Ameriška Domovi m /% /1/1' E1 WGim (%l—HO/W1E No. 135 AMCfUCAN IN SPIRIT PORRIGN in languaos ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 16, 1959 MOftNmdVSwSI>AJH» ŠTEV. Lvm.—VOL. L VOL V Indoneziji uporniki Iz slov. naselbin Rejci prašičev želijo , Razgovori za končanje resno ogrožajo vlado O usodi upornikov in upora proti vladi Sukarna je od srede lanskega leta malo slišati, toda njihova moč predstavlja še vedno resno nevarnost za Sukarna. SINGAPOR. — Poročila o uporu y Indoneziji so od srede lanskega leta v svetovnem časopisju nekam potihnila. Vladi predsednika Sukarna in Nasutiona se je posrečilo zavzeti večja mesta in potisniti upornike v gozdove, gore in džungle. To teh ni uničilo. Uporniška vlada pod predsedstvom Sjafraddina je povezala uporniške skupine v učinkovito vojaško enoto in dejansko obvlada skoro vso Sumatro in Celebes, največja otoka republike poleg gosto obljudene Jave. Vladne čete nadzirajo le velika mesta. Vlada sama priznava, da je na teh dveh otokih do tri četrtine prebivalstva na strani upornikov. Uporniki so se polastili v dobri meri zunanje trgovine med Sumatro in Malajo, prav tako pa tudi med Celebesom in Filipini. Kjer le morejo skušajo dobiti trgovino v svoje roke, da bi tako vlado spravili v čim večjo gospodarsko stisko. Vladni izvoz je padel po zaslugi upornikov za eno tretjino. Gosto naseljena Java je nujno vezana na uvoz živil z drugih predelov dežele ali pa iz tujine. Sodijo, da bo morala letos uvoziti okoli milijon ton riža. Uporniška vlada se jezi nad Amerikanci, ki da so nad njo prezgodaj obupali in sedaj podpirajo gen. Nasutiona, ki naj bi bil sposoben in voljan po njihovem mnenju državo rešiti pred komunizmom. Uporniki se še ne čutijo dovolj močni za splošen nastop proti vladi, upajo pa, da bodo na kraju prisilili Sukarna na kolena. Ta je pred kratkim ukinil državno ustavo, razpustil skupščino in uvedel osebno diktaturo. Usoda Indonezije je važna za Ves svobodni svet. To je poleg Kitajske, Indije in Japonske najpomembnejša država Južne in jugovzhodne Azije. WASHINGTON, D.C. — V so-,boto, 11. julija 1959, se je poročila gdč. Andreja, hčerka g. An dreja Glušiča in njegove žene Marice, z g. Roberton W. Bell v cerkvi sv- Ane. j Nevesta je prišla s svojo materjo iz Slovenije k svojemu j možu pred nekaj leti, g. Andrej Glušič pa, ki je bil med drugo svetovno vojno načelnik glavnega stana Slovenske vojske, je prišel semi 1. 1950 iz Nemčije, kjer je bil za časa nacistov za-| prt v koncentracijskem taborišču Dachau. Socialisti zborujejo Kasem še bolj omejil rdeči vpliv v Bagdadu BAGDAD, Irak. — Politični opazovalci so z zadovoljstvom Ugotovili, da je general Kasem bolj omejil vpliv komunistov v svoji upravi.’ Pri zadnji spremembi vlade ni vanjo sprejel samo protikomuniste in prekontro-brane nevtralce, ampak je celo omejil delokrog levičarja dr. Kubbe) ki je odkrito branil komuniste in jim šel na roke, ko je bil minister za gospodarstvo. Kasem je čisto navadno razpu-sbl to ministrstvo in njegove po-razdelil na druga. Dr. Kubba K pa ddbil ministrstvo za agrarno reformo in za petrolejsko industrijo; tam ne more napraviti mnogo škode. Na drugi strani je 'minu. ^okaj novih ministrov takih, da cdobravajo omejeno sodelovanje mzapadnimi državami. Vodniki socialističnih strank iz 29 držav so se zbrali na tridnevni kongres. HAMBURG, Nem. — Socialistične stranke poudarjajo še vedno rade svoj internacionalizem in sklicujejo od časa do časa kongrese, na katere so vabljeni zastopniki vseh pomembnejših socialističnih strank na svetu. Pretekli torek so začeli socialisti svoj kongres v Hamburgu, Udeležujejo se ga zastopstva iz 29 držav. Socialistične stranke so se v zahodnoevropskih državah, pa tudi v skandinavskih deželah izkazale kot trdna zapreka širjenju komunizma, čeprav imajo z njim dejansko isti ideološki izvor. Socialistične stranke so se do neda. vnega zavzemale za podobne cilje kot komunistične, le da so jih skušale doseči z zakonitimi sred- Npo-o vlade KS? Prekomerna vzreja debelih prašičev grozi škodovati cenam. Z Vezna vlada naj pomaga. WASHINGTON, D. C. — Člani Skupnega kongresnega odbora za atomsko silo, ki so bili nedavno v Ženevi, da se pouče o WASHINGTON, D. C. — Na- razvoju razgovor°v za končanje j „ . preskušanja atomskega orožja in rodna zveza prasicjerejcev se je ^ J v & J obrnila na federalno administra. P°^ro arae™be zastopnike v . -r, .. m v n dhovih naporih, so se ob svojem cijo za pomoč. Boji se namreč, •’ 1 , ’ J da bo tekom prihodnjih 12 mese- P^ratku zglasili pri državnem tajniku Herterju in se hudo pri- tožili nad potekom razgovorov. Po besedah demokrat, sena- cev prireja na prašičih tako velika, da bodo tekom 1. 