cena 1000 dinarjev številka 40(945)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 6. oktobra 1988
Praznične prireditve
Ob občinskem prazniku, 8. oktobru, se v Šaleški dolini vrstijo prireditve. Nekaj se jih je že bilo, največ pa jih bo na sam dan praznika.
Jutri, 7 oktobra, bo najbolj živahno v Šoštanju, 8. oktober je tudi praznik te krajevne skupnosti: ob 16.30 bo na Trgu svobode koncert godbe Zarja, ob 17. uri svečana seja skupščine s podelitvijo plaket in priznanj, ob 18. uri komemoracija pri spomeniku talcev, ob 18.30 pa otvoritev razstave šaleških likovnikov v avli Doma kulture.
V	soboto, 8. oktobra, se bo ob
9. uri pričelo republiško prvenstvo v maratonu, rekreacijski tek okoli jezera (stadion) in turnir v malem nogometu na igrišču krajevne skupnosti Gorica, ob 9.30 bo začetek avto rel!ya mest poimenovanih po Titu (Rdeča dvorana), ob 10. uri bo v Kulturnem domu svečano zasedanje skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij s podelitvijo priznanj in nagrad, ob 12. uri, srečanje občanov v krajevni skupnosti Sglek in otvoritev osnovne šole Šalek, ob 15. uri zaključek izgradnje kabelsko — razdelilnega sistema v KS Konovo, ob 16. uri se bo ob Škalskem jezeru pričelo medobčinsko tekmovanje za najtežjo ribo, ob 17. uri pa bo pred delavskim klubom promenadni koncert pobratenega orkestra iz Bjelovara.
Prireditve se bodo nadaljevale v nedeljo, 9. oktobra, s tradicionalnim regijskim turnirjem v balinanju na balinišču pri bazenu, pričelo se bo ob 9. uri, prav tako kot občinsko lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v Zavodnjah.
V	sredo, 12. oktobra, bomo ob 17. uri odprli razstavo inovacij občin Velenja in Mozirja, in podelili priznanja in nagrade inovatorjem občine Velenje v knjižnici Kulturnega centra.
Priznanja najbolj prizadevnim vzgojiteljem in pedagogom
Prejšnji petek so se v Glasbeni šoli zbrali velenjski pedagogi in vzgojitelji na svoji vsakoletni prireditvi, na kateri uspešnim stanovskim kolegom za njihovo vestno in prizadevno delo podelijo Šilihova priznanja. Letošnjim nagrajencem in gostom je na slovesnosti spregovoril predsednik občinske skupščine Drago Sulek, ki se je v svojem govoru dotaknil našega aktualnega družbenega trenutka ter prizadevanj učiteljev in vzgojiteljev za sodobnejše in kakovostnejše izobraževanje naših otrok. Letošnje najvišje priznanje Šilihovo plaketo, ki ga občinska izobraževalna skupnost Velenje podelju je za dolgoletno posebno uspešno delo, sta prejeli Majda Gaberšek, ravnateljica velenjskega vzgojno varstvenega zavoda Velenje in Ivanka Rabič, ravnateljica vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj. Podeljenih je bilo tudi več Silihovih značk in Šilihovih priznanj občinske izobraževalne skupnosti.
Slovesnost so s prijetnim kulturnim programom obogatili učenci Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega.
(bz)
OB OBČINSKEM PRAZNIKU 8. oktobru
čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag.
V soboto, 8. oktobra, ob 12. uri, vas vabimo v Šalek na srečanje ob otvoritvi nove šole. Na srečanju bo govoril sekretar CK ZKS Miloš Pro-senc. Po otvoritvi šole bomo srečanje nadaljevali sproščeno ob pripravljenem golažu.
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski svet ZSS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS Občinska konferenca ZRVS Občinski štab TO Velenje
n
Za kvaliteto namesto kvantitete
Občinski praznik pomeni vsako leto vzpodbudo, da napravimo nekakšno inventuro preteklega dela. Pri tem se radi postavimo z uspehi in spregledamo neuspehe. Brez ambicije po celovitem in popolnem pregledu in izpostavljen nevarnosti, da se marsikdo z mojimi ocenami ne bo strinjal, naj vendarle poskusim iz zornega kota predsednika občinske skupščine ovrednotiti dosežke in evidentirati slabosti v našem delu in življenju.
Če se pri ocenjevanju gospodarskih in drugih rezultatov omejimo predvsem na statistiko in na materialne dosežke v sferi porabe, smo z doseženim lahko v veliki meri zadovoljni. Medtem ko je v Sloveniji do začetka jeseni upadla industrijska proizod-nja za 4,5 % v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, beležimo v občini kar 10 odstotno proizvodno rast. Pretežno na konvertibilna tržišča usmerjen izvoz je skoraj za 30 % presegel lanskoletnega. Ekonomičnost poslovanja se je povečala za 5 %, aku-mulativnost za 17%, izgub praktično ni. Že vrsto let uspešno rešujemo probleme preskrbe in kmetijstva. Živahna je investicijska dejavnost. Zaradi gradnje dolgo načrtovanih in odlaganih objektov osnovne šole. zdravstvenega centra in ter poslovne stavbe banke in SDK kažejo statistični podatki zlasti izjemen porast negospodarskih investicij. Pričela se je izgradnja centralne čistilne naprave za komunalne odplake Šaleške doline. V skupščinskem postopku je občinski odlok o varstvu zraka. Izgradnja sistema za merjenje koncentracij škodljivih snovi v ozračju teče po načrtih. Izdelana je že izpopolnjena verzija programa za sanacijo škodljivih emisij in odpepe-Ijevanja iz TEŠ. V izdelavi so krajinske zasnove, ki bodo jasno opredelile dovoljene posege rudarjenja v prostor. V krajevnih skupnostih uspešno napreduje izgradnja kabelskega razdelilne-
ga TV sistema, dokončani sta vodovodni omrežji v Šmartnem ob Paki in Šentilju, rekonstruiranih je veliko lokalnih in krajevnih cest. po mnogih letih se je v mestu pričela obnova ravnih streh, opravljena je bila vrsta manjših, za življenje krajanov še kako pomembnih nalog.
Seveda lahko s statističnimi podatki naslikamo tudi nekaj zelo temnih slik. Polletni osebni dohodki so realno za 18 % nižji od tistih v enakem lanskem obdobju. Gospodarstvo ima vse manj lastnih obratnih sredstev, delež denarja v obratnih sredstvih je padel na komaj 1,2 % in obresti za kratkoročne kredite postajajo vse težje breme. Rast zaposlovanja je ustavljena, toda jluktuacija ostaja. Družbene dejavnosti delujejo v vse ožjih materialnih okvirih, toda njihovi programi ostajajo praktično neokrnjeni. Za konec leta so ponovno napovedane izgube v energetiki.
S preprostim seštevanjem plu-sov za uspehe in minusov za neuspehe se očitno ne moremo dokopati do globalne ocene o tem. kako uspešni smo pravzaprav bili. Vse preveč so namreč trenutni uspehi ali neuspehi v nestabilnih pogojih gospodarjenja podvrženi naključnim nihanjem, ki imajo lahko zelo malo skupnega s pravimi. za nadaljnji učinkovit in uspešen razvoj pomembnimi dosežki. Naj mi bo dovoljeno, da se poigram z mislimi in postavim naslednjo tezo: Naš največji strateški uspeh je spoznanje, da je razvojno neizogibno v gospodarjenju in v življenju kvantiteto zamenjati z kvaliteto. Naš največji neuspeh pa je nesposobnost, nezmožnost in nepripravljenost, da bi navedeno spoznanje začeli spreminjati v konkretno ravnanje.
Na svojo tezo nekoliko razčlenim. Spoznanje o nujnosti zamenjave kulta kvantitete s kultom kvalitete v naši občini ni le poli-
tična parola. O tem so se poenotili komunisti na svoji spomladanski konferenci in o tem smo se poenotili s praktično soglasnim sprejetjem ciljev in razvojne strategije občine Velenje, popularno imenovanim PROGRAM Q. Ta program seveda ni mogel zrasli kot nekaj odtujenega le v glavah peščice občinskih funkcionarjev. Svoje korenine ima v sanacijskem programu in programu obnove Gorenja, v ukrepih rudnika in elektrarne za večjo gospodarnost in za večjo produktivnost in v prizadevanjih vrste drugih kolektivov za to, da bi se dvignili nad sivino povprečja.
Vsebina programa je v marsičem v dobrem sozvočju z napovedano jugoslovansko rejormo gospodarskega sistema v smeri tržnega gospodarstva, ko naj bi vsakdo v stabilnejših pogojih gospodarjenja prevzel večjo odgovornost za svoj lastni obstoj in razvoj. Danes, ko je gospodarstvo še daleč od svobodnega poslovanja na odprtem tržišču, se na opredelitev v programu veliko raje sklicujemo v vlogi porabnikov, kakor pa v vlogi ustvarjalcev nove vrednosti. Ža to seveda ni kriv program Q. temveč desetletna prioriteta delitve pred ustvarjanjem dohodka. Opredelitev Slovenije za socializem po meri človeka, za socializem torej. ki daje ljudem možnost osebnega uveljavljanja in priznava njihovo različnost v intelektualnih in delovnih sposobnostih in s tem tudi v njihovem materialnem statusu, takšno opredelitev je možno uresničevati samo v bogati družbi, pogoji zanjo pa je učinkovita podjetniška in družbena organiziranost in visoka delovna storilnost. V laki družbi ima svoje mesto razvita gospodarska infrastruktura, visok standard komunalnih dobrin in storitev in bogate družbene dejavnosti. Žal smo v tej državi in v tej občini najmanj eno desetletje — to so bila pretežno sedemdeseta leta — preživeli v veliki utvari, da je bilo izobilje, ki smo
ga uživali sad našega dela ali celo kar sad samoupravnega socialističnega sistema. Pa so bdi le dragi krediti, porazdeljeni in porabljeni po politični in ne po gospodarski logiki. Treznjenje iz te omame relativnega blagostanja je dolgotrajno in nadvse boleče in je v letošnjem letu dobilo v Jugoslaviji razsežnosti mednacionalnih spopadov in neciviliziranega vedenja, kakršnega ne bi mogli predvideti niti najbolj črnogledi pesimisti.
Danes bi kdorkoli težko napovedal, ali nas bodo različni pogledi na spremembe ustave in kosovska kriza ter iz nje izvirajoči in tako imenovani mitingi bratstva in enotnosti potisnili v razvoju potisnili desetletja nazaj in pripeljali do globokega družbenega razkroja ah pa bo zmagala zdrava pamet s preokretom v svetu odprlo državo, v kateri bo imelo veljavo socialistično podjetništvo in v kateri bo človek veljal toliko, kolikor bo s svojim delom in znanjem sposoben ustvariti. Kljub objektivni črnogledosti ne vidim nobenega razloga, da bi se vdajali malodu-šju. Podpreti moramo slovensko vodstvo v prizadevanjih za demokracijo v političnem življenju, se usposobiti za inovativnost v gospodarjenju in vztrajati pri vseh drugih opredelitvah, ki vodijo po poti napredka. Napredek pa ni v kvantiteti, temveč v kvaliteti. To spoznanje, do katerega se ni bilo tako lahko dokopati, mora podreti v vse pore našega dela in življenja.
Predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek
2. stran * nSS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *	6. oktobra 1988
CELJSKO OBMOČJE # CEL
Soglasen »NE« za odlagališče jedrskih odpadkov
Razprava o ekologiji, ki je bila dejansko nadaljevanje prejšnje seje, ko so na Svetu občin govorili o ekološki bilanci celjske regije, je najbolj razvnela predstavnike občin celjskega območja. Na seji Sveta občin celjskega območja so spregovorili še o gospodarjenju v dosedanjih letošnjih mesecih, predvsem tudi o vlogi bank pri tem. Zaradi aktualnosti pa so poslušali še predstavnika Celjskih mlekarn.
Da je bila prav ekološka razprava najbolj živahna, ni čudno. Na celjskem območju je namreč močno odjeknila lista o možnih lokacijah za odlagališče nizkih in srednjih jedrskih odpadkov. Darka Domitrovič iz Razvojnega centra je ob tem sicer dejala, da za zdaj še ni nič dokončno dorečenega in da je vse še v stopnji raziskav, vseeno pa je že podatek, da je med 39 možnimi lokacijami, ki so prišle v ožji izbor, vseh pet, ki jih je dala pod drobnogled krška nuidear-ka, na celjskem območju, vzbudil dovolj negodovanja; pa ne le med predstavniki občin, ki so bili na seji, ampak tudi med občani. Avgust Špoljar, predsednik skupščine občine Slovenske Konjice je dejal, da že vse od vročih razprav o delitvi občine pri njem
še nikoli ni telefon zvonil toliko kot zdaj. Ob tem pa je obrazložil težavo, ki jo čutijo občinska vodstva tudi ponekod drugod: občani namreč menijo, da so občinska vodstva že dala soglasja za temeljitejše raziskave oziroma lokacijo takega odlagališča. In kot je dejal, je občane zelo težko prepričati, da občina pri tem sploh ni sodelovala, niti o tem ni bila obveščena.
Ob tem je poudaril, da je predvidena lokacija na Stranicah prav na rezervatu pitne vode, opozoril pa je tudi njihovo usmerjenost v turizem. »Ko so gradili nuklearko, so jo gotovo postavili na geološko primernem prostoru — zakaj potem ne bi postavili na to območje še odlagališča«, je še pripomnil.
Zdravko Novak, predsednik mozirske frontne organizacije pa je ob tem opozoril na staro kmečko logiko, ko je dejal: ko gradiš hišo, moraš poskrbeti tudi za sanitarije. Dejal je še, da so po protestih sicer kot lokacijo »umaknili« Podolševo, pa se zdaj zato usmerili na Smrekovec. Velenjski župan Drago Šulek je zbranim povedal, da so velenjski delegati zastavili že dve delegatski vprašanji, in opozoril na stališče republiškega komiteja za energetiko, da v občini, kjer se s tem ne bodo strinjali, odlagališča ne bo. Ob tem pa je izrazil strah pred prenosom pristojnosti pri odločitvah ob nekaterih problemih »širšega pomena«, ki se prenašajo na republiko. Tudi Jože Krašovec, laški župan, je spregovoril o premajhnem sodelovanju občinskih in republiških organov pri zadevah ekologije.
Mnenje razpravljalcev je bilo jasno: celjsko območje je ekološko že tako obremenjeno, da nikakor ni mogoče razmišljati o tem, da bi katera od občin lahko dala soglasje še za tako odlagališče. Zato so se odločili, da bodo na to opozorili oba ustrezna komiteja (za energetiko in za urejanje prostora in varstvo okolja), delegata celjske občine pa so tudi pooblastili, da v imenu vse regije izrazi nestrinja-nje s predlogom na seji republiške skupščine.
POČASNO OŽIVLJANJE
V delu ieje Sveta občin celjskega območja, kjer so razpravljali o gospodarskih rezultatih, so poslušali le poročila predstavnikov poslovnih in internih bank ter obeh gospodarskih zbornic, razprave pa ni bilo. Po polletju v nekaterih občinah, kjer so po šestih mesecih precej zaostajali, vendarle čutijo oživljanje industrijske proizvodnje (Slovenske Konjice, Žalec), v šmarski mozirski in velenjski občini so zadržali visoko rast, ki so jo izka-
zali že v prvih letošnjih mesecih. Na vsem območju so tudi zadržali ugodno rast izvoza, žal pa pada akumulativna sposobnost. Marsikje se tudi borijo z likvidnostnimi težavami — in prav na to, da je dejansko likvidnostno stanje najboljši pokazatelj uspešnosti, so mnogi opozarjali.
Predstavniki bank so ob težavah gospodarstva opozorili tudi na svoje težave, ob tem pa sta tako predstavnik LB—Splošne banke Celje Niko Kač kot tudi LB—temeljne banke Titovo Velenje Anton Vrhovni k opozorila, da morajo v delovnih organizacijah zdaj, ko je kapital dobil veliko večjo ceno, posvetiti veliko večjo pozornost kakovostnim finančnim de-javcem. Finančna služba mora imeti večjo veljavo in tudi besedo pri poslovnem odločanju. Dušan Zupane iz Gorenjeve interne banke pa je tudi opozoril na to, da po novem izvozniki niso nič več kaj na boljšem, kot nekateri menijo. Vsaj tisti seveda, ki izvažajo na zahtevna zahodna tržišča.
Dodatno so na dnevni red uvrstili še »mlečne težave«. Andrej Culk, direktor Hmezadovih Celjskih mlekarn je opozoril na nemogoč razkorak zaradi omejenih prodajnih cen, ki so pri konzumnem mleku že včasih večje od odkupnih, zaradi tega pa v njihovi mlekarni proizvedejo vsak dan 25 milijonov dinarjev izgube. Predstavniki več občin celjskega območja pa so opozorili na to. da »navadnega« mleka primanjkuje. Rešitev bi seveda bila, če bi mlekarji res takoj dobili obljubljena nadomestila, ali da bi vendarle sprejeli sprejemljivo prodajno ceno, ali pa da bi jim še naprej priskočili na pomoč občinski sisi za preskrbo. Slednja rešitev je skorajda nemogoča, saj so taki sisi na celjskem območju že suhi, razen tega pa po nekaterih občinah že razmišljajo, da bi prav tem sisom znižali prispevne stopnje.
