (SLABŠ.) PESNICA ŠKERL PEVKA HORVAT AM. MERA ZA MLEKO HRVAŠKI PREMIER (IVICA) MESTO V VZHODNI ISTRI KRILO POSLOPJA BAT, TOLKAČ ŽIVLJE- NJSKA TEKOČINA INPUT, VNAŠANJE ŽENSKO IME GL. MESTO GANE BODEČ PLEVEL VRSTA SOLATE OTAKAR (KRAJŠE) JAVOR (LAT.) NIKOLA TESLA PREB. ŠKOFJE LOKE (KRAJŠE i BARIJ ŽIVAHEN RAZGO- VOR RIMSKO MIT. PODZEMLJE GOROVJE V MJAN- MARU Zadnja Mercator BC RflCflVOtlC oddelek pohištva - Medveška c. 3, tel: 01 3611-100 PC AIplGS Železniki Češnjica 48, Železniki, tel: 04 5101-950 Oddelek pohištva 1 Brezplačna dostava 1 Računalniški Izris pohištva JMples In SVEA kuhinj Kosovno / sistemsko pohištvo za jedilnice in dnevne sobe, oblikovano z odprtostjo misli in svežino, v topli barvi bukve. 96.033,00 SIT gotovinsko plačilo /V d T 4 Predsobne omare v sožitju s stenskimi oblogami: preproste in uporabne, tako v bukovi kot orehovi izvedbi. gotovinsko plačilo Sestavljivi program mladinskih sob, ^ c m ^ preprosto spremenljiv v otroške ali ( * samske sobe, v številnih mladih barvah in izbranih teksturah. ■ Možnost plačila na 12 čekov brez obresti ■ Brezplačna montaža pohištva Alples ■ Svetovanje V**'', »e 142.919,00 SIT gotovinsko plačilo AKCIJA kuhinje SVEA v BC MEDVODE JL Kuhinje SVEA KAJA TIPSKI SESTAV, 250 cm gotovinsko plačilp E -Jry- ■ 3 Pričakujemo vas v BC Medvode, vsak dan od 8 - 20, sobota 7-14 in PC Alples Železniki, od 8 - 19, sobota 8-13 ure.