1960 cene za prašičje mesne izdelke občutno . , padle. Predlaga, naj federacija ^ G,ore-a 30 Zdruzene države dopustile, da so se razgovori, ki *so jih začeli lani 31. oktobra, srednje teže na višini $12.50 za penili v‘‘vajo v brezplodnosti, da tam dejansko ni bilo dosti doseženega. Senator se je posebno obregnil ob poročila tiska, žrtvuje za eno leto okoli $200,-000,000 in drži cene za prašiče 100 funtov. | Nadprodukcija v tej panogi je znana stvar. Že 1. 1953 je bila tako velika, da je administracija morala začasno nakupovati svinjsko meso in ga konservirati, da ... je preprečila katastrofalni padec ^ocel° _m noce3° pristati na no- ki napravljajo vtis, da je bil pri razgovorih dosežen uspeh, ko tega v resnici nikjer ni. Sovjeti beno učinkovito nadzorstvo, pri tem pa delajo v javnosti propa-popustili za cen. Tudi vzrok za letošnjo predvi- , , deno krizo je star in znan. Radi ®c,n °’ V ° 1 ° S° „ , federalne politike podpiranja cen 1 <-)Se§0 sPorazuma. a o je to. deželnih pridelkov so farmarji ^^o neroden da jim tako propa- začeli povečavati pridelek koru- ;gand° nemoteno doPusca in omo- bo znašal §°^a' Gore predlaga, ze. Letošnji pridelek 4.25 bilijonov mernikov in ga ne bo mogoče porabiti drugače kot za rejo prašičev. Koruza je za prašičjereio predraga, zato so uidi mesni izdelki tako dragi, da prfvIjene ■’“fvarjat. da tako naj Združene države določijo trdne stvarne cilje za konferenco, določijo točen datum, do katerega so se pri- nega urada J. Finnegan se je raz-govarjal po nekako dve uri z vsako stranjo, s predstavniki jeklarske industrije in s predstavniki unije. Ugotovil je, da trenutno ni nobenih izgledov za uspeh po- . ....... . . . .. ustavij0 sovjetsko zavlačevanje sred°vanja in je zato nadaljne ih konsum vseh ne pokupi. Da jv in privijejo SovjetJej Iposkuse odložil do ponedeljka. bi omilili krizo pravijo farmar- _ bodo razgovore Po njegovem sestanek obeh stra- ji’ ]e treba klatl praSlce v Sred' imam!” j, .k*3 pojdite srečno in va-da, se ne prehladi, ali da ^ kaka druga nesreča ne pri-Op pravi Uršika v skrbeh. boter in botra z ‘ajdom’ ^°sta. Za njimi stopi Uršiki- Plati; ko so bili sami zunaj, Pravi; £. se vrneta domov, pa-a’ kam bodo letele vrane in (j ° bodo večale, da bomo ve-°(k ali bo otrok srečen!” bova že!” a ju je pustila naprej. DR. ŽUPNIK 6l _ ZOBOZDRAVNIK 1 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St. Dradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne North American banko Kolariča je gledala, komu bi dala kruh. Naproti jima pride ulbožna kočarica z enim, otrokom v naročju, drugi se je pa držal za krilo. “Lejte, bolje bi se ne moglo naključiti!” pravi Kolariča, vzame kruh iz rute in ji ga da- “Bog vam povrni! Srečna vidva in tisti, ki ga bosta držala pri svetem: krstu!” “Bog vas usliši!” Do cerkve ni bilo drugih dogodkov; tudi ‘ajda’ ni bilo treba dajati iz rok. Doma pa je sedel Peter pri ženi in jo je dramil, kadar je hotela zaspati. Trudnost in onemoglost jo je mučila; ker je pa slabo, ako mati takrat zaspi, je mož pri njej čul in se ž njo pogovarjal- Sina je krstil pokojni gospod Julij. “Peter? — Lepo ime! — Torej Peter Košiček!” je dejal gospod, ko so šli iz cerkve. Boter in botra gresta v gostilno, ker sta se hotela pokazati. Ker sta pa vedela, kako skrbi doma mlada mati, kreneta kmalu domov. Ozirata se, kje bi neki uzrla vrane. Tam v gozdiču za vasjo so kričale- Komaj pa sta bila na pol poti, se vzdigne nad gozdičem gosta jata vran, zavrte se nad drevjem in okoli zvonika in zlete z glasnim večanjem proti