(-fk)
SAVINJSKO ŠALEŠKA NAVEZA-
Vzdrževanje ravnotežja
Človek se mora včasih zamislili! Ne le zalo, ker pravijo, da je to okoli razmišljanja ena bistvenih točk, ki nas razlikujejo od opic (ampak, vse bolj mislim, da se imajo včasih opice veliko boljše od nas — morda celo tiste v kletkah), ampak zato, da bi vendarle poskušali razumeti nekatere stvari. Glejte: enostavno je takoj obsoditi tiste, ki predvidevajo odlagališča jedrskih odpadkov na našem območju. Take hitre obsodbe raznih stvari so se že večkrat izkazale za napačne. Stvarem je treba globje po-
gledati pod kožo.
Kaj pa. če listi, ki so nas zdaj tako presenetili s temi zadnjimi načrtovanji o odlagališču, vendarle mislijo malo širše?! Če na primer mislijo, da je treba obdržati ravnovesje v širšem smislu. Ne v takem, ki sloni na zapiranju v lokalne plotove. Glejte — ve se. da je na celjskem območju polno zdravilišč. Od Rogaške Slatine prek Dobrne, Laškega do Topolšice. In na uho jim je gotovo prišlo še to. da na nekaj takega mislijo še v Zrečah. Pa so si morda mislili: hopla. to pa
ne gre. Toliko zdravja je lahko preveč. Zakaj ne bi še malo bolj poskrbeli za drugo stran. No — gotovo vedo ti vsevedi tudi za to. da je nekje tu tudi onesnaževal-ska celjska industrija, da je nekje Šoštanj s svojo žvepleno morijo. da je.. . Vse to seveda vedo, pa mislijo, da pravega ravnovesja še ni. Da je zdravja oziroma zdravilišč še vedno več kol onesnaževanja. In morda mislijo, da bi naša zdravilišča pridobila v svetu še večji ugled, če bi se lahko pohvalila s tem. da delajo na območju, ki je sicer močno onesnaženo: kjer je prizadeto ozračje. kjer so močno načeti gozdovi, kjer so oplemenitene vode. kjer
rastejo z raznimi primesmi obogateni kmetijski pridelki. In če bo tu še odlagališče jedrskih odpadkov. se bo lahko še kdo — ne le oni v Atomskih toplicah v Podčetrtku — pohvalil, da ima res atomsko vodo.
Prosim vas. pomislite na vse to, preden ponovno s tako ihto začnete kritizirati tiste, ki jim je tako pri srcu to. da bi tako pomembno odlagališče uredili na našem območju.
Na nas mislijo! Kakor koli že — njihove misli so usmerjene k nam!
(frk)
Še pomnite, tovariši!
Se vedno vztrajno »določanje« ožjih lokacij, za možno izgradnjo skladišča jedrskih odpadkov na področjih občin Mozirje, Velenje. Celje in Slovenske Konjice, s precejšnjimi apetifi prav nad našo ekološko zbombardirano kotlino, ponovno razburja naše delovne ljudi in občane.
Mar ste i:t- pozabili »tovarišija« raziskovalci, kaj smo vam povedali pred letom dni na Titovem trgu v Titovem Velenju?
Je v teh težkih časih zares nujno odvračati državljane od glavnih problemov preživetja z novimi in novimi izzivi? Našo dolino bomo čistili in počistili, »počistili« pa bomo tudi š tistimi, ki nas nameravajo žejne speljati čez vodo. Jedrskih odpadkov pri nas ne potrebujemo in jih ne bomo shranjevali!
Saj še pomnite, tovariši, kaj smo se dogovorili v Titovem Velenju?	J. M.
* r
Gorenje Glin
Obnova tovarne ivernih
v v
plosc
Od 3. do 17. oktobra bodo opravljali redni letni remont v tovarni surovin ivernih plošč tozda Iverna Gorenja Glin. Načrtovani so večji posegi v pripravi iverja, na pnevmatskih transportih, sušilnicah in iverilnikih.
Med drugim bodo zamenjali lepilno postajo, obnovili pa bodo formirno progo.
stiskalnico, brusilko in druge naprave. Zraven delavcev Gorenja Glin bodo obnavljali tovarno surovih ivernih plošč še delavci 1NA Lendave, ki bodo obnavljali pnevmatske transporterje in opravljali zahtevnejša varilska dela. Pri montaži nove lepilne postaje pa bosta sodelovala strokovnjaka inozemskega dobavitelja naprave. -ar-
Priznanja delavcem
Ob dnevu Gorenja Glin, Lesne industrije Nazarje, bodo tudi letos podelili priznanja delovne organizacije zaslužnim delavcem, ki so s
Večja kol je diktatura, več je obešenih — slik voditeljev.
Matija Logar
Revolucija menda ni sestavljena i: besed: REVOLVER in CIA.
Matija Logar
svojim delom in družbeno aktivnostjo pomembno prispevali k razvoju in dosežkom delovne organizacije. Predlog za priznanja posredujejo samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in poslovodni organi, zbira pa jih komisija za odlikovanja in priznanja.
Ob dnevu Gorenja Glin pa bodo nagradili z jubilejnim znakom vse delavce, ki praznujejo letos 30, 20 oziroma 10 let dela v delovni organizaciji.	(V§)
EMONA EKSPRES
Spori in spopadi
Ko je v lanskoletnem predvolilnem boju v Franciji 40 generalov dalo javno podporo Chiracu, jih je že naslednjega dne francoski obrambni minister postavil pred dejstvo, da bodo po hitrem postopku upokojeni, če bodo še kdajkoli dali kakršnokoli politično izjavo. Ob tem seveda tudi ni zanemarljivo, da je francoski obrambni minister civilna, ne vojaška oseba in da je tako tudi drugod po zahodnih državah, kjer vlada »proslula« meščanska demokracija. Tam že vedo, zakaj je to potrebno!
Ko je generalmajor Ivo Tominc, sicer pomočnik poveljnika ljubljanskega ar-madnega območja, na nedavni tiskovni konferenci v samo sebi značilnem stilu napadel tistega, ki mu ljubkovalno pravimo »oče slovenskega naroda«(ker nam pač matere Mojce ni uspelo izvoliti), se pravi Janeza Stanovnika, sem se najprej vprašal, kako je to sploh mogoče! V upanju, da nisem ne videl ne slišal prav kar se človeku v teh težkih časih zlahka zgodi me je zanimalo, kako gledajo na omenjeni škandal nekateri preverjeni kadri v našem glavnem mestu. Pa so vsi kot iz topa izstrelili tale pogledov civilni družbi in pravni državi bi takšnega generala brez pardona še istega dne (ali pa dan kasneje) upokojili.
Tudi, če bi imel v svojih očitkih prav ali deloma prav? Tudi, je nesporen odgovor, saj gre za nesprejemljivi, škandalozni poseg vojaške osebe v nek državni, torej tudi Ijudsko-predstav-niški vrh. Ker obstaja »utemeljeni sum«, da je bila To-minčeva tiskovna konferenca načrtna in premišljena, je vsa zadeva še toliko bolj neverjetna in nesprejemljiva.
Ker generali nenačrtno in nepremišljeno nikjer ne ravnajo, ampak jim za to služijo kakšni scenariji, ki jih ne pišejo v Hollywoodu, torej niso kar tako, še manj pa pravljice. Hočem reči, da takšni scenariji ne služijo snemanju filmov, ampak uresničevanju v praksi, če se malo bolj zapleteno izrazim. Vojska ima seveda pravico do svojih scenarijev, kadar je to potrebno: budna mora biti, da nas ne bi kdo nepričakovano napadel, še zlasti ob »zgodovinskem« spoznanju, da so Turki na meji, ker so pač tam od nekdaj bili. Za to jim seveda moramo biti hvaležni, manj pa za sume, da so svojo obveščevalno dejavnost uperili proti legalnim političnim organizacijam, kar je na primer slovenska zveza socialistične mladine. Ali, kot je rekel njen predsednik Školjč, da je naša samoupravna socialistična družba vseskozi »prestreljena« s policijsko-obveščevalnimi metodami in službami in da je to —
Piše:
Vinko
Vasle
ocenjuje Školjč — največji politični eksces pri nas po vojni. Še zlasti, če človek malo bolje pozna dokumente s katerimi razpolaga Odbor za varstvo človekovih pravic, ali pa »samo« tisto zaupno informacijo, ki so jo na delegatske klopi prejšnji teden dobili naši parlamentarci.
Kaže, da so se pri nas nekatere sile bolj kot zunanjega ustrašile »notranjega sovražnika«, ki ga pri nas brezuspešno preganjamo že od leta 1945 dalje, se pravi od takrat naprej, ko je pri nas izbruhnila svoboda in je postalo notorno jasno, daje treba zelo paziti, kaj človek reče čez demokratično oblast, sistem, socializem, samoupravljanje in neuvrščenost. To so naše svetinje, ne glede na občasna državljanska opažanja, da ni vse tako kot bi moralo biti — kar pa je seveda namerno poenostavljanje naših današnjih križev in težav, ker je 133. člen kazenskega zakonika čedalje bolj načelu.
Če pristanemo na trditev, da se pri nas vodi huda bitka med konzervativno-restavratorskimi (centralna oblast, real-sociali-zem. boljševizem in drugi zakladi znamenitih avtokratskih dediščin) in med civilno-demo-kratičnimi silami, potem je jasno, da prvi ne bodo kar tako vrgli puške v koruzo. Ker imajo še vedno pomembne stolčke in pozicije, se lahko v nasprotju z državljani bolje in hitreje organizirajo in poslužijo tudi svojih znamenitih državno-var-nostnih organov, da malo poti-pajo tiste, ki si sistem kako drugače predstavljajo. In ker se je v zgodovini že vse nekoč zgodilo, bi rekel Heraklit, ker je znano, da se včasih kje zgodovina tudi ponavlja, ne bi bilo nobeno pravo presenečenje, če. vam nekdo lepega dne natrosi resnico o vas samih: da ste državni sovražnik številka ena, po možnosti povezan s kakšnimi tajnimi ložami, emigracijo, CIO in drugimi, ki si vsak dan prizadevajo ogroziti našo stvarnost. Ki pa je na dovolj trdnih temeljih, če je niti milijardni dolarski dolgovi niso pokopali.
Zlobneži ob tem sicer trdijo, da naša dežela pač ne potrebuje nobenega zunanjega agresorja, ker se bomo tako in tako med sabo uspešno stepli, če si ne bomo zadnji hip omislili kakšne jugoslovanske demokratične koalicije, ki bo videla malo dlje kot le do konca lastnega nosu. Če nam je seveda še kaj do Jugoslavije, ki naj ne bi bila tretja, drugačna od trenutne pa vsekakor. Že -zdaj namreč ni tretja, če vzamemo stvar dobesedno, ampak nekje na evropskem repu. V vseh pogledih.
Če že ne moremo biti povsem optimisti (tudi zato, ker nam na jugu glasno skušajo kompromitirati naše slovenske voditelje), pa je verjetno kar lep obliž na rane našega ponosa prilepila slovenska skupščina prejšnji teden, ko se je vendarle ozavestila zgodovinskega pomena svoje vloge in se odločila za raziskavo političnih in drugih ozadij ljubljanskega procesa proti četverici. Kajti, ne gre več zgolj za usodo štirih ljudi, ampak za mnogo več. Nekateri so (smo) to vedeli že davno prej, skupščina pa zdaj namerava to zamudo nadomestiti. Da bi ji vsaj uspelo.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna
naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa ' proizvodov.
6. oktobra 1P88
★ titovo velenje
PRAZNIK OBČINE VELENJE.
nas
Z novinarske konference ob občinskem prazniku
Dlenehno je treba
iskati rešitve, se opirati na lastno znanje in ambicije
Šaleška dolina praznuje! Prazniki so priložnost za proslavljanje delovnih uspehov, so prelomnice, ko ocemjujemo prehojeno pot, so vzvodi za nadaljnje načrte, za uspešnejši razvoj.
Do vojne je bila Šaleška dolina kmetijsko področje z le skromnimi zametki industrije. Ti pa so doživeli po vojni, na nederjih bogatih nahajališč premoga, eksploziven razvoj. Ob premogovništvu in proizvodnji električne energije je nastajala predelovalna industrija, ki je dajala delovna mesta tudi ženskam.
Hiter razvoj Šaleške doline je vplival tudi na hitro rast prebivalstva, in to predvsem mestnega. Možnosti zaposlitve in relativno ugodne življenjske razmere so pritegnili prebivalce iz okolice, iz vasi, pa tudi iz vse Jugoslavije. Tako je današnja struktura prebivalstva občine izredno pestra. Od skupnega števila 42 400 prebivalcev je 32 500 Slovencev, 3200 Muslimanov, 2/00 Hrvatov, I800 Srbov, 2200 občanov svoje narodnosti ne opredeljuje, blizu I00 pa je Črnogorcev, Makedoncev in Albancev.
V šestdesetih in sedemsede-setih letih je sodila občina Velenje med najhitreje rastoče in najbolj razvite občine v Sloveniji. Vendar pa je takraten razvoj temeljil predvsem na kvantitativnem povečanju proizvodnje, premalo pa na hete-rogenosti in kvaliteti programov.
PO LETU 1981 SO NASTOPILE TEŽAVE
To je bil prav gotovo eden izmed vzrokov za krizo, v katero je zabredlo gospodarstvo občine v letu 1981. Gorenje je izkazovalo visoke izgube. Te so predstavljale v letu 1983 kar polovico vseh slovenskih izgub. Smelo začrtana sanaci ja pa je postavila ta sozd ob pomoči celotne slovenske skupnosti spet na stabilnejše temelje.
S težavami pa se v tem srednjeročnem obdobju srečujejo tudi v našem drugem velikanu — v sozdu Rudarsko elektroenergetski kombi-
nat Franc Leskošek-Luka. Tudi tu se otepajo z izgubami (izjema je bilo letošnje poletje — kar pa je bila očitno le kratkotrajna svetla točka, saj se obeta izguba spet ob devetmesečju), ki so posledica neurejenih družbeno ekonomskih razmer te dejavnosti v naši republiki.
Nekontroliran razvoj v preteklosti je pustil v naši dolini tudi velike ekološke posledice. Stranskih učinkov proizvodnje električne energije in industrijske proizvodnje smo se zavedli šele v zadnjem času, ko je močno prizadeta že celotna vegetacija, ko so gozdovi v veliki meri povsem uničeni. Težave pa imamo v dolini tudi zaradi pogrezanja prostora zaradi eksploatacije premoga.
To so torej nekateri problemi iz preteklosti, njihovo razreševanje pa sovpada s poglabljanjem kriznega stanja v naši domovini. Gospodarstvo, ki vse težje prenaša
Dodatne težave povzročajo hitro spreminjajoči ukrepi ekonomske politike, ki so usmerjeni v zajezitev vseh oblik porabe. Vse to povzroča nezadovoljstvo delavcev, še posebej, ker dobro zastavljeni stimulativni sistemi delavcev za dobro in več opravljenega dela, ob omejitvah osebnih dohodkov niso več učinkoviti.
REZULTATI SE POČASI, A VZTRAJNO IZBOLJŠUJEJO
Na novinarski konferenci pred občinskim praznikom so nas predstavniki občinske skupščine seznanili tudi z rezultati, ki jih dosega gospodarstvo občine Velenje v zadnjem obdobju. Poudarili so, da zaključek lanskega leta v občini ni bil tako uspešen, kot so načrtovali, saj ustvarjeni dohodek ponovno ni zadostoval za pokritje vseh oblik porabe. Pokazalo pa se je tudi, da akumulacija v do-
Gospodarstvo je ob koncu lanskega leta ponovno izkazalo izgube. Nižje kot prejšnja leta, vendar pa so te dosegle še vedno štiri odstotke ustvarjenega dohodka. Šibki so bili tudi drugi pokazatelji. Industrijska proizvodnja je bila 8 odstotkov nižja kot leto prej in to ob 1,3 odstotni rasti zaposlenosti. Ena izmed svetlih točk je bil izvoz, ki pa je bil kljub precejšnji rasti nižji od načrtovanega.
Tako je bilo lani. Kaj pa letos?
Že prvi podatki so pokazali, da se stanje v občini počasi, a vztrajno izboljšuje. Na to v veliki meri vpliva vse večja zastopanost naše industrije na tujih trgih, v prvem polletju pa so se zmanjšala tudi cenovna nesorazmerja v energetiki in premogovništvu, kjer se je ekonomski položaj izboljšal toliko, da so polletje sklenili brez rdečih številk. Na ugodnejše poslo-
kritost uvoza z izvozom je še vedno zelo visoka, znaša pa kar 125 odstotkov.
Ustavimo se še pri naložbah. Do konca julija smo namenili v občini zanje 52,5 milijarde dinarjev. Gospodarske naložbe beležijo skromno, 122-odstotno rast, negospodarske pa so nam porast-le kar za 563 odstotkov. Vzrok temu je seveda zanemarjanje vlaganj na tem področju v zadnjih letih in seveda velike potrebe, zaradi še vedno nadpovprečno velikega naraščanja prebivalstva. Med večje negospodarske investicije sodi sedma osnovna šola, prizidek k zdravstvenemu domu, prizidek k poslovni stavbi SDK in banke. Letos smo začeli gradnjo 22 gospodarskih in štiri negospodarske objekte. Med gospodarskimi naložbami so najbolj upadla vlaganja v premogovništvu in rudarstvu, povečala pa so se v turizmu
To in ono o občini
Skupna površina občine Velenje je 182 km', slabih 57 odstotkov je gozdov, 36 odstotkov pa je kmetijskih površin. Trenutno živi v občini 42.970 prebivalcev. Kar 73 odstotkov jih živi v Titovem Velenju, 19 odstotkov v Šoštanju, 6 v Šmartnem ob Paki, le 2 odstotka prebivalcev pa živi v ostalih krajilT občine.
XXX
V	občini imamo 143 kilometrov cest. 13.288 stanovanj, z vodo iz javnih omrežij je oskrbljenih 80 odstotkov občanov, s kanalizacijo 91 odstotkov, odvozom smeti 75 odstotkov, s toplotno energijo 62 odstotkov, električno energijo imamo vsi, imamo pa tudi 7367 telefonskih priključkov.
XXX
V	družbenem proizvodu občine Velenje predstavljata največji (70.9 odstotkov) delež industrija in premogovništvo. Kmetijstvo in ribištvo je udeleženo z 0,3 odstotki, gozdarstvo z 0,1 odstotka, gradbeništvo 7,6, promet in zveze 2,8, gostinstvo in turizem 1,1, trgovina 4,2. komunala 1.8, obrt in osebne storitve 5.5. finančne, tehnične in poslovne storitve pa z 6.5 odstotki.
XXX
V	občini imamo 124 organizacij združenega dela. Največja sla sozda REK z 9058 zaposlenimi in Gorenje z 9265 zaposlenimi. Imamo 28 delovnih organizacij, največji sla Rudnik lignita
Velenje s 5381 zaposlenimi in Gorenje Gospodinjski aparati s 5118 zaposlenimi. Tretji je Vegrad s 1893 zaposlenimi.
XXX
V	izvoz se vključuje 18 velenjskih delovnih organizacij. Kar 94 odstotkov izvoza usmerimo na konvertibilno področje. Največji izvoznik je Gorenje, ki zajema v strukturi velenjskega izvoza kar 94 odstotni delež. Med pomembne izvoznike sodita tudi Vegrad in Modni salon.
XXX
V	obdobju od januarja do konca aprila je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini 503.737 dinarjev. V gospodarstvu so zaslužili povprečno po 499.573 dinarjev, v negospodarstvu po 549.495 dinarjev, v energetiki 711.415 dinarjev. Gorenju 422.875 dinarjev, v ostalem delu gospodarstva pa po 462.781 dinarjev.
XXX
Povprečen Velenjčan je star 31 let. Kar 48 odstotkov prebivalcev občine Velenje je mlajših od 30 let, 20 odstotkov jih je starih od 30 do 40 let. 22 odstotkov od 40 do 60 let in 9 odstotkov več kot 60 let.
XXX
Skupno je v občini Velenje zaposlenih 25.380 delavcev. 22.184 jih dela v gospodarstvu, 2520 v negospodarstvu, 676 pa v privatnem sektorju.
vedno večje obremenitve dohodka za financiranje družbene nadgradnje in drugih dogovorjenih obveznosti, ni sposobno dejavnosti prestrukturirati.
hodku upada, veča pa se delež za splošno in skupno porabo. Zaznavno je bilo tudi rahlo upadnje deleža za osebne dohodke.
vne rezultate v tem letu pa je seveda vplivala tudi opustitev nekaterih neperspektivnih in nerentabilnih programov.
V prvem polletju, to pa velja tudi za osem mesecev letošnjega leta, je izkazala velenjska občina precej boljše gospodarske rezultate kot znaša republiško povprečje, za katerega je značilno upadanje industrijske proizvodnje. Pri nas je ta v osmih mesecih kar 10 odstotkov višja kot lani v enakem času. Se posebej uspešni smo bili v proizvodnji električnih strojev in naprav, predelavi plastičnih mas, strojni industriji. Nekoliko pod lansko je bila ob polletju proizvodnja premoga in električne energije, ob koncu osmih mesecev pa je tudi ta že nekoliko presegla lanskoletni nivo.
Posebej živahna je občinska izvozna dinamika. Dokaj visok lanski izvoz smo ob polletju presegli kar za 30 odstotkov, od tega konvertibilnega za 27 odstotkov. Po-
in gostinstvu, komunalni dejavnosti, urejanju prostora, obrti in kmetijstvu.
Čeravno so naši rezultati boljši od slovenskega povprečja, je tempo upadanja osebnih dohodkov intenzivnejši kot drugih v Sloveniji. V šestih mesecih je znašal povprečni osebnih dohodek na velenjskega delavca 537 238 dinarjev, kar je realno 18 odstotkov manj kot lani v enakem času.
DELAVCI SO PRIPRAVLJENI DOBRO DELATI
Na novinarski konferenci so tudi poudarili, da so delavci v občini kljub težkim delovnim pogojem in upadanju življenjskega standarda ter skromni motiviranosti, še vedno pripravljeni dobro in veliko delati. Na osnovi uspehov in neuspehov v preteklosti je izdelalo občinsko vodstvo program za zasuk negativnih trendov v pozitivno smer. Vse te usmeritve so združili v program Q, ki so
ga potrdili tudi delegati občinske skupščine. To so smernice za uvajanje kvalitete na vsa področja življenja in dela v občini. S tem programom naj bi ustavili tudi negativna zaposlitvena in demografska gibanja.
Izdelan in tudi v veliki meri uresničen, je bil tudi program razbremenitve gospodarstva. Seveda v občini upamo, da nam bodo sledili tudi v republiki in federaciji in tudi oni razbremenili gospodarstvo s svojimi prispevki. K racionalizaciji naj bi prispevale tudi reorganizacije na komunalno stanovanjskem področju ter na področju delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Vse bolj se namreč zavedamo, da je treba nenehno iskati rešitve, se opirati na lastno znanje in ambicije. Skromni sadovi takšnega dela so že zaznavni.
Seveda pa se v občini ne moremo hvaliti z uspehi na vseh področjih našega dela. Nikakor ne moremo biti zadovoljni z zaposlovanjem oziroma kadrovsko politiko, pa čeprav so tudi tu opazni premiki. Prepočasi se nam izboljšuje izobrazbena struktura zaposlenih, ki je med najslabšimi v republiki, pa tudi fluktuacija je še vedno velika. Uspelo pa nam je povsem ustaviti rast zaposlovanja. To ne velja za negospodarstvo — vzrok temu so že prej omenjene večje potrebe naraščajočega števila prebivalstva. Nekoliko se nam je v zadnjem času povečala brezposelnost, ki pa še vedno ni problematična (1,8 odstotka).
Dokaj dobro obvladujemo težave preskrbe in kmetijstva, več težav pa imamo na področju urejanja prostora. V krajevnih skupnostih uresničujejo nekatere obsežne naloge, med njimi je izgradnja kabelsko razdelilnega si-
stema, dograditev _ptt omrežja, vodovoda v Šentilju in Šmartnem ob Paki, številne
rekonstrukcije krajevnih cest. Končno smo začeli tudi z gradnjo centralne čistilne naprave odpadnih voda Šaleške doline. Velikega pomena za občino je tudi odlok o varstvu zraka, ki naj bi ga delegati skupščine v kratkem potrdili.
Ustavimo se še pri najpomembnejši pridobitvi ob občinskem prazniku — sedmi osnovni šoli. Ob njeni gradnji je bilo izrečenih veliko dvomov, zdaj pa se je tudi v praksi pokazalo, kako nujno potrebna je. Kljub njeni dograditvi, bodo velenjski osnovnošolci še naprej obiskovali pouk v dveh izmenah. Pri preselitvi učencev v novo šolo zadnjo soboto, se je sicer zataknilo, ker izvajalci, predvsem Slovenijales, niso pravočasno odpravili vseh pomanjkljivosti. Upajmo, da se vsi zavedajo odgovornosti in da bodo to storili do konca tega tedna, da bo šola na dan otvoritve lahko sprejela-tudi učence.
M. Zakošek S. Vovk
4. stran £
Med pionirji inventivne dejavnosti v občini Velenje
Prebuditi zaspane
V oktobru je dan posvečen novatorjem. V oktobru je v občini Velenje razstava v čast temu dnevu, posrečeno jo že nekaj let zapored imenujemo Žetev inovacij, podelimo nagrade najboljšim, predstavimo dosežke, potem pa nekako pozabimo. A le eni. V mnogih okoljih pa se s tem dnem niti ne začne, niti ne konča. Traja, tli naprej, ta inovativna dejavnost. Še zdaleč ne za dan novatorjev, ampak za izboljšanje delovnih procesov, za lažje delo, za prihranek materiala, za dvig dohod kovnosti, produktivnosti ..,.
SREČANJE
titovo velenje *
6. oktobra 1988
Ponekod so še posebno uspešni, ponekod šele začenjajo. Ponekod pa se tako kot pri vseh stvareh, tega še niti zavedajo ne. Ponekod živijo in delajo nova-torji, ki bi si jih povsod želeli, in ki bi jih morali pisati z veliko začetnico Novatorji. Eden takšnih je gotovo Jože Žučko iz temeljne organizacije Vzdrževanje Gorenja Gospodinjskih aparatov.
V nekaterih okoljih gre za spontano množičnost, ponekod za organizirano obliko inovacijske dejavnosti, ponekod pa so še posebno dobri. V temeljni organizaciji Hladilno — zamrzovalna tehnika Gorenja Gospodinjskih aparatov se recimo vsi zaposleni od prvega do zadnjega pomena inovacijske dejavnosti življenjsko zavedajo in ji zato tudi dajejo mesto, ki ji gre. Brez zavisti, z dejanji in ne le besedami v podporo takšni usmeritvi. To smo verjeli Francu Krajncu, vodji te temeljne organizacije, mimogrede povedano pa tudi človeku, ki ima nedvomne zasluge za takšen razmah inovativne dejavnosti, kot je prisoten prav v tem tozdu, Vikiju Pozniču, ki je v tem tozdu krbnik inovativne dejavnosti, deset referentov pa v velenjskem delu Gorenja skrbi za inventivno dejavnost: potrdil, da so res dobri, pa nam je tudi Franc Brinovec iz referata za inovacijsko dejavnost skupnih služb DO Gorenje Gospodinski aparati.
Ko so tovariši iz ZHT-ja zvedeli, da sem se že pred njimi pogovarjala z Jožetom Žučkom, ki je — to mi je pa sam povedal, pred pol leta še združeval delo v njihovi temeljni organizaciji, so mi najprej, ko sem vstopila dobesedno pod nos pomolili. Prijavo možnega kandidata za prvomajsko nagrado dela v letu 1987. Ste vedeli, so spraševali. Nisem. Dobila pa sem potrditev več, da sem za prvega sogovornika izbrala pravega. V obrazložitvi zakaj prav Jožeta Žučka in ne koga drugega ali sploh nobenega, pa same pohvalne besede, sami pre-sežniki, ki govorijo o številu prijavljenih in realiziranih inovacij, o njegovi pomoči delavcem pri opisih inovacijskih predlogov, pa tudi o tem je bilo precej zapisanega, kako se vključuje tudi v razreševanje nesoglasij med novatorji in realizatorji njihovih idej . . .
Moj izbor je bil torej pravilen, zakaj je padel skozi sito lani, pa ne vem.
»Človek dela zato, da kaj naredi«
Odkar je Jože Žučko začel delati v Gorenju leta 1970 je začel ob delu tudi razmišljati kaj bi se še dalo narediti, izboljšati, popraviti, olajšati, prihraniti . . . »Začel sem kot vzdrževalec in to je bila priložnost za inovatorstvo, saj se vzdrževalci neprestano sre-
Franc Brinovec: »Mi pravilnik uporabljamo samo, ko se skregamo.«
čujemo s problemi, ki povzročajo zastoje v proizvodnji. V te probleme se seveda poglobiš in zdi se mi, da potem samodejno postaneš no-vator,« pravi Žučko, ki niti ne ve, koliko koristnega, koliko inovacij je doslej predlagal, ker jih ne sešteva. Tisti, ki ga pozna in pozna tudi njegovo delo, pa bi rekel — bilo pa je tega ogromno.
Ko je začel, sploh ni prijavljal. »Normalno se mi je zdelo, da hodi človek na delo zato, da kaj naredi,« pravi skromno. Šele potem, ko je videl, da prijavljajo drugi, je tudi sam začel.
Za to, kako je inovatorstvo v posameznih okoljih razvito pa je ogromno odvisno od vodilnih. V njegovi bivši temeljni organizaciji Zamrzovalno-hladilni tehniki so se spodbude začele že pri vodji temeljne organizacije, zato uspešnost ni bila daleč. Tudi zavisti, ki povzroča toliko škode in duši ustvarjalnost tam ne poznajo. Zatrta je že v kali.
Jože Žučko je po osnovni izobrazbi elektrotehnik šibkega toka, ta čas si znanje poglablja — ob delu je vpisan na Elektro fakulteto. To znanje pa mu bo pomagalo, da bo — kot sam pravi — obral še veliko kosti.
»Škoda je, da novatorji delamo tako vsak zase, da se zapiramo za visoke tovarniške plotove, da nimamo vpogleda v delo drug drugega. Pa je v posameznih organizacijah gotovo veliko podobnih težav, ki bi jih skupaj uspešneje razreševali. Vsak mesec bi lahko v občini natisnili tudi, dovolj bi bil samo kakšen list, informacije o
Franc Krajnc: »Sprostili smo ustvarjalnost.«
tem kaj se med novatorji dogaja v tej ali oni organizaciji. Pa do tega ne pridemo«, pravi Jože Žučko.
PREBUDITI ZASPANE!
Govorimo o boljšem delu, pogojih za delo, pa je vendar po besedah vodje tozd HZT največje zlo, če ustvarjalnost spi. Zbuditi jo je treba in to v tem tozdu tudi uspešno delajo. Če se pomena inventivne dejavnosti ne bi zavedali, če pobude in podpora ne bi prihajala prav z vrha, nobena budilka ne bi bila dovolj glasna in tudi uspešni bi ne bili tako kot so. Ne bi potrebovali skrbnika inventivne dejavnosti, ker bi bil odveč in brez dela. Tako pa se jim takšna politika že obrestuje.
»Ljudje postajajo bolj zadovoljni. Sprostili smo ustvarjalnost. Vemo, da je samo zadovoljen delavec tudi uspešen delavec. Spodbujamo teamsko delo, razpisujemo probleme na nivoju delovne organizacije,« razlaga pot uspeha vodja temeljne organizacije Krajnc.
Kaj pa zavist, novatorji dobijo za svoje predloge, izboljšave vendar denarje, nagrade? »Pri nas se proti temu zlu borimo. Zavist zavira ustvarjalnost in ji škodi. Če se pri nas pojavi kaj takšnega, naredimo temu hitro konec. Delavec, ustvarjalec mora čutiti, da ima za svoje delo podporo, da mu stojimo ob strani. Nič strašnega ni, če kdaj komu tudi spodleti. Na to je treba računati. Tudi očitkov zato ne prenesemo,« je odločen Franc Krajnc.
šSfli
Viki Poznič: »Novator o rešitvi problema razmišlja tudi doma.«
NOVATORJI NISO LOVCI NA DENAR
Viki Poznič, skrbnik inovativne dejavnosti je bil že takoj jasen: »Novatorji niso nobeni lovci na denar. Novator je novator. Tak, ki razmišlja o rešitvi problema tudi doma. Povsod. Zadnji pri tem pa mu je denar.«
Ozračje, klima, kot je rekel, pa je pogoj za uspešno delo. »In če ta je, pri nas pa je, potem je delo skrbnika inventivne dejavnosti otroško lahko. Da pa klima, razumevanje in podpora je, dokazujejo številke, podatki. V lanski akciji Predlagaj nekaj koristnega, so samo delavci temeljne organizacije Hladilno zamrzovalna tehnika podali 1510 predlogov. Veste koliko je to?«
Vse predloge delavcev obravnavajo strokovni teami, pokrita so vsa področja in vsak, še tako droben predlog je deležen njihove pozornosti.
PRAVILNIK SAMO, ČE SE SKREGAJO
Franc Brinovec iz skupnih služb Gorenjevih Gospodinjskih aparatov je povedal, da računajo v letošnjem letu na skupaj okoli 600 novih predlogov. Gotovo jih bo tretjina prišla prav iz temeljne organizacije ZHT.
Seveda imajo področje inovativne dejavnosti tudi profesionalno dobro rešeno, brez tega ne bi bilo uspeha. Pa vendar nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem pravilnik. Ponekod se zgo-varjajo prav nanj.
»Od pravilnika inovacijska dejavnost pač ni in ne more biti odvi-
Jože Žučko: »Škoda je, da se novatorji zapiramo za visoke tovarniške plotove.«
sna. Mi ga uporabljamo samo takrat, ko se skregamo,« je bolj za šalo kot zares povedal. Bolj pomembno je, da inovacijska dejavnost v Gorenju ni privesek strokovnih služb ampak sestavni del proizvodnih in drugih procesov.
Novatorji Gorenjevih Gospodinjskih aparatov so lani v celotnem prihodku ustvarili I odstotek, strmijo pa za tem, da bi bil ta delež vsaj 3 odstoten. »Pa še tako bomo zadaj, v svetu znaša že 12 odstotkov,« že z naslednjim ciljem niso čisto zadovoljni.
V Gorenju probleme tudi razpisujejo. »Točno, imamo tako imenovan Katalog problemov. Vendar se hitreje dopolnjuje kot prazni,« pravi Brinovec.