Zagorici. “Kaj neki pomenijo?” vpraša botra; Toda tudi boter ni vedel, ker je bil še popolnoma nevešč. Doma se jih vsi razvesele; “Hitro sta odpravila!” “Mudilo se je nama, ker vemo, kako vsi težko čakate, zlasti pa mati. —------Mati, vzeli smo vam ‘ajda’, prinesli pa kri-stijana; nate ga!” S temi besedami položi. botra Peterčka na! posteljo. In kakor bi otrok vedel, da je doma, zajoka. Odgrnejo, in Uršika ga vzame v naročje, o-gleduje ga in poljubuje, šepe-taje: “Peterček! Peterček!” Nosečka in Uršika sta imele opravka: s Peterčkom, drugi so se pa pogovarjali. “Kam pa so letele vrane?” vpraša, njena mati-Ko ji povesta, vzklikne vesela: “Srečen bo! — Veste, če lete vrane proč, tedaj je vselej dobro znamenje; ako pa! prilete kričeč nasproti in zlete nad glavami, tedaj je slabo znamenje; nesreče spremljajo takega človeka do groba.” Dajajoč si najboljše upe za bodočnost otrokovo, se botra poslovita, obetajoč, da se dalj pomudita, kadar bo / mati bolj močna in se bo lahko razgovar-jalai. v' Ko je dala Nosečka med vrati botri roko v slovo, stisne ji le-ta nekaj v pest. Nosečka hvaležno pomežikne in reče: “Da bi bilo že skoraj zopet iti h krstu.” In to je gotovo želela iz dna srca. (Dalje prihodnjič.) Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELO VADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Zanimiva zgodba francoskega invalida D o s t o j a n s tv o .... Dober okus in simpatično razumevanje vaših potreb Hanv A. SVETEK pogrebfts 47s E. 152nd Street KE 1-3177 Velik prostor za parkiranje odzadaj Ambulančna posluga z oksigensko napravo dan in noč Spomladanskega jutra 1834. leta je prišel v ljubljanski hotel “Slon” vojaško oblečen mož. Pripovedoval je, da je po rodu iz Litije, da so ga Francozi, ki so bili v naših krajih od leta 1809 do 1813, vzeli v vojsko, da se je bojeval na Laškem in na Španskem. V bitki je izgubil eno roko. Leta 1814 je prišel v francosko mesto Lyon (Lijon) ter preživel v ondotnem invalidnem domu 20 let. Poudarjal je, da se mu ni slabo godilo. Kupčeval je s ptiči in si prihranil nekaj sto frankov. Hipoma pa! se ga je polastilo domotožje, prešinilo ga je hrepenenje po domovini. Zapustil je invalidni dom, Lyon, francosko državo in se odpravil pels! proti domu. Doma so mu pravili, da je Matevž Ravnikar škof v Trstu. Zato je sklenil, da pojde v Trst, ker je upal, da mu utegne škof preskrbeti Akpo/$ttftfrfitevft' fftANCES P. BOI TON • Congressman, 22nd District. Ohio 450 ROM orna IIHIOIM, ViSMNGKM 25, 0. t kako službo,. Invalid se je odpeljal iz Ljubljane s pošto. Spotoma je moral večkrat menjati poštni voz. V Trstu je izstopil v gostilni “Al eaval bianco,” to je bilo v bližini sedanje kavarne. Ta ga je vzel brezplačno v svojo sobo ter ga prenočil. Drugi dan se je invalid preoblekel v civilno o-bleko in šel po kosilu k vratarju škofijske palače. Tam je vprašal, kdaj škof sprejema. “Jutri ob 10. uri” mu je odgovoril vratar. Drugi dan se je lepo praznično oblekel, O pravem času je vstopil v škofijsko čakalnico Tam je bilo več gospodov, ki so vsi želeli govoriti s škofom. Naš invalid je čakal celi dve uri. Ko je bil zadnji (gost, ga1 je sluga vprašal po imenu, nakar je izginil v škofijsko sprejemnico. “Koliko jih je ©e zunaj?” je I'VR. ZELMA GEORGE RETURNS U FROM STATE DEPARTMENT TOUR. This week it was a pleasure to welcome one of Cleveland’s leading citizens, Dr. Zelma George, who has just completed a world tour under the auspices of the cultural exchange program of the Department of State. The noted sociologist, writer, teacher, lecturer, and singer has spent the past six months consulting with and speaking to women’s groups, educators, students and civic organizations in ten countries in Asia, Africa and Europe. From the reports received by the State Department, Dr. George has done a magnificent job of creating goodwill and friendship for our country wherever she went. Stopping off in Washington enroute home to Cleveland, Mrs. George made a detailed report to the Department of State. She and I went to the White House Wednesday morning where the President was both gracious and generous