Veliko bi še morali zapisati, pa že ne bi zapisali vsega. Nekaj pa še moramo. Ko smo skupaj z njimi hodili po proizvodnih obratih, so od stroja do stroja razlagali in govorili: »To so izboljšali, to je inovacija, tole so naredili takole — poglejte kako je lažje delo delavke, ali pa tole — sploh ni več toliko škarta, odkar so fantje naredili tako in tako, ali pa tole poglejte ...«
Prav po otroško pa so se vsi veselili dan pred našim obiskom. Spet so pogruntali nekaj novega. In malo pred drugo uro so najprej prišli k vodji tozda, potem pa skupaj v proizvodnjo. »O tem bomo še govorili, za velik prihranek gre, za boljšo kakovost, za lažje delo . . .« Človek si ne more kaj, da si ne reče: le od kje jemljejo?
MILENA KRSTIČ-PLANINC
»Glasba mi je dala vse tisto, kar sem od nje pričakoval«
Ivan Marin: »Srebrni grb je priznanje vsem ki delajo na področju glasbene dejavnosti v občini«
Ivan Marin. Le kdo danes v občini Velenje in tudi širše ne pozna tega imena in priimka. Le kdo še ni slišal za rudarsko godbo in dekliški pevski zbor Centra srednjih šol, ki sta tesno povezana z njim, in ki sta pod njegovim vodstvom dosegla izredne uspehe. Ali je treba o dobitniku letošnjega srebrnega grba občine Velenje še kaj reči? smo se spraševali, ko smo na redakcijskem sestanku oblikovali tole praznično številko. No, ker smo prepričani, da vsi o njem le ne vedo vsega, smo ga obiskali in mu zastavili nekaj vprašanj.
Rodil se je pred 50. leti v Trbovljah. Je magister dirigiranja, profesor glasbe, ravnatelj glasbene šole Frana Koruna-Ko-željskega, ki je že prerasla lokalne potrebe in postala priznan republiški ter zvezni center glasbene dejavnosti: predsednik glasbene mladine Slovenije, predsednik združenja glasbenih pedagogov področja Celje, podpredsednik republiškega združenja pihalnih orkestrov, član zveznega predsedstva glasbene mladine, in svetovne zveze pihalnih orkestrov; bil je predsednik občinske kulturne skupnosti, podpredsednik skupine delegatov za zbor občin skupščine Slovenije, sedaj je predsednik zveze kulturnih organizacij občine Velenje,.. .
Ob prebiranju skope obrazložitve človeku ni težko sklepati, kako bogata in pestra je vaša dejavnost na najrazličnejših področjih, predvsem na glasbenem. Ivan Marin, kdo pravzaprav ste?
Ivan Marin: »Predvsem človek, ki se ukvarja z glasbo v naj-
širšem pomenu besede — od poučevanja, vodenja najrazličnejših glasbenih skupin do organizacijskih poslov na tem področju, tako v občinskem kot tudi v republiškem in zveznem prostoru. Trenutno imam velike vsebinske razprave, kako poučevati glasbo v najrazličnejših skupinah glede na otroke z najrazličnejšimi interesi. V ta sklop vprašanj sodi tudi, kako popularizirati glasbo skozi koncerte in druge oblike. Dejstvo je, da je glasba v izrazitem vzponu tako doma kot v svetu.«
Dejavnost na glasbenem področju v naši občini postaja ne samo kakovostna, ampak tudi množična. To dejstvo potrjujejo naslednji podatki o kakovosti: uspehi posameznikov in skupin, o množičnosti pa: 700 učencev glasbene šole, 3000 otrok prepeva v zborih, 700 do 800 v odraslih, da ne omenjamo najrazličnejših ansamblov. Ali temu vzpon in množičnosti »botruje« tudi vaša zasluga?
Ivan Marin: »Imeti toliko orkestrov in pevcev glede na število prebivalcev imajo le malokje. Neskromno, tudi po moji zaslugi. Če že drugega ne, mi nihče ne more očitati, da sem dejavnost na tem področju zaviral, če ne že podpiral. Od 35 učiteljev glasbene šole le dva nista bila njena učenca. Ob tem pa je treba omeniti tudi veliko mero razumevanja za to dejavnost v občini.«
Zakaj ste se odločili prav za glasbo?
Ivan Marin: »Kot mlad človek sem izbiral med muzikantom in zgodovinarjem. Ker je bila glas-
ba v družini doma, sem se odločil za prvi predlog. Po 10, 15 letih službe me ni razočarala. Zanjo bi se znova odločil, vendar za drugo plat.«
Kdo ima največ zaslug za to, kar ste danes?
Ivan Marin: »Okolje, z očetom na čelu. Potem pa veliko srečnih naključij.' Znanje v srednji šoli sem si nabiral pri priznanem profesorju glasbe. V študentskih časih sem se srečal z znanim in zelo dobrim profesorjem zborovskega petja, ob koncu študija s Tončko Marolt. To so bile začetne spodbude. Krivičen pa bi bil, če pri tem ne bi omenil sredine, ki se je ob prihodu v Titovo Velenje tako hitro razvijala. Drug drugemu smo dajali in seveda tudi jemali. Omenim naj le Rudnik lignita Velenje.«
Kaj vam je glasba dala?
Ivan Marin: »Vse, kar sem od nje pričakoval. Prihodnje leto bo minilo že 40 let brez benifikacije, kar sem se ji zapisal z vsem srcem. Na morju mi je dolgčas, v kakršnikoli dejavnosti na glasbenem področju nikoli. Glasba je protiutež vsakdanjim tegobam. Ko igraš, težko razmišljaš o samoupravnih organih, statutih, drugih aktih. Glasba ima to prednost, če ji lahko rečemo prednost, da te vsega okupira. To ji daje zanimivost, vedno znova in znova. Pregovor: kdor poje, zlo ne misli, drži kot pribito. Med učenci glasbene šole ni prestopnikov. Ti svoj prosti čas zapolnijo povsem drugače kot ostali. Glasba kljub spremembi politike ostaja.«
PH
i
Ali je pot glasbenika vašega kova in tudi drugih zahtevna?
Ivan Marin: »Brez dvoma, zelo zahtevna in težka. Ni primerjave med enim in drugim poklicem. Glasbenik mora vaditi in vaditi ter ohranjati tisto, kar zna. Treba je slediti dogajanjem v svetu. Počitnice so za glasbenika najtežje.«
Kje vse vas je kot glasbenika vodila pot?
Ivan Marin: »Skoraj po vsej Evropi in tudi Afriki. Že kot študent sem igral pri folklorni skupini France Marolt in z njo opre-del dobršen del sveta. Nenazadnje pa sem kar nekaj poti ubral skupaj z orkestrom, nekaj manj še z dekliškim pevskim zborom Centra srednjih šol.«
Ko se takole ozrete 40 let nazaj, kateri uspehov oziroma dogodkov se najraje spominjate?
Ivan Marin: »Gotovo je na prvem mestu osvojitev zlate plakete godbe na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem, leta 1978. To je bila velika prelomnica, čeprav smo tri leta kasneje ta uspeh ponovili. Z zborom pa smo osvojili prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Celju in zlato odločje med 180 zbori na
zelo velikem mednarodnem tekmovanju v Belgiji. Čeprav je orkester težje spraviti na določeno raven, sem z njim dosegel neprimerno večje uspehe kot z zborom.«
Dobro organizirani in kakovostni otroški ter mladinski zbori, uspehi šoštanjskega mešanega zbora Svoboda, mešanega zbora Centra srednjih šol, zelo kakovostna pihalna orkestra, ki sodita v sam vrh v Jugoslaviji, rast simfoničnega orkestra glasbene šole kaže na vzpon glasbene dejavnosti v naši občini. Med drugim pa tudi to, da ubiramo na tem področju pravo pot.
Ivan Marin: »Tega sem resnično zelo vesel. Sploh dejstva, da med mladimi raste zanimanje za glasbeno dejavnost. Precej je k temu pripomogla sprememba re-pertuarja, odločilno vlogo pa ima pri tem ljubezen — to je sicer nekoliko preveč romantični izraz bolje, želja za sodelovanje v neki skupini. Nenazadnje dajemo v občini proste roke tudi novim stvarem, če imamo zanje dovolj možnosti. Tako smo na glasbeni šoli začeli poučevati ljudske instrumente (citre, frajtonarico) in smo eni redkih v Sloveniji. Zato smo tu, da pomagamo mla-
dim, prilagajamo učne programe njim in njihovim željam ter zmnožnostim na glasbenem področju.«
Čeprav, kot ste dejali, glasba zahteva celega človeka, najdete čas še za delovanje v skupščinskem sistemu.
Ivan Marin: »To je prav tako delo. Če nas je družba podpirala, je povsem razumljivo, da sem deloval in sodeloval še v drugih organih in organizacijah.«
Glasba je zelo prijetna, a tudi zelo zahtevna družica. Polovičarstva ne pozna. Človek ji mora nameniti tudi prosti čas.
Ivan Marin: »Dirigentski poklic potrebuje človeka 24 ur na dan. Torej, brez žrtvovanja tega sploh ne gre. Tudi ko bereš, poslušaš radio si pri stroki in delu. Družina je seveda sestavni del vsega. Brez razumevanja te kljub naporom ni ničesar.«
Ljudje imamo vrsto želja. Kakšne so vaše?
Ivan Marin: »Nič ne verjamem, da bodo zaostrene razmere tistih, ki se ukvarjajo z glasbo, potisnile nazaj. Bolj se bojim, da bi pomanjkanje denarja osiromašilo obnavljanje instrumentov. Brez teh glasbe ni, so pa zelo dragi. Imamo čvrste temelje, tudi kader, znanja in volje in moje osebne želje so: da bi lahko čimdlje zdržal v tem poslu. Škoda bi bilo 40-letnih vlaganj na glasbenem področju, da bi jih sedaj prekinil. Skrita želja, v uresničitev katere močno dvomim, pa je, da bi kljub zaostrenim gospodarskim razmeram našli v občini dovolj denarja in godbi ob 70-letnici, ki jo bo proslavila prihodnje leto, omogočili udeležbo na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. To bi bila velika spodbuda mladim glasbenikom, hkrati pa priznanje starejšim, ki jo počasi zapuščajo. Trenutno denarja za gostovanje še nimamo.«
Je priznanje, srebrni grb občine Velenje, plačilo za vaše 40-letno delo na področju glasbene dejavnosti?
Ivan Marin: »Vesel sem ga, čeprav ga ne jemljem kot svojo last. Delil bi ga z vsemi, ki z mano sodelujejo od vsega začetka v orkestru, glasbeni šoli, v zborih. Srebrni grb je pravzaprav priznanje vsem, ki delamo na področju glasbene dejavnosti v občini.«
6. oktobra 1988
■k titovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
naš cas * *tran 5
■■■■HMHHMHB
Modni salon — preusmeritev proizvodnje
Prosti čas, potovanja, nostalgija, agent linija
Med tiste redke in sposobne izbrance, ki se uspešno prilagajajo sedanjim razmeram in zahtevam domačega in tujega tržišča, se vsekakor uvršča velenjski Modni salon. Zanimivo bo torej pričevanje direktorja te delovne organizacije Marjana Gaberška, seveda o tem, kaj so v zadnjem letu dni dosegli na tem življenjsko pomembnem področju.
»Točno. Ravno leto dni je od tega, kar smo ugotovili, da se je domači trg bistveno spremenil, da so do takrat uspešni izdelki pričeli ostajati v skladiščih. Odločili smo se torej, da v celoti preusmerimo našo proizvodnjo, seveda tudi izbor naših izdelkov. Zadali smo si tri bistvene strateške cilje. Prvi je bil dvig kakovosti izdelkov na svetovno raven in na visoko modnost; drugi povečanje izvoza za najmanj 100 odstotkov; tretji pa razširitev lastne prodajne mreže. Ta ne sme in ne more biti zgolj prodajna; v skladu z našimi usmeritvami morajo biti naše nove trgovine praktično butiki s prodajo naših izdelkov, za katere lahko že danes smelo trdim, da sodijo v višji cenovni razred na domačem in tujem tržišču.
Po letu dni so naši dosežki resnično zelo spodbudni. Samo primer: Lani smo se morali umakniti z nekaterih jugoslovanskih območij, ker denar enostavno ni prihajal, danes pa lahko ugotovim, da so se trendi prodaje za kolekcijo pomlad— poletje 1989 pričeli dvigovati. Drugi se otepajo z velikimi težavami, mi pa pričakujemo za 30 odstotkov večjo prodajo. Izjemni so izvozni rezultati, saj smo letos izvozili za skoraj 100 odstotkov več kot lani. Pri tem je posebej pomemben izvoz na enega najbolj zahtevnih svetovnih tržišč — v Italijo. Tam smo izvoz povečali za dvakrat, obeta nam se bistveno povečanje teh poslov, v kratkem pa bomo naše izdelke v Italiji ponovno predstavili. Veliki optimisti smo — delež izvoza v celotnem prihodku je v prvih devetih mesecih že presegel 35 odstotkov.«
•	Omenjate 30-odstotno povečanje prodaje na domačem tržišču. To je pravzaprav nerazumljivo. Ugotavljamo velik padec kupne moči, obenem pa povečanje prodaje. Kje so razlogi?
»Ena naših osnovnih usmeritev je proizvodnja čimvečjega števila izdelkov v čim manjših serijah. Še vedno je namreč veliko ljudi, ki enostavno imajo denar, ga nosijo preko meje in tam zapravljajo za sorodne izdelke. Te kupce želimo zadržati doma in jim v domačih trgovinah ponuditi tisto, kar so doslej iskali v sosednjih državah in v evropskih modnih središčih. Mislim, da smo ta namen v celoti dosegli. Posebna zanimivost pa je >pre-strukturiranje< na domačem dr-gu. Danes se namreč najbolje prodajajo najcenejši izdelki in pa izdelki, ki vsebujejo resnično veliko znanja in kakovosti. Sredine praktično ni več. Dejstvo je tudi, da konfekcije v velikih količinah na jugoslovanskem trgu ne bomo več prodajali, tudi vsi ostali, ne le mi. Še ena zanimivost — cene na domačem trgu so praktično enake cenam v Italiji in na drugih zahtevnih tržiščih. Dogaja se celo to, da je reprodukcijski material, za nas so to tkanine, pri nas že dražji, kot na ostalih svetovnih tržiščih.«
•	Po vsem tem lahko rečemo, da je znak M Club zelo uveljavljen, da mnogi segajo po njem in ga radi vidijo na sebi!
»Res. Lahko rečem, da sedaj že ne najdemo več zunanjih obeležij »M — Club«, saj že znak na notranji strani pomeni in zagotavlja kakovost.
Marjan Gaberšek: »Narediti čimveč v manjših serijah«
Naj na kratko predstavim še kolekcijo za naslednjo sezono, ki se zelo dobro prodaja. Štiri usmeritve obsega: prva je >prosti čas<, ki postaja vse bolj pomembni- postavka vseh nas; druga je >potovanja<; tretja >nostalgija<, saj se vsi radi vračamo v pretekla leta, v glasbi denimo, še kje drugje in tudi pri modnem oblikovanju; četrta usmeritev pa je visoka moda — >agent linija<, ki je nekaj izjemnega in to izjemnost potrjuje z odlično prodajo, tudi na domačem trgu. Vse naše usmeritve so torej dejansko podkrepljene in potrjene z dobro prodajo.«
• Seveda znak M — Club nosijo tudi naši športniki, pa še kdo?
»Naši novi manekeni, če jih lahko tako imenujem, so člani jugoslovanske teniške reprezentance. Zlasti velike pozornosti je bila naša oprema deležna na pol-finalnem srečanju za Davisov pokal z reprezentanco ZR Nemčije v Dortmundu. S trenirkami in drugo našo opremo so krepko prekašali domače reprezentante, kar so >opazila< in potrdila domača sredstva javnega obveščanja. Pri tem je zelo pomembno dejstvo, da smo po tem teniškem dvoboju z zahodnonemškim partnerjem sklenili trdne zveze, ki obetajo zelo dobro sodelovanje. Sem sodi izvoz športne kon-
fekcije na to zahtevno tržišče, obenem pa se bodo v naših trgovinah pojavili njihovi zanimivi izdelki.
Ob Bojanu Križaju, ki je glavni >maneken< za zimsko kolekcijo, so se torej pojavili Boba Ži-vojinovič in tovariši in s tem imamo pokrito celotno sezono. Naša največja prednost so torej vrhunski jugoslovanski športniki.«
• Vaš kolektiv je že zdavnaj spoznal izjemno vlogo in pomen prodaje v lastnih trgovinah. Začeli ste doma, šli malo naokrog, zdaj pa se znova vračate v bližino doma, se pravi v Celje. Kakšni so sicer vaši načrti pri širjenju lastne prodajne mreže?
»Petim trgovinam v Ljubljani, Mariboru in Kopru se je pridružila nova trgovina v Celju. Urejena je po vzorcu velenjske, s kava barom, galerijo, duty free sho-pom in založena z izdelki, značilnimi za vse naše trgovine. Naslednjo modno trgovino bomo predvidoma novembra odprli v Slovenj Gradcu v umetnostnem paviljonu, oziroma v bivši poročni dvorani. Februarja bomo odprli trgovino v pobratenem Splitu, kjer si prav tako veliko obetamo, lokacijo za trgovino pa imamo zagotovljeno tudi v Sarajevu, in sicer v samem središču znamenite Baščaršije. Te dni bomo v Beogradu, na znanih Tera-zijah, pripravili veliko modno revijo. To revijo smo si zamislili nekoliko drugače. Namenjena bo mimoidočim, brez vabil in vsega kar zraven sodi. Pričakujemo, da jo bo videlo ogromno ljudi; to pa je že napoved za prihodnje leto, ko bomo tudi v središču Beograda odprli modno trgovino.
Z vsem tem bomo zaokrožili prvi del vlaganj v našo lastno prodajno mrežo; to pomeni, da bomo v lastnih trgovinah ustvarili od 30—40 odstotkov celotnega prihodka, prav tolikšen je odstotek izvoza, razliko pa pomeni prodaja v butikih širom po Jugoslaviji.«
Stane Vovk
Konferenca ZS Gorenje sozd o invalidnosti
Šele, ko spoznaš vzrok, ga lahko odpraviš
Invalidnost v sestavljeni organizaciji Gorenje je precejšen problem, 730 invalidov, kolikor jih je, predstavlja 3,6 odstotkov vseh zaposlenih v delovnih organizacijah Gorenja, daleč največ je tistih, ki so starejši od 41 let, čez 500 jih je. Med invalidi so tudi mladi, stari od 25 do 30 let.
»Seveda je v sestavljeni organizaciji tudi nekaj delovnih organizacij, ki imajo pristop k razreševanju te problematike zgledno urejen, med njimi so recimo Gospodinjski aparati,« ugotavlja Vlado Rančigaj, predsednik konfe-
rence Zveze sindikarov Gorenja SOZD.
Pa vendar k temu dodaja, da je še nekaj okolij, kjer nimajo urejenih evidenc, ne zasledujejo vzrokov nesreč, ne vodijo podatkov o stopnji invalidnosti, pogostosti nesreč in tako naprej. Problem pa je treba poznati, da se lahko z njim tudi spopadeš.
Invalidnosti v sestavljeni organizaciji Gorenja so precejšnjo pozornost zato namenili tudi na seji konference zveze sindikatov v Gorenju sozd. »Po temeljiti razpravi v katero so se vključili
skoraj vsi člani naše konference smo zahtevali izdelavo enotnega obrazca, enotne metodologije zasledovanja te problematike v naših delovnih organizacijah,« razlaga predsednik. Tudi vsako delovno mesto, kjer je »nastal« invalid ali kjer obstaja možnost, da bi še lahko, je potrebno temeljito pregledati in ugotoviti, kaj se da narediti, da se to prepreči. Včasih so za to potrebna zelo majhna sredstva, zato smo tudi naložili samoupravnim organom v posameznih delovnih organizacijah, da načrtujejo sredstva za odpravo teh pomanjkljivosti.«
Ko so ugotavljali, da se invalidi pogosto zatekajo k zdravstvenemu osebju, so menili, da bi morali v zdravstvu bolje spoznati njihove delovne procese in tudi s tega vidika kot strokovnjaki predlagati določene ukrepe. Do taknili so se tudi predpisov za varstvo pri delu. Odveč je, če so ti samo na papirju, ne upoštevajo pa se tam, kjer bi se morali. Zato so se zavzeli za poostritev kaznovalne politike za nespošto-vanje teh predpisov.
M. Krstič — Planine
trgovska in proizvodna delovna organizacija
trgovina na drobno
trgovina na veliko
proizvodnja hrane
drobno gospodarstvo
nega,tipizacija in polnitev vin
čestitamo za praznik
Komite 0K ZKS Velenje
Utrditi gospodarstvo
Podpiramo prizadevanja našega partijskega vodstva za nadaljnjo demokratizacijo naše družbe za uskladitev in ureditev spornih ustavnih dopolnil ter za opredelitev poglavitnih skupnih razvojnih usmeritev, pomembnih za našo celotno skupnost. To je nekaj glavnih poudarkov s ponedeljkove seje občinskega komiteja ZKS Velenje, na kateri so člani v uvodu poslušali poročilo sekretarja medobčinskega sveta ZKS Celje Daneta Rinca o aktualnih dogajanjih v naši družbi in zvezi komunistov. V razpravi so velenjski komunisti menili, da moramo večino pozornosti nameniti ureditvi gospodarskih razmer, saj bomo le tako lahko dovolj učinkovito razreševali tudi dogajanja na političnem prizorišču. Sedanje stanje pa nikakor ni
zadovoljivo, saj se razreševanje nekaterih naših globalnih dilem prepušča pouličnemu voluntarizmu, obenem pa se ob razraščanju srbskega nacionalizma krepijo tudi nacionalizmi v drugih republikah. Zato je nujno, da se ustvarijo pogoji, ko bo možen kakovosten, demokratičen dialog.
Komunisti so nato spregovorili tudi o programu dela v prihodnjih mesecih in svoje nadaljnje aktivnosti zastavili tako, kot so opozarjali že v prejšnji razpravi, torej predvsem na utrditev gospodarskega položaja naše občine, na aktivno sodelovanje pri sprejemanju ustavnih dopolnil ter nekatere druge naloge povezane z zadovoljivejšim delovanjem naše skupnosti.
(bz)
Za sedaj brez višjih cen
Kot bi delegati četrtkove seje skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje čakali prav na peto točko — predlog podražitev komunalnih storitev in dobrin, kajti pri prejšnjih točkah, pa čeprav pomembnih, razprave skorajda ni bilo. Mimo je šla informacija o uresničevanju aktivnosti Komunalne skupnosti in delovne organizacije Vekos, pa tudi informacija o izvajanju plana Komunalne skupnosti.
Najživahneje pa je bilo pri peti točki — predlogu podražitev. Delegati so ga zavrnili in čaka nas nova seja, z novim predlogom, verjetno že prihodnji teden.
Predlogov o tem kakšno naj bo povišanje je bilo vsaj pet, razpeta so bila v dve skrajnosti. Najvišjega je predlagal Vekos, ogrevanje naj bi se za 90 odstotkov podražilo 9. septembra,
ostale komunalne dobrine pa postopoma, najkasneje I. novembra. Sindikat je delegatom predlagal, da s podražitvijo ne soglašajo, oziroma, če do usklajevanja cen pride, potem naj razpravljajo samo o enostavni reprodukciji in še to skladno z rastjo osebnih dohodkov. Delegacije združenega dela so imele svoj predlog, skupno pa jim je bilo to, da so v glavnem soglašale s podražitvijo, vendar le do višine podražitve toplotne energije na pragu TEŠ. Za nobenega od teh predlogov pa ni bilo ogretih dovolj delegatov.
Kakšen bo nov predlog se še ne ve, predlagatelj višjih cen pa je v četrtek opozarjal na to, da nesprejetje cen enostavne reprodukcije pomeni ob koncu leta izgubo Vekosa, nesprejetje cen razširjene reprodukcije pa okrni-tev programa Komunalne skupnosti. Najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse, pa gotovo ne bo lahko.	(mkp)
POD PRHO
Zaradi vročine brez izhoda
O četrtkovi seji skupščine Komunalne skupnosti, točenje o eni sami točki dnevnega reda, predlogu podražitev komunalnih storitev in dobrin, bi se dalo napisati zelo veliko ali pa nič. Pričakovali smo, da bo razprava vroča, da pa zaradi vročine delegati ne bodo našli izhoda, pa le nismo.
Vsaj pet predlogov o tem, kakšna naj bi bila podražitev in kdaj naj bi bila, smo slišali, pa nobeno sprejemljivo. Četudi so bili predlogi znotraj dveh skrajnosti, od znanega Vekoso-vega ki je bilo najvišje, do sindikalnega, ki je bilo najnižje, da delegati zavrnejo podražitev, oziroma, če menijo, da je potrebna, naj se ta naravna na rast osebnih dohodkov. Bili so pa seveda tudi vmesni predlogi, a za nobenega od petih ni bilo ogretih dovolj delegatov. Ko so zvedeli, da je zbor izvajalcev predlog Vekosa sprejel, so skušali rešiti, kar se še rešiti da — z medzborovskim usklajevanjem. Pa je bilo tudi to nemogoče, ker se delegati-upo-rabniki niso mogli zediniti niti o tem, kakšen naj bi bil njihov
predlog. Možnost, ki se sedaj ponuja: ponoven sklic skupščine, nov predlog. In alternativa, če pride do podobne situacije? Vekos pravi, da je alternativa
—	začetek kurilne sezone 29. novembra. Ne verjamem, da je mislil resno. Preresno bi bilo. Druga, za katero tudi dvomim, daje resna,je pa možna — ne-priznanje cene dobavitelju toplotne energije. Poiskati bo treba realnejšo. Slišati je, da je to še ena skupščina, če neuspešna, pa odlok.
Ne spuščam se tokrat v to, ali včasih z visokimi cenami ne pokrivamo tudi slabega dela. Vem pa, da nekaj tokrat ni v redu. Pri tem odločanju namreč. Če bi kot delegat, kot uporabnik kruha pred časom morala odločati o tem, ali se ta podraži ali ne, bi bila gotovo proti. Ampak tokrat mi ni jasno nekaj resnejšega — zakaj so bili delegati proti slehernemu predlogu
—	najvišjemu, najnižjemu oziroma zavrnitvi podražitve in vnesnemu; v bistvu so bili proti vsemu. To pa je nekaj, mimo česar ne bi smeli iti.
M. Krstič-Planinc
Onesnaženost zraka
V času od 12. do 26. septembra so bile koncentracije žveplovega dioksida na merilnih postajah v Zavodnjah, na Velikem vrhu in v Titovem Velenju nižje od maksimalno dovoljenih.
S I. oktobrom pa se pričenja kurilna sezona. S tem datumom tudi pričakujemo od republiške službe za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu, da bo v primeru prekoračenih maksimalno dovoljenih koncentracij škodljivih snovi v zraku (0,75 mg SOi na kubični meter zraka, 0,6 mg NO x na kubični meter zraka oziroma 0,3 mg NO2 na kubični meter zraka) v jutranjih urah sporočila podatke o višini koncentracij na naš komite in v termoelektrarne Šoštanj. Zaenkrat bodo sporočila zajemala le podatke iz merilne postaje Zavodnje, saj je trenutno edino ta direktno povezana z Hidrometeorološkim zavodom.
Sočasno pa bo začela omenjena služba tudi napovedovati stanje onesnaženosti zraka za naslednji dan. To pomeni, da bomo začeli s prognoziranjem možnosti preseganja dopustnih koncentracij SOi v zraku na našem najbolj ogroženem območju — v Zavodnjah. Tako se bo močno zmanjšala nevarnost, da ni na tem področju onesnaženost zraka z SOi presegla kritične meje.
Hidrometeorološki zavod SRS pa se tudi obvezuje, da bo v času kurilne sezone okrepil nadzor nad delovanjem merilnih naprav, tako da do večjih izpadov podatkov v tem času ne bi prihajalo.
Komite za planiranje, gospodarstvo
in varstvo okolja
6. stran *
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
titovo velenje k
6. oktobra 1988
Pogovor s predsednikom KPO sozda Franc Leskošek Luka Rafkom Berločnikom
»Težave pridejo še prehitro«
Že nekaj mesecev je na čelu blizu osem tisoč članskega kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek — Luka diplomirani ekonomist RAFKO BERLOČNIK. Na čelu kombinata, ki se ukvarja s pridobivanjem lignita, proizvodnjo električne in toplotne energije, z vzdrževanjem elektrostrojne opreme, s transportno, grafično, gradbeno dejavnostjo, proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas, z inžineringom, projektiranjem gradbenih objektov in še s čim.
Rezultati, ki so jih ob polletju dosegli delavci kombinata dajajo upanje, da se tudi na področju energetike nekaj spreminja; delovne organizacije, ki so se še pred kratkim srečevale s težavami, so bile uspešne ob polletju. Kako naprej? Največ o tem bomo seveda lahko zvedeli od predsednika poslovodnega odbora te velike družine RAFKA BERLOČNIKA.
saniral, da že poslujejo dobro. ESO je bil, recimo na Brnskem sejmu, kjer se je dogovoril za nekaj izvoznih aranžmajev.«
• Kako dolgoročno preprečujete, da ne pride do težav v delovnih organizacijah?
RAFKO BERLOČNIK: »Osnovna proizvodna in količinska usmeritev energetike je jasna. V drugih delovnih organizacijah kombinata pa je programska
•	Takoj po imenovanju za predsednika KPO sozda REK Franc Leskošek — Luka ste dejali, da razen težav, ničesar ne pride samo od sebe. Vse, kar ima človek, si mora pridobiti z delom, ste rekli. Vzemimo to za iztočnico. Je to še vedno vaš moto, še vedno mislite tako?
RAFKO BERLOČNIK: »Prav gotovo in verjetno vse bolj. Razmere se zaostrujejo, edini izhod iz težav pa je opiranje na lastne sile, na lastno znanje, na lastno iniciativo. Če človek to opusti, se mu neposredno pozna že jutri, pojutrišnjem pa že s podvojeno močjo. Težave pridejo same od sebe še prehitro in potrebno je neprestano razmišljanje, kako jih odpraviti, kako jih preprečiti, kako zagotoviti normalno delovanje gospodarskega sistema.«
•	Položaj energetike je še vedno težaven in to kljub nekaterim zelo spodbudnim polletnim .ezultatom. Kaj pričakujete v devetih mesecih?
RAFKO BERLOČNIK: »Pol letni rezultati so bili res izjemni, bili pa so rezultat vrste okoliščin in niso bili stvarni glede na dejansko stanje preko celega leta. V devetih mesecih ne bo tako. Pa tudi devetmesečje še ne pokaže pravega stanja. Cena električne energije in premoga seje povečala šele pred kratkim, poleti je v veljavi tudi nižja tarifa, vse to pa vpliva na devetmesečne rezultate.«
•	Realneje bo torej, če vprašamo, kako čakate konec leta?
RAFKO BERLOČNIK: »Ce
loletni rezultati bodo še vedno na meji, a vendarle nekoliko ustreznejši. Zaradi visoke sezone je višja cena električne energije, višja bo tudi oktobra in po pro-gnozi, ki smo jo napravili pred dnevi, bi morali poslovanje zaključiti z minimalno izgubo oziroma na meji te. Seveda bomo napravili vse, da bo ta izguba, ki jo napovedujemo, pravočasno pokrita. To pa ne pomeni, da bo enostavno.«
•	Normalno poslovanje še vedno ni mogoče brez kreditov. Ni še tako dolgo tega, ko ste to vprašanje slikovito ponazorili z bese-
dami, da vsak peti dinar celotnega prihodka predstavlja kredit.
RAFKO BERLOČNIK: »Približno tako je tudi danes. Posledica poslovanja v preteklosti, ki ni omogočalo ustreznega rezultata, ustreznega pokritja z obratnimi sredstvi, je vplivala na to, da je vedno manj >finančnega< denarja v kombinatu in je treba manjkajoča obratna sredstva reševati z najemanjem kreditov, ki pa so izredno dragi. Problematično je tudi zato, ker v okviru sistema elektrogospodarstva in premogovništva skupni prihodek delimo. V njem pa ni v tolikšni men zajetih revalorizacijskih obresti, ki jih je treba plačati. Plačaš torej nekaj, kar ne dobiš, posledica pa je, da je treba tudi za to najemati kredite.«
•	Začaran krog. Možnost rešitve?
RAFKO BERLOČNIK: »V sistemu elektrogospodarstva in premogovništva smo pred kratkim sprejeli program razreševanja, iskanja poti za trajna obratna sredstva in program kako med letom čim ceneje sofinancirati tekoče poslovanje. Gre za, kot že rečeno, posledice izgub, ki so nastale, in ki tekoče nastajajo, za posledice pomanjkanja obratnih sredstev zaradi nihanja zalog, ki so med letom normalno višje kot konec leta. Te poti so ubrane, precej časa pa bo še preteklo, da bomo iz tega kaj izvlekli, kajti če bi hoteli urediti ta položaj, bi pravzaprav morali dobiti brezobrestna sredstva. To pa v tem sistemu ni mogoče. Položaj energetike se s tega vidika ne izboljšuje. Potrebnih pa je veliko prizadevanj, da se položaj ne slabša, ampak ga držimo vsaj na približno enaki ravni.«
•	Kako pa se to odraža v delovnih organizacijah, kakšen je njihov položaj?
RAFKO BERLOČNIK: »Logično je, da se gospodarski položaj, takšen kot je, odraža v vseh delih in je zato potrebnih toliko več prizadevanj, več iskanj rešitev. Občasno se pojavljajo težave, ki pa jih zaenkrat uspešno saniramo. Tako se je položaj Tiskarne recimo kratkoročno tako
Rafko Berločnik, dipl. oec.: Kakovost življenja se ne meri po toni, po osebnih dohodkih, ampak po tem, kako se človek v nekem okolju počuti.«
usmeritev tista, na kateri je treba delati. ESO se recimo z enim delom usmerja v proizvodnjo naprav za razreševanje ekologije v TEŠ. Razvija idejo, kako z lastno proizvodnjo podpreti ta prizadevanja. Gre za vprašanje odpepe-Ijevanja, odžvepljevanja, vprašanje čiščenja nekaterih snovi, gotovo bo ta usmeritev zanimiva tudi za druga tržišča. Po prvih temeljitih analizah smo prišli do spoznanja, da so ti programi ali pa njihovi deli, zanimivi tudi tržiščem izven Jugoslavije.«
• Prišli smo na področje ekologije.