with his time. We had a wonderful interview with him. VETERANS LEGISLATION The House recently approved by an overwhelming vote a bili (H.R. 7650) broadening the pension program for non-service-connected veterans of World War I, World War IX, the Korean conflict, and their widows and orphans currently on the rolls. In addition 72,000 veterans currently ineligible for pensions because of the income limitation would receive payments under the new system, and 206,000 widows would be added to the rolls. Under the new legislation, instead of granting the same monthly amounts to any qualified veterans, the proposed benefit scale would be based on outside income within a prescribed ceiling, as well as the number of dependents. Payments would range from $40 to $90 a month for veterans and from $25 to $75 for their widows, plus $15 for each dependent. The outside income limitation ceiling-would be set at $1800 for single pensioners and $3000 for those with dependents. ***»»* FELLOWSHIP AWARDS BY FORD FOUNDATION The Ford Foundation has announced this year’s fellowship awards for scholarly training related to Asia, the Near East, the Soviet Union, Eastern Europe, and Africa. At the same time the Foundation stated that applications for the 1960-61 academic year will be accepted until November 1, 1959. The fellowships are awarded to graduate students, scholars who already have received doctorates, college seniors planning to enter business or other non-academic careers, and persons of demonstrated ability in such fields as journalism and government. This is part of the Foundation’s program to improve American understanding and competence in foreign international aifairs, particularly in areas where knowledge and trained personnel are scarce. Application forms and information about the 1960-61 fellowships may be obtained from: The Secretary, The Ford Foundation, Foreign Area Training Fellowships, 477 Madison Avenue, New York 22. New York. ill 111 Nocoj nastopita na svetovidskem karnevalu dobro poznana muzikanta “Lojze in Janez” ki sta John Pecon in Louis Trebar. vprašal škof. “Samo še eden,” je odgovoril sluga. “Pravi, da je invalid, da: je služil na Francoskem, da je prišel s Kranjskega in da se piše Miha Štendler.” “Stendler?” je vprašaje ponovil škof, “ali je povedal, iz katere vasi je?” “Ne, Vaša milost,” je odgovoril sluga Franc. “Pripelji ga brž,” reče škof. Ko je invalid vstopil, ga je škof pogledal radovedno in ga vprašal: “Vi se pišete Stendler? Od kod ste?” “Rodil sem se v Litiji ob Savi,” je odgovoril invalid. “Ali je bil župnik Jurij Stendler, ki je bil včasih kaplan na Vačah, vaš sorodnik?” “Da, gospod škof, bil je moj ttric.” “Vaš stric, pravite?” je Škof ginjeno vzkliknil in je kar najbolj ljubeznivo gledal invalida. “Da,” je rekel škof, “podobnost se ne da tajiti.” Invalid reče nato: Tu imam še lastnoročno pisano pismo pokojnega strica, ki mi ga je pisal leta 1809 v Ljubljano, ko sem postal trgovski pomočnik.” “Res je,” je odvrnil škof. “To je njegova pisava. Vaš plemeniti stric je bil moj dobrotnik. Kot kaplan na Vačah me je podpiral, ko sem še pasel., Poučeval me je in me bodril za vsak napredek. Njemu Se moram1 zahvaliti, da sem šel v šole in da sem danes to, kar sem.” Pri tem je v (škofovem očesu Zablestela solza in tudi invalid je bil ginjen. “Povejte mi, kaj želite od mene. Nečak Jurija Stendler j a ne sme v meni najti nehvaležnika,” reče škof. Presenečeni invalid odgovori: “Sam ne vem, kako bi se preživljal. Manjka mi leva roka, ki sem jo izgubil v vojni leta 1814. Potem so me sprejeli v lyonski invalidni dom. Preživljal sem se s ptičjo kupčijo in sem si prislužil nekaj sto frankov. Zgrabilo pa me je domotožje po domačih hribih in tako sem prišel pred 10 dnevi domov. ] V Litiji ne živi noben moj sorodnik več. Slišal sem pa o vas, da ste čislali mojega strica in da imate usmiljeno srce. Opogumil sem se in prišel do vas. Bog vam povrni, če mi pomorete do kake službe, ki bi jo opravljal z eno samo roko.” “Kaj bi vas najbolj veselilo? Bili ste trgovski pomočnik; torej trgovina.” Škof si je ogledal še vsa