RAFKO BERLOČNIK: »Ekologija terja rešitev. S sklepi občinske skupščine o ekologiji smo postavili temelje količinski proizvodnji, določili roke za ureditev. Naša naloga je, da jih uresničimo in na tem delamo res intenzivno. Uspeli smo, da je razreševanje ekoloških vprašanj prišlo tudi v prednostni red pri naložbah v interesni skupnosti. Ta prva faza je rezultat naših hotenj, dobre volje in če hočete, tudi filozofije. Proizvodnja ni sama sebi namen. Proizvajaš zato, ker hočeš nekaj doseči in zato moraš tudi proizvajati tako, da ne ogrožaš okolice, ljudi okoli sebe. Kakovost življenja se ne
meri po toni, po osebnih dohodkih, ampak po tem, kako se človek v nekem okolju počuti. Skrb za čisto okolje je tudi pogoj za naš obstoj. Če ne bomo razrešili okolja je vprašanje, kako bomo lahko naprej živeli, kako naprej proizvajali.«
•	Občina Velenje začenja odpirati vrata novim programom, novim enotam. Se vključujete, kako na to usmeritev gledate v kombinatu?
RAFKO BERLOČNIK: »Smo na pravi poti. Vsa prizadevanja je treba usmeriti v iskanje novih programov. Koncept, ki smo ga oblikovali v družbenopolitični skupnosti, je pravi in vanj s%je treba vključiti. Mi se vključujemo tako z razmišljanji kot s konkretnimi dejanji.«
•	Lahko navedete kakšen primer?
RAFKO BERLOČNIK: »Naj omenim spet ESO. Vse kar je novega je v bistvu že kreiranje novih programov, ki bodo morda zaposlovali deset, dvajset novih delavcev, že čez nekaj časa pa lahko prerastejo v nove programe, novo proizvodnjo. Prišli smo do spoznanja, da je nemogoče začeti novi program tako, da postaviš tovarno in v njej zaposliš petsto ljudi. Gre za organsko rast, ki izhaja iz manjših enot, produkcijskih jeder. Laže je tudi selekcionirati dobre in slabe programe na manjših primerih kot pa, če se >zaletiš< v nek velik program, ki je na papirju lahko dober, ga je pa danes težko začeti. Ta organska rast pa seveda tudi ne sme trajati predolgo, hitro se pokaže, ali je stvar prava ali ne.«
•	Vedno, kadar se pogovarjamo o kombinatu, o elektrogospodarstvu, ne moremo mimo novih pobud za reorganizacijo sistema slovenskega elektrogospodarstva. Tudi tokrat ne.
RAFKO BERLOČNIK:
»Eden temeljnih ciljev, ki smo si ga zastavili, je, da bi organizacijo, ki jo vi imenujete nova, v bistvu pa je stara že nekaj let in se vleče kot jara kača, na nek način končno dorekli. V naših krogih smo jo. Na tem sedaj dograjujemo in dokazujemo, da imamo prav.«
•	Kakšna so izhodišča?
RAFKO BERLOČNIK: »Kakršnakoli organizacija ali reorganizacija elektrogospodarstva v slovenskem prostoru že bo, izhajati mora iz tega, da je temeljna povezava v našem bazenu med rudnikom in elektrarno , da sta eden z drugim življenjsko povezana, tako poslovno kot gospodarsko. Zato je treba tudi organizacijo v slovenskem prostoru tako postaviti, da je ta povezava omogočena. Ko smo pripravljali materiale, smo dali temeljni pou-
Delavski svet sozda Gorenje
Izhodišča za gospodarjenje 1989
Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na seji, ki je bila 29. septembra, ocenil rezultate poslovanja tega poslovnega sistema v prvem letošnjem polletju in obravnaval izhodišča za pripravo plana za leto 1989.
Gorenje je, kot je bilo povedano na seji, v primerjavi z lanskim prvim polletjem, do konca meseca junija 1988 povečalo fizični obseg proizvodnje za 7,4 %, na tuje pa je, v isti primerjavi, prodalo za 29 % izdelkov več, in to v glavnem na trge s konvertibilnimi valutami. (Ob tem ne gre prezreti, med drugim dejstva, da se je industrijska proizvodnja v letošnjem prvem polletju v Sloveniji, v primerjavi s prvim polletjem 1987, zmanjšala za 4,5%!). Med delovnimi organizacijami, ki so v prvih šestih mesecih letos nadpovprečno povečale proizvodnjo, so tudi Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Mali gospodinjski aparati in Gorenje Glin. V Gorenjevih delovnih organizacijah sprejemajo zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja posebne ukrepe, ki naj bi omogočili dosledno uresničitev vseh letošnjih zahtevnih planskih ciljev.
Zagotoviti še višjo raven proizvodnje, pri čemer bodo najmanj vso povečano proizvodnjo prodali na tuje, ter doseči še večjo učinkovitost poslovanja, pa je bilo temeljno vodilo pri pripravi smernic plana Gorenja za leto 1989. Nove naložbe in nekateri drugi posegi v tehnologijo in organizacijo naj bi zagotovili prihodnje leto najmanj 10% večji fizični obseg proizvodnje, produktivnost pa želijo povečati za najmanj 12 %, se pravi tudi na račun prerazporeditev zaposlenih in načrtnejšega nadomeščanja fluktuacije. Na tuje pa naj bi prodali za najmanj 300 milijonov dolarjev izdelkov. Vključevanju v mednarodno delitev dela namenjajo nasploh v Gorenju posebno pozornost, saj dobro vedo, da jim zagotavlja tudi pretok znanja in izkušenj.
Na seji delavskega sveta sozda Gorenje je bilo, med drugim, tudi poudarjeno, da bo treba storiti vse za kar najboljše obvladovanje stroškov vseh vrst, kar je nedvomno tudi eden od temeljnih pogojev za nadaljnje uresničevanje načrta vlaganj v posodabljanje in prestrukturiranje proiz^ vodnje.
Delavski svet sozda Gorenje je na zadnji seji soglašal z dopolnitvijo dejavnosti delovnih organizacij skupnega pomena — Gorenje Commerce in Gorenje Servis.
Zaradi poteka 4-ietnega mandata predsedniku poslovodnega odbora Gorenja in dvema podpredsednikoma (za organizacijo in informatiko ter za plan in ekonomiko) pa je sklenil objaviti razpisati ta dela in naloge.
N. K.
Gorenje Glin
Računalnik nadzira sušenje lesa
V Gorenju Glin, Lesni industriji Nazarje, poskusno obratuje nova sušilnica lesa, izdelana v SO P Krško, pri njeni montaži pa so sodelovali delavci GIP Ve-grad in Vekos — Tozd Toplotna oskrba Titovo Velenje, Lignomat iz Zvezne republike Nemčije in Gorenja GLIN — tozd Energetika in vzdrževanje.
Povečanje predelave masivnega lesa iglavcev je pogojevalo tudi ureditev nove sušilnice lesa.
Gorenje Glin —
22 novih lesarskih tehnikov
Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v prostorih Delavske univerze Mozirje v Nazarjah, so 22 delavcem Gorenja Glin, Lesne industrije Nazarje, po končanem dvoletnem šolanju ob delu podelili diplome za poklic lesarski tehnik. Novi lesarski tehniki Gorenja Glin so Peter Bastelj, Jože Bastl, Boštjan Cigale, Janez Goličnik, Lovro Goli-čnik, Kari Kolenc, Miran Lever, Ana Mavrič, Antonija Pečnik, Ivan Potočnik, Rajko Pustoslemšek, Branko Remic, Janko Remic, Miran Rosenstein, Ivan Rženičnik, Martin Stopar, Mladen Suvajac, Branko Škruba, Alojz Tostovršnik, Anton Turk, Stanko Žagar in Dušan Že-rovnik.
92 PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV -Zad-
nje prostovoljne krvodajalske akcije v občini Mozirje se je udeležilo tudi 92 delavcev Gorenja Glin, ki so dokazali visoko stopnjo humanosti in pripravljenosti pomagati tistim, ki so pomoči potrebni.
(vš)
Zaradi vse večje predelave lesa so namreč postale obstoječe zmogljivosti za nemoteno sušenje lesa in proizvodnjo premajhne; težave so bile zlasti še pozimi, ko je bilo onemogočeno normalno sušenje lesa. Naravno sušenje lesa, kot je znano, poteka več mesecev v idealnih vremenskih prilikah, povzroča pa sorazmerno visoke zaloge lesa.
Zaradi premajhnih zmogljivosti sušilnice je prihajalo do zastojev pri proizvodnji stavbnega pohištva, zaradi premalo suhega lesa pa so se tu in tam pojavile napake tudi na izdelkih. Prezreti pa ne gre še dejstva, da zahteva vse bolj razvijajajoči še vrtni program tudi dodatne količine suhega lesa.
V Gorenju Glin so se odločili, da bo novo tehnologijo sušenja lesa, to je avtomatsko vodenje sušenja lesa, nadzoroval računalnik. V delovni organizaciji so povedali, da je les, ki prihaja iz nove sušilnice, zelo kvaliteten. Sicer pa v Gorenju Glin poudarjajo, da bosta zmogljivosti obeh sušilic lesa, stara in nova, zadoščali za sušenje potrebnih količin lesa iglavcev najmanj do leta . 1995.
darek sinergijskemu učinku ostalih delovnih organizacij. Gre za to, da sta električna energija in premog lahko cenejša tudi zato, ker so vključene druge delovne organizacije, zato menimo, da ni smotrno organizacije razbijati in postavljati čiste oblike energeti-] ki. Črno bela slika še nikoli ni bi-| la tako lepa kot barvna kombina-| cija, kajne? Pa tudi bolj učinko-| vita je.«
•	Na ravni sistema pa se zavzemate za združitev nalog, ki so skupne.
•	RAFKO BERLOČNIK:
»Jasno je treba razmejiti pravice in odgovornosti na različnih ravneh. Na ravni Slovenije bi morala biti neka organizacija, kjer bi bile združene tiste naloge, ki so vsem skupne. Ne v okviru enega od sistemov. Če konkretiziram: ekonomski odnosi do interesne skupnosti, do slovenske družbenopolitične skupnosti morajo biti na enem mestu in to mesto ne more biti v elektrogospodarstvu Slovenije, ampak iznad vseh treh sestavljenih organizacij, da bodo vsi deli posameznega sistema enakopravno obravnavani tako z vidika odnosa navzven kot znotraj sistema.
Občutek imam, da se uresničuje naša ideja izpred nekaj let, da je treba na nek način v ta slovenski sistem, ki je ekonomsko dokaj tog, to je treba priznati, vnesti tudi neke vrste ekonomsko stimulacijo, motiviranost. Neko obliko internih cen in interne konkurence, ki v tem sistemu mora biti, če hočemo, da bomo tudi znotraj poslovali bolj ekonomsko.«
•	Kako pa vidite kombinat v družbenopolitični skupnosti?
RAFKO BERLOČNIK: »Sistem REK-a, zlasti njegov energetski del, je tako v preteklosti kot danes vlagal ogromna sredstva v to skupnost. Rezultati so vidni. Prepričani smo, daje naloga vsakega gospodarskega sistema, ki živi v neki skupnosti, vključevanje v razreševanje tudi drugih, negospodarskih težav, saj je to stvar življenja in ljudi, ki v tem sistemu živijo. Prav pa bi bilo, da se vsi v to razreševanje enakopravno vključujemo. Krilatica, da se REK lahko vključi zato, ker pokriva izgubo na specifičen način, ni resnična. In tudi nikoli ni bila. Vedno je šlo in gre tudi danes le za pripravljenost in zmožnost.
Ko smo se prej pogovarjali o gospodarskem rezultatu: to, da bomo zaključili s pozitivno nulo, bo zahtevalo ogromno naporov in prav nič nam ne bo od zunaj podarjeno, kot kdo misli.«
MILENA KRST1Č — PLANINC STANE VOVK
ANKETA
Radi imamo svoj kraj, svojo občino
Imaš ali pa nimaš. Rad nekaj. Nekega kraja, nekega mesta. Če ga imaš rad, potem ga ne boš nikoli zapustil, če ga nimaš, boš odšel. Občina Velenje, ki je v svojem razvoju naredila skokovit napredek, ki je dala človeku vse,
kar mu lahko da, je v svojem razvoju, fizičnem, obstala. Se ponuja človeku nekaj, kar ni lahko imel rad?
MATO BLA-
GUS: »V Titovem Velenju sem že zelo dolgo, v mesto sem prišel pravzaprav v času, ko se je začelo skokovito razvijati. Hitro in intenzivno se je širilo, razvijalo, zdaj stoji. Fizično stoji. Zato pa je treba narediti vse za vsebinski razvoj. Nakazje ga županov program kvalitete, program Q. Menim, da ga je treba dosledno izvajati, na vseh področjih, ker nam le to zagotavlja, da bomo imeli življenje v občini še naprej radi.«
JOŽICA TAJNŠEK:
»Presrečna sem, da živim v takšnem mestu, v takšni občini kot je Velenje. Morda tudi zato, ker živim tukaj od rojstva. Človek pa se na kraj naveže. Morda me moti le to, da življenje v njem še ni tako razgibano kot bi lahko bilo. Drugače pa, pogoji za življenje so danes težki, pa kljub temu mislim, da nam je v občini Velenje še vseeno lepše kot drugje, kjer se srečujejo že z velikimi težavami. Rada živim tukaj, tudi zato in ne bi mogla nikamor drugam.«
STANE ŠMAJDL:
»Kdo ne bi imel rad svojega kraja in s tem tudi občine kot je Šoštanj oziroma Velenje? Sploh, če kljub kriznim časom gradimo šolo, prizidek k zdravstvenemu domu. Napredek je velik, vsaj za Šoštanj lahko tako trdim. Na komunalnem področju imamo rešenih vrsto vprašanj, v tem trenutku se pripravljamo na izgradnjo kabelskega TV sistema. Le na področju ekologije bomo morali v prihodnje še več narediti. Močno pa si želim tudi, da bi se retavilizacije trga Bratov Mravljakov v Šoštanju lotili čimprej. Želja imamo krajani vedno veliko. Ob tesnem sodelovanju z delovnimi organizacijami na našem področju, ob dobri volji in pripravljenosti vseh nas, nam gotovo tudi v prihodnje ne bo marsikatero, še tako veliko potrebo, uresničiti.«
MILAN ROGELJ: »Kot občani, sploh >a kot krajani Šmartnega ob Paki se ponašamo z vrsto dobrinami. Kar poglejte — lani smo v Slatinah predali svojemu namenu novo vodovodno omrežje, pred nedavnim so rešili težavo z oskrbo pitne vode krajani Velikega, Male-
fa vrha in dela Gavc. Tudi skozi martno ob Paki imamo sedaj posodobljeno cesto. Kaj si še lahko več želimo ob dejstvu, da manjka denarja na vseh koncih in krajih. Treba pa je ob teir poudariti tudi to, da imamo vse prej omenjeno tudi zaradi tega, ker smo občani pripravljeni udarniško kaj narediti. Napredka si seveda želimo tudi v prihodnje. Mi krajani Šmartnega ob Paki nestrpno čakamo na začetek razširitve telefonskega omrežja ter na posodobitev še nekaterih krajevnih cest.«
(tap, mkp)
■MHHHMM
6. oktobra 1988
* titovo velenje
PRAZNIK OBČINE VELENJE
i stran 7
izobraževalna	„ ., „ . „ _
organizacija	Pridružujemo se cestit-
za	delovnim ljudem in
izobraževanje	občanom ob prazniku ob-
odraslih	čine Velenje — 8. okto-
~ delavska univerza velenje p. o.	bru!
Elkroj
Vsem delovnim ljudem in občanom Velenja iskreno čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje!
Snack bar ANI
čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru in se priporoča za obisk z bogato izbiro cocktailov!
[gorenje fgorenje (gorenje

Ob 8. oktobru —
Prazniku občine Velenje
iskreno čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom
občine Velenje!
Naše zadnje razvojne
dosežke in naš pogled
na kakovost Gorenja
bomo predstavili na
že tradicionalni razstavi dosežkov
in razvojnih hotenj poslovnega
sistema Gorenje
od 18. do 28. oktobra 1988
v Rdeči dvorani
v Titovem Velenju
Sestram *nascas
PRAZNIK OBČINE VELENJE
* « « « «
iitovo velenje ★	6. oktobra 1988

Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek Luka
rek
eso
Rudnik lignita Velenje
Termoelektrarne Šoštanj
Elektrostrojna oprema
Sistemi pakiranja
Avtoprevozništvo in servisi
Tiskarna
SKUPAJ
SMO OBLIKOVALI PODOBO NAŠE DOLINE
USTVARJALNO
I SCIHO NOVE IN BOLJŠE POTI
DanaSnja podoba nas in naSega Kraja? Stvar presoje. Dvom prav pride - Četudi Se tako kritičen in črnogled - vsaj kot prot i utež omami z rastjo, ki ne upošteva meja človeka in narave. Nekje vmes sta umnost in delo, ki ne pridigata ne o nekdanji goSčavi ne o betonski puSčavi sredi ožgan in gozdov.
ZaSčita naravnega okolja,, odpiranje novih možnosti za produkt i vno zaposlovanje prihodnjih rodov, human i -zacija pogojev dela ter gmotno in kulturno bogatejše življenje ljudi - to so temeljna vodila razvojnega koncepta naSega ko 1ekt i va.
Te usmeritve kljub težavam postajajo vsak dan vse bolj konkretni projekti v katere usmerjamo sredstva in znanje ljudi. Z na-Sim znanjem pa je tako kot drugod - več ga imamo bolj potrebujemo novega. DobrodoSI a je sleherna zamisel, dobrodoS1 o vsako sode Iovanje
ZA BOGATO IN ZDRAVO 2IVLJENJE NASE DOLINE
R
H
1
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Titovega Velenja sodi v vrh slovenskih gradbenikov po dinamiki rasti in intenzivnosti razvoja v preteklih 30 letih.
Značilnost podjetja je tržni nastop na širšem jugoslovanskem trgu in s petino kapacitet v tujini. Na področju tehnologije, pa ga odlikuje usmeritev v industrializirano graditev s prefabriciranimi betonskimi elementi v sistemu VEMONT, DOM 101 (celična gradnja) in VELAK.

Od tradicije do prestiža

L
Sicer pa Vegrad izvaja vse vrste del od consultin-ga, projektiranja posameznih gradbenih in obrtnih del do celotnih objektov in kompleksov na ključ in v sistemu inženiringa. Nudi tudi finančni inženiring, ter prenos znanja (know-how) na področju betonskih konstrukcij in galanterije. Vegrad s svojo marketinško koncepcijo ostaja nosilec gradbeništva v Šaleški dolini. S tradicijo pri klasični gradnji in prestižem na področju industrializacije pa jamči naročnikom, doma in v tujini zanesljive in kvalitetne storitve in izdelke v vseh fazah investicijskega procesa.
Tudi ta objekt smo zgradili delavci Vegrada
6. oktobra 1988	•k titovo velenje	PRAZNIK OBČINE VELENJE	nas cas * stran 9
			
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
POSLOVNA ENOTA TURIZEM
Šaleška 3, Titovo Velenje, tel. 855-462, 854-593,
854-367;	Partizanska 12, Titovo Velenje, tel.
855-468
Program Kompasova ZIMA 88—89 že v prodaji
—	organizacija izletov za sindikalne skupine
—	obiski strokovnih sejmov
—	letalske mednarodne in domače vozovnice
Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru želimo vsem poslovnim partnerjem veliko poslovnih uspehov!
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober!
Tovarna usnja Šoštanj proizvaja kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in ce-pljence raznih vrst.
V temeljni organizaciji deluje še obrat za izdelavo usnjene konfekcije in zaščitnih sredstev.
Elektronika — finomehanika — fotokopiranje — razrez in prodaja papirja
Ivo Kompan
Stantetova 18, Titovo Velenje Tel. 856-980
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 8. oktobru prazniku občine Velenje!
kovinOtehna
Vsem občanom iskreno čestita vaša
KOVINOTEHNA
V6PLAS
VtPLAS
TITOVO VELENJE
TITOVO VELENJE
»Delovnim ljudem in občanom čestitamo
ob občinskem prazniku«!
Kolektiv DO Veplasa.
Lep°

anje
praZnika
MERX
i REZERVNI DELI-AVTOMOBII l-SERVISI
»» AVTO CELJE
1 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. II
Knez Stane
Cesta talcev 28,
Titovo Velenje
Tel. (063) 856-922
Jesen je tu — poskrbite za svoj avto s pravočasno zaščito po sistemu Dinitrol.
Sistem Dinitrol je mednarodno zaščiten, zato se morajo servisi držati strogih pravil firme Dinol International AB.
Uporabljati morajo švedski material za zaščito in njihove sheme za vrtanje v votle dele karoserije, posebne visokotlačne črpalke za brizganje, delavci morajo biti za to delo posebej izšolani, ker Švedi redno kontrolirajo delo teh servisov preko zastopstva lnterexport v Ljubljani na Titovi 36.
Pri nas nekateri servisi trdijo, da opravljajo zaščito po sistemu Dinitrol, a nimajo licence, zato jih opozarjamo, da bodo v primeru napačnega informiranja, da je zaščita bila ali je narejena po sistemu Dinitrol ali
■ i i
U ■]
• •
Dinitrol/Dinol
I j 3 101 3 4 3 11 3
cp	<1» m
12 13 U 15 18 18 1) 19 20 21 25 26 22 23 27 24
©O '
C-
podobnem sistemu, kazensko odgovarjali.
Obveščamo vse stranke, da lahko na celjskem območju opravijo Dinitrol zaščito le v servisih: Stane Knez v Titovem Velenju, Jože Novak v Ljubnem ob Savinji in Kožuh v Celju.
V naši delavnici vam nudimo poleg Dinitrol zaščite tudi vsa avtome-hanična popravila, nastavljanje geometrije podvozij, montaža in centriranje gum ter elektronsko testiranje motorjev.
Ob občinskem prazniku — 8. oktobru častitamo vsem strankam, občanom in delovnim ljudem v občini Velenje in se vnaprej priporočamo!
10stran*naS C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje -k	6. oktobra 1988
Krajevna skupnost Konovo
Za občinski praznik kabelsko TV
Krajevno skupnost Konovo lahko gotovo uvrščamo med tiste, ki beleži v zadnjih letih velik razvoj. In zakaj? Ker so krajani zelo zgodaj spoznali, da bodo imeli najprej tisto, kar bodo naredili sami. Tako je bilo pred leti pri izgradnji doma krajanov, nato pri toplovodnem omrežju, reševanju vrste komunalnih zadev, letos pa pri izgradnji kabelsko-distribucijskega sistema. Krajani so te dobrine zapisali med prednostne naloge tretjega samoprispevka. Vrli Konovčani bodo kabelsko-distribucijsko omrežje predali svojemu namenu to soboto.
V slogi je moč, so dejali krajani Konova pred začetkom izgradnje prednostne naloge, in odslej bodo bogatejši za novo pridobitev
Izgradnje tega omrežja so se lotili ob koncu lanskega novembra. Krajani so na zboru občanov imenovali poseben gradbeni odbor, se dogovorili o poteku akcije, ki je zajela oba ulična in oba vaška odbora — Selo in Šem-bric. S tem pa so se tudi zavestno odločili, da iz referendumskega programa črtajo vse manj pomembne naloge in tako ves denar namenijo le za izgradnjo kabelskega Tv
sistema. Gradbeni odbor se je pridobivanja potrebnih dokumentov lotil takoj, z vso vnemo in resnostjo. Pač tako kot Konovčani ob večjih akcijah znajo. V pridobivanje ustrezne dokumentacije so vključili tudi Gorenje Servis, ki jim je izdelal celotno ponudbo za izgradnjo tega omrežja. Toda, brez predvidenih gradbenih del. Slednje so se krajani odločili narediti udarniško.
Po projektu naj bi krajane Konovega stala izgradnja kabelsko-distribucijskega sistema več kot 312 milijonov 730 tisoč dinarjev. S samoprispevkom so za uresničitev te zahtevne naloge zbrali okrog 36 milijonov dinarjev, opravljeno udarniško delo so ocenili na približno 160 milijonov, ob tem pa so več kot 116 milijonov prispevali sami naročniki oziroma je znašal prispevek vsakega gospodinjstva 450 tisoč dinarjev in 60 metrov izkopa z gradbenimi deli vred.
Od sobote dalje bo tako gledalo lokalno televizijo 254 naročnikov, kar je 90 odstotkov vseh krajanov.
»Po izdelanem operativnem načrtu smo izvajali vsa dela.
omrežje
oplemenitili sleherni dinar, fiksno ceno primarca pa si zagotovili že ob koncu letošnjega januarja, ko smo po pogodbi poravnali vse naše obveznosti,« poudarja predsednik gradbenega odbora za izgradnjo kabelsko-distribucijskega sistema na Konovem Karli Stropnik. Naj zapišemo še to, da so krajani Konovega eni od prvih v občini, ki imajo potrebno gradbeno dovoljenje za njegovo izgradnjo. Ob kopanju jarkov pa so hkrati z izgradnjo kabelsko-distribucijskega sistema položili v zemljo še prostovise-če telefonsko omrežje za krajane vaškega odbora Šembric in nekatere druge zadeve.
Osemkabelski program bodo krajani krajevne skupno-
sti Konovo predali torej svojemu namenu ob letošnjem občinskem prazniku to soboto. Tako bodo že v petek, 7. oktobra, o poteku akcije spregovirili in jo ocenili na seji skupščine krajevne skupnosti, v soboto pa uradnn zr-
ključili dela pri izgradnji kabelskega Tv omrežja. Ob tej priložnosti bodo pripravili krajši kulturni program ter podelili najprizadevnejšim priznanja.
(tap)
Krajevna skupnost Rečica
V soboto bodo slavili
Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji bodo v soboto slovesno obeležili praznik svoje krajevne skupnosti. Na Rečici bo ta dan še posebej slovesno.
Dopoldne bodo planinci in ostali krajani krenili na pohod po mejah te krajevne skupnosti, popoldne bodo najprej otvorili novo cesto v Dolu, zatem uradno še kabelsko televizijo in razsvetljavo na teniškem igrišču, ob 19. uri pa bo v dvorani prosvetnega doma slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in proslava.
j. p.
DPM Lokovica
V nedeljo pionirska olimpiada
Prizadevne članice društva prijateljev mladine Lokovica so v tem letu pripravile svojim najmlajšim krajanom že marsikatero prijetno urico. Tako so jih konec preteklega tedna popeljale na izlet, to nedeljo pa bodo organizirale zanje že tradicionalno pionirsko olimpiado. Začeli jo bodo ob 14. uri pred domom krajanov v Lokovici.
Na lanski je kar 60 udeležencev merilo svoje spretnosti v mnogih družabnih igrah. Letos pričakujejo, da se bo olimpiade udeležilo še več otrok, saj so nanjo poleg otrok krajevnih skupnosti Zavodnje ter Pesje povabili še škalske pionirje.
Oktober mesec požarne varnosti
Večjo skrb vzgoji mladih
Občinska gasilska zveza Velenje, ki združuje štirinajst gasilskih društev, ima letni plan, ki je usklajen s potrebami republiške gasilske zveze in obogaten z nalogami za delo po društvih. Med pomembnejše sodi kar najboljša operativna pripravljenost in ravnanje s sodobno gasilsko tehniko. Z njo je treba znati ravnati, saj lahko drugače gasilci povzroče, na kraju požara, več škode kot koristi.
Prav zaradi tega namenjajo v društvih veliko pozornost izobraževanju gasilskih desetin in članov. Kot pravijo pri občinski gasilski zvezi, so tehnično dobro opremljeni, vendar pa želijo skupaj v korak s časom in razvojem na področju gasilstva.
»Letos smo morali 35-krat na teren, od tega smo poskušali zmanjšati škodo pri treh večjih požarih. Velike pregla-
vice nam delajo lažni klici. Ob tem bi rad povedal, da delamo gasilci prostovoljno, brez plačila. Tisti, ki nas pokličejo na pogorišče, ki ga ni, pa lahko onemogočijo pomoč tistim, ki jo resnično rabijo. Takšen klic je zelo neodgovorno dejanje, ki povzroči tudi precejšnje stroške, poudarja predsednik občinske gasilske zveze Avgust Oblak.
In kako so se velenjski gasilci pripravili na mesec požarne varnosti? »Za to priložnost smo izdelali poseben delovni program. Na prvem mestu so požarnovarnostni pregledi, opozarjanje in odpravljanje nepravilnosti na gospodarskih in drugih družbenih ter zasebnih objektih. V tem mesecu bomo okrepili sodelovanje z občani. Seveda pa moramo večjo skrb kot doslej nameniti podmladku na osnovnih šolah.«
B. Mugerle
Pokrov stranišča so morali obtežiti s polnimi kantami in debelimi koli, oprtimi v strop, da so vsaj malo zaustavili »bruhanje« nesnage
Razstava »na štriku«
Prijetno so presenetili učenci OŠ Anton Aškerc, ki so prejšnjo sredo, ko so pred spomenikom Miroglija in pred stavbo sodišča v središču Titovega Velenja razstavili likovna dela »na štrik«, na glavni sprehajalni poti.
Učenci šestih razredov, ki so imeli v okviru naravoslovnega dneva obdelavo tematike »varstvo okolja in narave«, so analizirali onesnaženost reke Pake in ožjega okolja šole, so z risbami izpričali rezultate svojih odkritij. Na posebno vrv so obesili tematske akvarele, ki so pri mimoidočih vzbudili pozornost, resnici na ljubo pa le ne toliko, kot bi izjemno zanimiv »prijem« zaslužil. Mogoče pa je to le kamenček v mozaiku prizadevanj za zdravo življenjsko okolje, za katerega se bomo morali boriti z vsemi sredstvi, predvsem z znanjem in disciplino.
Jože MIKLAVC
Tegobe stanovalcev na Cesti talcev 15 v Šoštanju
Obljube nevzdržnih razmer ne morejo odpraviti
Ljudje smo zelo različni. Tako različne so tudi naše potrebe in želje. Toda, tegobe, s katerimi so se srečevali stanovalci-stare graščine na Cesti talcev 15 v Šoštanju niso želje, ampak preprosto zahteve po ureditvi človeka vrednih bivalnih pogojev. Čeprav se ob vrsti klicev v našem uredništvu ne odzovemo vedno, smo tokrat vendarle prisluhnili težavam Pavle Kovač, ki je po telefonu potožila o neodgovornem ravnanju nekaterih stanovalcev, sektorskega vodje ter o razmerah, v katerih živijo.
Namesto krp so po hodniku potrosili žagovino
kih puščajo pipe, stranišča »bruhajo« na plan vso nesnago, ki je pritekla že do srede dolgega hodnika. Stranišče ni samo neuporabno, ampak tudi nevarno, saj smo stanovalci pokrove školjke potisnili s koli, oprtimi v strop, da bi vsaj malo zaustavili »bruhanje« človeških iztrebkov, smeti,...« je upravičeno jadikovala Pavla in nadaljevala: »Potrkali smo že večkrat na vrata odgovornih na Vekosovi Stanovanjski oskrbi, pa nikogar nismo našli na delovnem mestu. Sanitarna inšpektorica nas je odpravila z izgovorom, da nam ne more pomagati. Poklicali smo celo miličnike, saj smo se pred tednom dni skoraj stanovalci med sabo ste-pli. Še največkrat pa smo o nevzdržnih razmerah obvestili sektorskega. Toda, vse zaman. Do danes, do petka prejšnji teden, še ni bilo nikogar na spregled. Ne vemo, na koga naj se obrnemo, da bi nam pomagal. Obljub imamo stanovalci čez glavo do-
puščal, da je ena od strank preprosto zazidala stranišče, druga zaklenila pralnico, tretja onemogočila dostop do peči za peko kruha,. . .
Ozadja pri vsem tem ne poznamo. Vemo pa, da bi morali odgovorni zadevo rešiti čimprej, če že ne takoj. Potrebovali kar dva tedna za izpraznitev greznic, odpreti zabite cevi oziroma odpraviti okvare, nenazadnje pa tudi takšnega odnosa sektorskega in tudi drugih, gotovo ni treba posebej komentirati. Vemo, da je iz nemogočega narediti v kratkem času mogoče, sila težko. Kot smo zvedeli od stanovalcev, se menda že 20 let nihče ni lotil temelji-tejših obnovitvenih del na stari zgradbi. Toda, z drugačnim odnosom tako nekaterih stanovalcev, lastnika stanovanj kot tudi delavcev Ve-kosove Stanovanjske oskrbe, do vsega tega zagotovo ne bi prišlo.
Upamo le, da je smrad, ki je zaudarjal po hodniku 14 dni, vendarle dovolj tehtno opozoril nekatere stanovalce na njihovo početje, in da bodo odgovorni tokrat izpolnili obljubo in zadevo uredili tako, da bo življenje v stari graščini kolikortoliko človeka vredno.
P. S.: Ko smo ob koncu redakcije preverjali obljubo na Vekosu, tozd Stanovanjska oskrba, so nam ti zatrdili, da potrebna dela njihovi delavci izvajajo.
Zakaj pravzaprav gre? Stara graščina se je svoje čase ponosno dvigala nad Šoštanjem in dokazovala, da so tod živeli graščaki. Tudi danes stoji na svojem mestu, toda prav nič ponosno. Ob prestopu grajskih vrat človek ne more verjeti, da nudi streho nad glavo toliko in toliko občanom. Mnoga razbita stekla na dotrajanih oknih, vse prej kot lepo pročelje in streha, vlažni obokani stropi in neznanski smrad, ki je zaudarjal po hodniku, so nas prepričali o upravičenem tarnanju Pavle Kovač. Življenjske razmere v tem okolju so, povedano z eno besedo — nemogoče. Človek kar težko verjamem svojim očem in dejstvom, da 36 strank uporablja 14 stranišč »na štrbunk«, od tega je menda spodnja stranka že pred časom eno preprosto zazidala, da že 14 dni zaman čakajo stanovalci drugega nadstropja na odgovorne, ki bi jih rešili nezavidljivega položaja. »Živimo v svinjariji. Na redkih zlivalni-
volj.« Kako prav govori, nam je s prikimavanjem zatrjevala tudi njena bližnja soseda.
O razmerah stanovalci graščine na Cesti talcev 15 v Šoštanju lastnika stanovanj, šo-štanjsko tovarno usnja, sicer niso obvestili. »Le zakaj? Saj tako ne bi nič pomagalo,« je dodala Pavla.
Predsednik hišnega sveta Josimi Romanič je skupaj z nami nemočno opazoval bedo in razburjene stanovalke. »Problem ni mlad, ampak star vsaj eno leto,« se je vključil v pogovor. »Zdaj teče pri spodnjih strankah, drugič v nadstropju višje. Kadar sem se obrnil na za to poklicane ljudi, so me vedno odslovili z obljubami. Zato težko verjamem, da bo z današnjimi obljubami vodje Ve-kosove temeljne organizacije Stanovanjska oskrba, kako drugače.