njegova izpričevala ter je rekel nato: “Pojdite zdaj v gostilno, kjer ste pustili svojo prtljago, ter jo prinesite v škofijo. Danes 0-stanete pri meni na kosilu.” Cez nekaj dni je po škofovem naročilu sluga spremil invalida v neko ulico starega mesta. Odprl je majhna vrata pod oboki, izročil ključ Stendlerju ter mu rekel: “Gospod škof so mi naročili, naj vam izročim ključ in naj vam povem, da je vse, kar je v trgovini, vaša last.. Tudi najemnina je za polovico leta že plačana. Vi ste sedaj gospodar tega blaga. Želim vam dobro srečo.” Presrečni Stendler je bil tako I«!! | A / SVOJEVRSTEN BROD — Brodovi vozijo preko rek navadno po vodi, tale na reki Oste v Nemčiji pa prevaža blago in potnike med Baskeckom in Ostenom ‘‘po zraku”. Teče po ogrodju, ki je zgrajeno kot nekak most preko reke. zavzet, da ni mogel izpregovori-ti besede. Vse se mu je zdelo kakor sladke sanje. Solze so se mu vlile. Stisnil je slugi roko. Ko se je drugi dan napotil k škofu, da bi se mu zahvalil, je padel predenj, a škof ga je dvignil ter mu rekel: “Nič več! Nobene besede o tem, ljubi moj Stendler, zakaj s tem, da sem vam pomagal, se čutim prav tako srečnega kakor vi. Izkazal sem se vsaj nekoliko hvaležnega vašemu rajnemu strciu.” Po “Naš tednik.” HELP WANTED — FEMALE Sewing Machine Operators Must be experienced. Operators for ladies’ sports wear. Excellent piecework rate. Steady employment. BOBBIE BROOKS INC. 2230 Superior Ave. 4 ' 0139) WAITRESS (SUPERVISORY EXPERIENCE) SALARY IF you ^re between the ages of 30-35. IF you have had a minimum of: 5 years experience in quality food service. IF you have the ability to supervise and train others. Apply in Person After 4 p.m. KENNY KING’S 3200 W. 117 ________________________(139) Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Ženska, neporočena, ki se razume na prodajo v trgovini jestvin dobi delo; plača, hrana in stanovanje po dogovoru. UT 1-7780. (X) MALI OGLASI Hiša naprodaj Na Arlington Ave. je naprodaj enostanovanjska hilša:, podkletena, z novim plinskim ogre-vom, tremi spalnicami, garažo in velikim vrtom. Kličite PO 1-6494. (136) Sobe se odda 3 sobe se oddajo zadaj, spodaj. Na 1035 E. 70 St- HE 1-6488. (136) Iz urada Carniola Tent No. 1288 The Maccabees Člani so prošeni, da naj pridejo plačat asesment v navadne prostore v petek, 24. julija, ali pa naj pridejo katerokoli soboto od 2. do 5. ure pop. v društveni urad v SND, staro poslopje, na St. Clair Ave- Tajnik Richmond Heights Enodružinske — odprte v nedeljo od 2. do 5. pop.: 4845 Swetland Blvd. blizu Richmond. 4851 Swetland Blvd. blizu Richmond. 5859 Douglas Blvd- blizu Highland Rd. FAMILY REALTY EV 1-1953 ali 1-5230 (136) V So. Euclid — Lastnik prodaja 2 spalnici, jedilna soba, ognjišče za drva v sprejemni sobi, poploščena kopalnica, zaprt “breezeway” in veranda zadaj, polna klet, priključena 1% garaža, lot en aker, lepo obdelan, jeklena zimska okna in mreže. Se lahko takoj vselite. Kličite EV 1-2067. (136) Soba se odda Opremljena soba se odda zaposlenemu moškemu. Si lahko kuha. Oglasite se na 1(168 E. 76 St. —(136) For Rent 1209 Norwood Rd., store with 1200 square feet plus full basement, heat included. Ideal for office or retail. Very reasonable. Owner KE 1-1934. (10,16,17,jul) MALI OGLASI Naprodaj Proda se Emerson klimatska naprava (air conditioner), kakor nov, rabljen samo 2 meseca. Kličite UT 1-9894. (137) Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (x) Dvodružinska hiša V fari sv. Vida, v dobrem stanju, 5 sob vsako stanovanje, moderna kopalnica z barvano opremo, polna klet, 2 nova plinska furneza, krasno obdelan lot. Nič stroškov. Se lahko takoj vselite in kolektate najemnino. Samo $14,900. KATHERINE J. WELTER, Inc. 29025 Lake Shore Blvd. WH 3-3800 (136) HIŠI NAPRODAJ Dvodružinska, 4 in 4, v bližini St. Clairja na E- 33 St., preko $140 mesečnega dohodka, cena samo $7,000. Dvodružinska, 5 in 5, na E. 173 St., plinski ogrev, nova streha, novi žlebovi, dvojna garaža, $150 mesečnega dohodka, cena samo $15,800. BARAGA REALTY 985 E. 185 S4. IV 1-9998 (136) Hiša v najem Odda se hiša za 1 družino, 5 sob, na novo papirano, plinski fumez, vodni grelec, mirnim ljudem. 7216 Lockyear Ave. EN-1-3194. (136) Naprodaj Zaradi bolezni in starosti moram prodati že 15 let obstoječo delikatesno trgovino z dovoljenjem za prodajo vina in piva. Ni potrebno dosti denarja. Oglasite se na 4727 Payne Ave- (X) Hiša naprodaj Proda se dvodružinska hiša na E. 159 St., v fari Marije Vnebo-vzete. Kličite IV 1-1810. (436) Naprodaj Dve izložbeni omari, 5% čev-dolge x 20 inčev široke, in blagajna. Kličite EX 1-6531. (136) V najem 5 sob, primerne za stanovanje, ali zdravniške ali odvetniške urade. Zgoraj na 20070 Lake (Shore Blvd., čez cesto od cerkve sv. Križa. Zmerna najemnina. Kličite Andrew Knaus, AN 1-2011. • (138) Sobe se odda Oddajo se 3 sobe blizu cerkve sv- Vida, na E. 61 St., zgoraj. $48 mesečno. Nič otrok Kličite UT 1-2226 ali FA 1-9317. (143) Ženitbena ponudba Samski moški ,lastnik velike farme v West Springfield, Pa., želi spoznati Slovenko srednje starosti v svrho ženitbe. Za natančnejša pojasnia pokličite Dl 1-4084. —(135) Hiša naprodaj V fari sv. Vida, 6 sob spodaj, 5 sob zgoraj, 2 garaže. Se mora prodati, da se uredi zapuščina. Globokar Realty 986 E. 74 St. HE 1-6607 (135) V najem Odda se 5 sob zgoraj, plinska gorkota, vroča voda. Na E. 74 St. Kličite EX 1-1085 po 2. uri pop. (135) Stanovanje se odda 5 neopremljenih sob, na novo dekoriranih, se odda v najem odraslim na Carl Ave- Kličite zvečer EN 1-0472. —(136) Re-Nu Auto Body Cr. Popravimo vaš avto In prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street AMERIŠKA DOMOVINA, MATIJA MALEŠIČ: IZOBČENCI Umrl bi človek, Bariča! In u-'mislite, da Ture ve, kje je? 'jin — sin!” Nekam svečana ho-!pa ni iz grla. j ve, kaj bi napravil, in ko mu v mre, umre tvoj oče, Bariča, če ne prideš in mu ne položiš obkladka na srce, kakor znaš le ti-Kaj bo Šoka, kaj žena, ki ne znata. In to motovilo osebenj-k sko! Menca Ture klobuk v rokah in ga prekleda iz leve v desno, iz desne v levo. Če bi res vedel, kje je, če bi vedel! Oo! Pa hipoma prešine Tureta, da bi si rajši odgriznil jezik, ko še če biti županja in čudno ji ža-J Ali naj Ture zavriska? V hi-! radosti ne pride prava beseda ri v očeh-“Kajne, mož?” In pri-: ši, iz katere so včeraj odnesli na jezik, vriskati pa ne sme, me moža in dvigne glavo. Kaj mrliča, naj vriska ? tedaj vrže klobuk ob tla. j blebetaš, ko te nihče ne prosi,! Pa kaj, kaj naj napravi Tu- Še tisti dan je bila Bariča do- Hoče kreniti župan po pisar- Piaznesti je hotel ponos Nemko, ni. Pa ga ne neso noge. Klecajo ko je prirožljal med vojno Ture mu v kolenih- In kri, kri sili v s sabljo, z zvezdami pod vra-glavo in hoče zaliti možgane, torn, s kolajnami na prsih. “Ali Bariča, kam si prignala oče- nisem pravila — imer gezagt, ta? Omedlevica mi sili v glavo, de je majn Artur rojen za nekaj ko pomislim na tvojo trmo in višjega?” Pa je le dosegla, da na Tureta. ga niso vteknili v kovačnico in Tiček je ta Tvoj Ture, prebri- je prišel ključavničarju v roke. san tiček! Računa: od jeze se župan razpoči, kap ga gotovo Če je že kovačnica pri bajti, ali ne more v kovačnici delati klju- zadene. In zopet zastoče župan, čavničar? O, ključavničar, šlo-Šc-ka spet priteče iz veže. ser, kaki gospodje so ključavni-Zbere se župan. In si s silnim čarji ponekod! Tam po Nem-napcrom prisili noge, da ga mir- škem! Da te ni strla žalost za-no neso do vrat v gostilniško so- radi Turetove ječe, zdaj bi šele bo, ki jih zaloputne za seboj, čivkala in pela: “Majn Artur! Kaj nisem pravila? Le čakajte, čakajte! Županov zet! Majn Ar- Ko pa je sam v sobi, se mora o-prijeti za mizo. Omedlevica. Ta nesrečna pijača je kriva te tur!” tesnobe v srcu in navala krvi v glavo- Pa kapnica ni dobra za želodec, druge vode tod ni, pa Dvigne župan glavo, ženin glas pije človek vino. Pije, ko ga vse čuje iz veže. Baš te je sedaj še tako jezi, da bi skočil iz kože. treba, da je zapustila podstre-Pije, ko ga vse tako žalosti, da šje in pohajkuje po hiši. Župa- Misliš, Bariča, da so ljudje na vse to pozabili? bi se razjokal. Da, da, razjokal bi se tvoj oče, na pretrese: Če jo sedaj napade? Ali se ne spreminja nekaj me- Barica! Ni prekoračeno šestde- sec na nebu? Takrat je nevar-seto leto, pa trka smrt na mo- no. Kaj boš z njo sam? žgane: Pripravi se, zrel si! Vse življenje same skrbi in sitnosti Bariča, Bariča! Ha, misel ni slaba, vredna je in razočaranja. Žena ni hotela (Bariče: Klepetajte, ljudje, koli-po njegovem in mu ni primol- kor hočete, in obirajte župana! čala nobene besede. Njeno bole- Ture je Simoničev, na Turetu zen prtijo njemu, ker jo je ho- popravimo, Tureta vzamemo k tel obrniti po svojem. Same hiši. Kaj praviš) k temu, Po-hčerke, edini sin umre, pomrejo kalnik, ki govoriš o oholih žu-še hčerke razen ene. In ta edin- panih? ka, edina nada na stare dneve in ponos njegov — pa z glavo skozi zid: Tureta hočem! Včasih so bili povpraševali o-troke: Znaš nemški? Znam: Majn Artur! Saj se ni smela Nemka pokazati na vasi: Majn Artur! Kdor je mogel, je brcnil stokal. Vstati hoče. potepenskega fantička, katere-J O noge, noge! Pa Majn Artur! Župana zbode ko z iglo v srce. Zastoče. Priteče Šoka, lahno odpre vrata, žena sili za njo. Zbere se župan- Noče priznati, da mu je hudo in da je za- mu ni bilo nobeno, tudi še tako kislo, trdo in nezrelo grozdje varno. Majn Artur naj bo županov zet! Župan zatre glas, ki bočeče izviti iz grla. Za pastirja je bil Ture pri hiši. Pastirja, ki pride vsak večer brez živine domov, noben gospodar, niti zastonj niti iz usmiljenja, ne trpi pri hiši. “Učiti ga daj,- lernen!” svetujejo možje Nemki. Radi bi se znebili po-tepenca, ki jim zapeljuje otroke. “Kovačnico imaš! Kovač naj bo bo — Šmid!” “Najn, najn, najn! Majn Artur — zamazan, črn kovač? Nikdar!” Kajpak, majn Artur je bil rojen za kaj višjega! CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WAUCONDA — 4 bedrooms, 2 enclosed porches, dry basement, with 20x40 ft. paneled family living room. Excellent condition. A real bargain. GLadstone 6-S566. (136) GLENVIEW — 4 bedrooms, brick, Cape Cod; basement, wall to wall carpeting in liv. and din. rms., tile bath and unfinishes V2 bath, large cedar closet, alum, storms, near public, paroch. schools, church, transp., Shipping, cedar fenced. Low 2Q’s. By owner. PArk 4-4594. BUSINESS OPPORTUNITY BOWLING ALLEY — 16 automatic lanes, now being remodeled. Good established business. North side location. PE 6-1585. (137) TASTEE FREEZE — Drive in, parking area, good going business, established 3 years. Burgers, Hot Doigs, etc. Western suburb. Call GUnnerson 4-7068. (137) tista nesrečna omedlevicai! “Šoka! Po Tuerta skoči!” Ni treba dvakrat reči Šoki. Fant, tja pred hišo h kameniti mizi stopiva! Poklekneš in sklo-se mu ' neš glavo, da se dotakneš z no-| som prahu. “Vidiš še sledove krvi, ki si jo prelil?” Tako mu bo pokazal! '“Saj imaš prav! Le Ture 30 pripelje domov.” Žena, molči! Ali ne vidiš, da jvoje besede le Se bolj vzvalovi jo nemirno kri in jo podijo v glavo? “Pa mu jo daj! Da je Ture o-rožnik ,bi ne premišljal. Toliko imaš, da bosta živela i brez 0-rožniške plače.” Sta se domenili z Barico, ali se te loteva, žena? Ali hočeš zar četi s svojimi starimi očitki? Pride Ture. Ko da je čakal pred hišnimi vrati, ker je vedel, da ga pokliče. Vre po županu. Lepo si pripravila vse to, hčerka! Mater s podstrešja: Niste lepo ravnali z menoj. Bodite dobri, atek! Popravite sedaj! Recite Turetu prijazno besedo! Zvečer sem doma, če pove Ture, da ste se uklonili. Šoka opreza na vratih, da ji ne uteče nobena beseda. Naglo se dvigne župan s stola. Ves zaripel in počrnel je v o-braz. Dvigne pogled v Tureta. Pa ga gleda, gleda. Širi oči, stekleni sijaj je v njih- Zakrili z desnico proti levi strani prsi, 0-mahuje Zakriči Šoka, priskoči Ture. Županja govori o vinskem kisu in obkladkih. Ko pride župan spet k sebi, o-pazi, da mu močijo senca. Ah, kaj vedo, kako je z njegovim srcem! Ne znajo pač. Prav je napovedoval zdravnik in ga plašil. Tako bi lahko celo umrl. Naval krvi v možgane, odpovedo noge, omedlevica, otrpnejo možgani, sape ni. Trdno stisne župan zobe in se pa izdal in pokazal županji, ka-oprime z rokami mize. Ni dvo- ko je v njem. ma, napad se ponovi, če se zopet j Uredila si vse tako lepo, da razburi. Omedlevica že znova bi si človek i v sanjah ne mo-sili v glavo. | gel lepše zamisliti, pa ti naj se- O! daj Ture z nepremišljeno be- Barica, Bariča, če ne prideš sedo poruši ves načrt? Ne boj kmalu, kmalu, ne najdelš očeta se, Bariča! Ni tako neumen več živega. Ture, da bi ne pogodil: Če si Bariča, pridi! Glej, kako je omehčala očeta in ga uklonila, nerodna Šoka, kako mati niče- da se je ponižal pred Turetom, sar ne naredi prav, ali pa noče. prideš sama, ko izvelš, da je po-Barica, želiš zares očetovo slal ponj. Kako izveš? Kaj to smrt? Ture ve! To veš ti sama najbo- Drgetajo županu ustnice. Sko- Ije, ti, ki vse tako lepo in prav zi stisnjene zobe izreče: “Pripe- napraviš. domov Sa- Ko hočejo Turetu uteči po- lji • . . jo . mo domov!” gledi pred očitki županjinih oči, “Čuješ, Ture? Pripelji jo do- zadenejo na Šoko. Prijazno ki-mov!” Županja mu položi roko ma šoka s praga in namiguje na ramo Turetu., Če Ture čuje? | In v Turetu je v trenutku ja- O! Bariča, kako lepo si vse to sno: Brez Šoke ne pojde! Po tebi, Šoka, jo najdemo in pripeljemo domov. Dobra si, Tureto-va botra si, Bariča ti zaupa. Ko ji poveš, kaj si danes videla in slišala. Ne bojte se, županja! Pripe- nai naravnala. Bariča, Bariča, rokah te bo nosil Ture! Tureta zmede prodirajoči pogled županje. Vrta, vrta ta pogled vanj in je nestrpen: “Kaj se obotavljaš?,Zakaj ne greš ponjo? Ali ne videš, kako je oče- Ijeva jo s Šoko! Pa Ture še kar tu brez nje?” stoji. Županja, ljudje božji, ali res “Pripelji jo, pa — p§i boš na- žena? Ne vidiš, kako opreza na vsako besedico in kretnjo Šoka? Da razbobna po vasi in po | občini, kako jemljejo županovi zeta k hiiši, zato se drži hiše ko klošč. In ti, žena, si seveda bas najbolj poklicana, da govoriš ob tej priliki. Pa ne reče ničesar župan. Ah, ko bi te strašne tesnobe pri srcu ne bilo, ko bi mu ne grozila omedlevica ob vsakem, še tako majhnem razburjenju. Ah, ko bi bil človek zdrav, zdrav! Ne govorila bi sedaj ti, žena, ne stal bi ko štor pred menoj Ture, ne prisluškovala bi Šoka. Če pa je človek bolan, bolan-Baricai, obkladek na srce! Bariča, Bariča! j Zgrabi Tureta, da bi se bil s pestmi po čelu. Ko štor stoji | pred županjo. Ponižal se je župan, prosil je, naj Barico pri-| pelje domov. Ture, Ture pa mol-1 či! ^ In vendar mora, mora sedaj kaj reči- Županji, da ji bo dober, kot ji je dobra Bariča. Županu, I da mu ne bo žal. Ničesar ne reče Ture. Kipi po njem, da bi se razpočil v sreči in navdušenju za* Barico- Besede, prave in primerne besede Kako srečna kombinacija ZABAVA . . . PRIJATELJI ... IN Z OGNJEM VARJENO STROH S . I V1** • . '■jj < ^ ^•‘■Iw/;w' ■ Hladna jezerska sapica in mrzle steklenice osvežujočega Stroh’s piva . . . kako prijetno je ob tem ipreživeti poletno popoldne! Ne glede na to, kateri poletni šport vam je najljubši, imejte pri sebi vedno Stroh’s pivo ... z ognjem varjeno, z lažjim, mehkejšim okusom! UGAJALO VAM BO SEDAJ PO LOKALNIH CENAH America’s only fire-brewed beer ...fire-brewed at 2000 degrees! m&MA: The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan NENAVADNA TOVARIŠA — Mrs. Isob el Cole v Winstonu na Angleškem ima dva ljubljenca, aligatorja in mačko. Na. sliki ju vidimo, ko se spravljata k obedu. Baje se kar dobro razumeta, čeprav bi v naravi aligaitor mački naglo zavil vrat. — K O N E C re? Ves nemiren je, prestopa se ma. z noge na nogo. Kaj naj napravi? Pa začuti v rokah klobuk. In — Irske železnice so popolnega stisne, dvigne desnico in tre- ma opustile parne stroje in jih šči z vso močjo klobuk po tleh. 'nadomestile z diesel lokomotiva-Seve! Ko človek od sreče ne mi. r s 1 i * Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira'poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! s AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio ^ HE 1-0628 ^ l fcviv.. SLIKE IZ CVETOV — V Genzano v Italiji imajo vsako leto poseben praznik cvetja, ko sestavijo na glavni cesti skozi naselje vrsto slik iz samih cvetov, kot kaže slika. ZA VAREN PREHOD — Cesto okoli Walchensee na Baviarskem so zavarovali pred plazovi in usadi z nekakim mostom, preko katerega se ti vale naravtnost v jezero preko ceste.