Roko na srce: treba je priznati, da so za nastale razmere v graščini krivi nekateri nedisciplinirani stanovalci, ki se ne drže hišnega reda, ki se »brigajo« le za svojo sobo in kuhinjo. Ko pa prestopijo prag stanovanja, jim ni prav nič mar za tegobe drugih, čeprav jih povzročajo prav oni z neodgovornim početjem. Kljub vsemu ima, po besedah predsednika hišnega sveta, levji delež »zaslug« pri tem neodgovoren odnos sektorskega, ki se ni zmenil za nenehna opozorila, ki je do-
Mladi razmišljajo
»Preženimo igrala smrti in nasilja«
Delovna skupina za mirovna gibanja pri republiški konferenci ZSMS poziva občane k akciji »Preženimo igrače smrti in nasilja.«
Člani kluba OZN osnovne šole Antona Aškerca smo se vključili v to akcijo s temo »Preženite igrače smrti in nasilja s polic trgovin v našem kraju.«
To je naš prispevek k praznovanju mednarodnega dneva otroka. Rezultati naših raziskav pa naj spodbudijo vsakogar k razmišljanju.
Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi!
Klubovci OZN osnovne šole Antona Aškerca večina v njih ne vidi dobre vzgojne igre. Kupujejo jih predvsem na željo otrok. Prodajalka še ni slišala za akcijo Preženimo nasilje. Na vprašanje, če lahko odsvetujete nakup bojne igrače je povedala, da lahko pomaga pri izbiri avtomobilčkov, če pa si stranka izbere bojno igračko, ji jo pač zaračuna. (Darja, Dragana, Klavdija in Maja)
Zibka: V trgovinah vidimo med plišastimi medvedki in lutkami tudi pištole in mitraljeze. Čeprav se nekateri zgražajo nad prodajo takšnih igrač, nam je prodajalka, ki smo jo poprosili za pogovor zaupala, da je največ kupcev prav za takšne igrače. Najbolje »gredo« pištole na naboje. Izvedeli smo še nekaj zanimivega. V tej trgovini je večina bojnih igrač, ki jih prodajajo iz uvoza, natančneje iz Italije. Medtem, ko za zdravila ni denarja in trošijo ljudje ogromno denarja. da jih nabavljajo čez mejo, nabavljamo v tujini najbolj nesmiselne in nevzgojne igrače. Prodajalka je rekla, da je pripravljena odsvetovati nakup bojne igrače, vendar odločilno na kupca ne more vplivati. Kupci so večinoma starši. (Mojca Vacovnik. Z. Hudournik, Metka Obu, Klavdija Dovečar).
MNENJA VELENJČA-NOV
Pogovarjali smo se tudi z občani. Kar okoli 60 odstotkov
ANKETA S PRODAJALKAMI
Era Standard: Ugotovili smo, da nimajo na zalogi bojnih igrač, ker zanje ni dovolj zanimanja. Če jih že kupujejo, so to predvsem puške mitraljezi. Bojne igrače kupujejo starši, sorodniki, pa tudi otroci sami. Prodajalka svojemu otroku takšnih igrač ne kupuje, ker meni, da takšne igrače otrokom niso primerne. Težnje mirovnega gibanja in akcije proti prodaji bojnih igrač ne pozna, pripravljena pa je odsvetovati nakup takšnih igrač.
(Manja Šalamon, Vesna Šrot)
Merx Gorica: V trgovini smo opazili le dve pištoli in dva mi-traljeza. Ugotovili smo, da so te igrače zelo drage, saj stane navaden plastični mitraljez več kot 5 tisočakov, pištola pa skoraj 10. Kupcev teh igrač ni veliko, kupujejo pa jih predvsem starši. Prodajalka meni, da te igrače niso primerne za otroke, zato jih svojemu otroku ne kupuje. Akcije mirovnega gibanja ne pozna, pripravljena pa je odsvetovati nakup bojnih igrač. (Nataša Oblak, Alja Krejan).
Nama: Prodajalko smo povprašali, če imajo na zalogi bojne igrače, pa je povedala, da jih redno naročajo, vendar je dobava bolj slaba. Na policah so opazili dve plastični pištoli. Te igrače kupujejo predvsem starši, čeprav
vprašanih ne kupuje bojnih igrač, ker jim niso všeč oziroma se jim ne zdijo vzgojne. 35 odstotkov jih takšno igračo kupi, predvsem na željo otroka. Preostalih 5 odstotkov v anketi ni želelo sodelovati. Več kot polovica vprašanih je za akcijo že slišala, vsi pa so v njej pripravljeni sodelovati.
Rezultati torej niso zastrašujoči, za spodbudne pa jih tudi ne moremo oceniti. Menimo namreč, da bi si otroci teh igrač, če jih na policah ne bi videli, ne bi želeli. Odločilni pri vzgoji in nabavi igrač pa so seveda starši. V anketi je sodelovalo okoli 100 Velenjčanov. (Darja, Klavdija, Dragana, Maja).
KAJ PA MENIMO MLADI?
O bojnih igračah smo se pogovorili tudi z mladinci na naši šoli. Na vprašanje, če bi kupili bojno igračo svojemu otroku, so vsi odgovorili, da tega ne bi storili. Na vprašanje »kaj misliš o teh igračah?« so skoraj vsi odgovorili: »Te igrače niso primerne, slabo vplivajo na otroka.« Le nekaj jih je za akcijo mirovnega gibanja slišalo, prav vsi pa so menili, da se je tem igračam mogoče odreči. (Barbara Hudournik, Mojca Vacovnik, Metka Obu, Klavdija Dovečar).
PA ŠE UČITELJI!
Naši učitelji svojim otrokom ne kupujejo bojnih igrač. Tudi, če si jo ti želijo, mu jo odsvetujejo. S takšno vzgojo nadaljujejo tudi pri svojih učencih, saj jih že kot majhne navajajo na bolj zanimive igrače. Na roditeljskih sestankih opozarjajo na to tudi starše, vendar jih veliko njihove besede presliši. Učitelji naše šole poznajo težnje mirovnega gibanja in zato si prizadevajo, da starše in otroke odpeljejo s poti, ki vodi k bojnim igračam. (Nataša Novak, Alja Krejan).
12 likovna kolonija v Gornji Radgoni
Med udeleženci tudi Marjan Vodišek
V	ponedeljek, 3. oktobra so se v prostorih delovne organizacije Gorenje Elrad v Gornji Radgoni zbrali udeleženci letošnje, že dvanajste likovne kolonije. Organizira jo prizadevno Kulturno društvo Svoboda Gorenje Elrad, tokrat s sodelovanjem z zasebnim podjetjem Lončarič iz Lokave in Zvezo kulturnih organizacij Gornja Radgona.
Med osmimi udeleženci 12. likovne kolonije, ki bo trajala do sobote, 8. oktobra, je tudi Marjan Vodišek iz Titovega Velenja, vodja kolonije pa je akademski slikar Andrej Trobentar iz Kočevja.
V	ponedeljek so si udeleženci slikarske kolonije ogledali delovno organizacijo Gorenje Elrad in Gornjo Radgono, popoldan pa so obiskali v Lokavcu še firmo Lončarič. V sredo so se mudili v Ljutomeru, kjer so si ogledali Lončarski muzej in obiskali lončarsko delavnico Žuman. V soboto, 8. oktobra, zadnji dan kolonije, bodo razstavili v koloniji nastala dela in obiskali domačijo Petra Dajnka v Črešnjev-cih.
Veliko zanimanje za
radiestezijo
V organizaciji Delavske univerze Velenje je bil v hotelu »Vesna« v Topolšici od 30. 9. do 2. 10. tečaj o radiesteziji in bioener-getska delavnica. Tečaj je naletel na velik odziv, saj se ga je udeležilo kar 66 slušateljev. Vodil ga je vodilni slovenski radiestezist Stane Oblak iz Škofje Loke, sodelovala pa sta še terapevt Stane Jesenovec ter Darinka Suljevič, ki je vodila bioenergetsko delavnico.
Največ slušateljev je bilo iz velenjske občine, prišli pa so tudi iz Slovenj Gradca, Celja, Postojne, Vranskega, Zreč in drugod. 17 ur trajajoč tečaj se je razvil v praktično preizkušanje sposobnosti za izvajanje radiestezije, marsikomu pa je zdaj bolj (ali manj) jasno kaj je bioenergija, kako deluje, kdo se lahko poslužuje njenih učinkov idr.
Stane Oblak je pripravljen prisluhniti velikemu zanimanju tudi v bodoče, Delavska univerza pa bo po potrebi še organizirala tečaje te vrste, ko bo prijavljenih zadostno število interesentov.
J. M.
Dvignimo, bratje kupico
Vrenje mošta
Mišo Skornšek
O Mišu Skornšku, gostu današnjega srečanja, mnogi že veste veliko. Tudi mi smo slišali o njem, da je ša-Ijivec, humorist, dober ša-hist, predvsem pa o Mišu slikarju in muzikantu. Tokrat pa smo ga spoznali kot zelo resnega, nekoliko vase zaprtega človeka.
Namreč. Dobili smo občutek, kot da o nekaterih dogodkih ne govori rad oziroma bolje, da ga o nekaterih stvareh nič ne vprašamo. Ob pripovedovanju o svoji težki mladosti, v kateri ni spoznal drugega kot bedo rudarske družine v vsej svoji veličini. Tudi kasneje njegova življenjska pot ni bila z rožicami posuta — so njegove poteze na obrazu ostale nespremenjene. Tokrat je skoparil celo z »vi-ci«, ki jih menda kdaj pa kdaj strese kot iz rokava. Morda si nismo izbrali pravega dne za pogovor v ateljeju na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju.
Na svet je privekal pred 60 leti v Lokovici. Bil je peti otrok — postružnik, v družini rudarja, ki si je utirala pot v lepši
svet, pot preživetja kot je vedela in znala. »Čeprav otroci nismo imeli ničesar, smo bili kljub temu srečni in zadovoljni. Še sanjali nismo o dobrinah, ki jih mladi danes imajo. Vse hlasta za čimboljšim standardom, pozabljajo pa na stvari, ki so sicer skromne, pa vendarle lepe,« poudarja. Vojni vihri se seveda Mišo ni mogel izogniti. V narodno osvobodil ni boj se je vključil kot kurir-ček.
SREČANJE
Po vojni skoraj vse znova. »Šolanja nisem mogel nadaljevati, ker so me določili za »stalnega« brigadirja. Namesto krampa in lopate pa sem v rokah držal čopič in harmoniko. S tem se ukvarjam še danes. Le da je harmoniko zamenjala havajska kitara. »Nanjo zaigram takrat, kadar me obiščejo najboljši prijatelji, na raznih kulturnih prireditvah, saj njeni lepi zvoki niso namenjeni plesom, ampak zgolj poslušanju večno zelenih melodij.« Kadar odložim čopič zaigram, kadar pa >havajko< slikam.«
Kot pravi je ljudski slikar, zato ustvarja prav za ljudstvo. Svoje najljubše motive najde v
naravi. Posebej so mu prirastli k srcu rudarji, s čopičem in barvami pa prenaša na papir ugrezanje dela Šaleške doline zaradi rudarjenja. Žalost, ki jo čuti ob vsem tem, je v njegovih predvsem akvarelskih delih ze-
lo vidna. »Nikdar si ničesar ne predstavljam idealno, ampak gledam na marsikatero stvar s črnimi očmi, ali vsaj ne prijazno.« Vse na sliki podreja ideji in barvam. Sliko, ki mu je v zadnjem času posebej dobro uspela, je poimenoval obešenjaški humor in je ena od del njegove letošnje razstave ob občinskem prazniku.
V 42 letih slikarjenja je Mišo ustvaril okrog 2000 del. V zadnjih letih več akvarelov kot oljnih slik. Pripravil je okrog 35 samostojnih razstav, sodeloval na mnogih skupinskih. Naj ob tem povemo še, da je bil skupaj z Majdo Kurnik in Viktorjem Kojcem eden od nosilcev tovrstnega kulturnega snovanja v naši občini, pa predsednik velenjskih likovnikov.
Ribištvo je njegova tretja »ljubezen«. Ko namaka trnek v velenjsko jezero, opazuje svet okoli sebe, pozabi na slikarstvo in igranje. Njegova zabava pa je iigranje šaha.
Se smo se z Mišom pogovarjali o njegovih prvih likovnih stvaritvah leta 1945, pa o tem, kako vse bolj in bolj postajamo nekulturni, saj si kakovostne prireditve ogleda le malo občanov, »pristali« pa pri njegovih načrtih in željah. Sam pravi, da se je precej umiril, kljub temu ima veliko želja. Žal, mnoge niso uresničljive. Ljubiteljem likovne umetnosti pa se namerava v prihodnje predstavljati z motivi iz časov NOB.
V kletarstvu na splošno poznamo več vrst vrenja, vsekakor pa nas sedaj najbolj zanima alkoholno vrenje, ki ga povzroča vinska kvasnica Saceharomyces cerevisiae. Znanost se je začela zanimati za ta proces šele po letu 1687, ko je Antonius
_ van Leeuvven-
hock odkril mikroskop. Celica kvasnice ima ovalno ali elipsasto obliko in ima premer od 4 do 16 mikronov. Se-
na 25°C. Kaj kmalu bi dosegli 35°C in pri tej temperaturi kvasovke. hitro odmirajo. Pri višjih temperaturah je vrenje burno, COi se ne veže v vino v zadostnih količinah in hitro izhaja iz vina, s seboj pa odnaša del bu-ketnih snovi in alkohol. Tako prevreta vina so bolj topa in imajo manj alkohola. Na splošno velja, da je najboljša začetna temperatura mošta 15°C.
Zrak — oziroma O; je za razvoj kvasovk zelo pomemben. Vendar jih lahko navadimo na življenje brez zraka (anaerobno življenje). V tem primeru kvasovka jemlje Oj iz sladkorja v moštu in posledica tega je tvorba alkohola CO2 in drugih proizvodov. Četudi ima zračenje dobre strani, danes moštov ne zračimo več. Zrak
ENOLOGINJA SVETUJE
stavljena je iz kožice, proto-plazme in iz celičnega zrna, kjer se odvijajo vsi življenjski procesi: prehrana, dihanje, rast, razmoževanje, alkoholno vrenje ... itd. V njej so tudi vse snovi, ki jih potrebuje pri svojem delovanju. Te so: ogljikovi hidrati — glikogeni — gumene snovi, dušikove spojine, amino kisline, fosfati, razni encimi in rudninske snovi.
Vrenje mošta je odvisno od razvoja kvasovk, zato moramo vedeti v katerih pogojih se najugodnejše razvija.
Prehrana: vse potrebne hranljive snovi: voda, Oj, N, K, Mg, P, Ca in ogljikovi hidrati, — ki so ji vir energije.
Toplota — za selekcionirane kvasovke je najugodnejša temperatura med 25—28°Č. Če segrevamo mošt nad 65°C, kvasnice poginejo, če pade temperatura pod 2° C kvasovke ne poginejo ampak obmirujejo. Obstajajo pa tudi kvasovke za vrenje pri nizkih temperaturah, celo pri 3°C. To imenujemo hladno vrenje. Pri samem vrenju se sprošča veliko energije in napačno bi bilo, če bi mošt že na samem začetku segrevali
povzroča porjavitev in omogoča razvoj aerobnih drobnoživk (ocetne bakterije, kanove gljivi-ce, plesni itd.). Zračenje je včasih potrebno le pri močno raz-slubenih žveplanih moštih. Selekcioniranje vinske kvasovke pri nas gojijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Osnovna enačba pretvorbe sladkorja v alkohol: C»Hi20<,— 2CO-> + 20H;OH -t- E vendar do tega pride preko petih vmesnih faz. I. esterifikacija sladkorja 2. razkrajanje hek-soz, 3. oksiredukcija, 4. nastanek pirogrozdne kisline, 5. razkrajanje pirogrozdne kisline — nastanek acetaldehida, 6. redukcija acetaldehida v etilni alkohol. V 6. fazi se ustvarja ace-taldehid, prav tu se velikokrat naredi največ napak, ker le tega vežemo z SO; v acetaldehid žveplasto kislino. Iz tega sledi, da mošt pred vrenjem žveplamo le toliko, da preprečimo delovanje nezaželenih organizmov in oksidacijo, nikakor pa ne smeomo vezati acetaldehida. Zato glavno žveplanje opravimo takoj po končanem vrenju.
Veronika Krumpačnik, dipl, ing. agr.
Kozerija
»Gobca« pa kar o gobah
Simpatičen prispevek o gobah v predprejšnji številki NČ je prav gotovo deloval kot jesenski EPP za vse kvazigobarje, ki se doslej še niso zbudili in navalili nad gozdove. Tem in še novim nabiralcem gob posvečamo tokratni prispevek in hkrati upamo, da bodo bralci Našega časa, ki imajo kaj podobnih izkušenj, napisali svoje in jih jadr-no poslali v naše uredništvo.
Ko je poleti Savinja v zgornjem toku doživela svoj najnižji vodostaj. so tudi ribiči zabeležili najnižji ribji stalež. Namreč, vse kar je »lezlo in šlo« je navalilo nad uboge ribe in sijih razdelilo za poletni jedilnik, nemalokdo tudi za zimsko zalogo. Koga pa briga, kje bodo ribiči dobili nove mladice in obnovili ribji zarod. Tako egoisti-čno in veselo živimo in se preživljamo v naši ljubi domovini. No, pa ta ni o gobah, porečete.
Prav zaradi primerjave z gobami smo omenili ribe. V naših gozdovih ni kaj boljše. Ko sem si pred dnevi obeležil »jato« mladih jurč-kov, ker so se mi zdeli preneznatni za v čajno, pa je že čez nekaj minut šel preko njih pravi tank. Izvrtal jih je za pest globoko, da 'tudi prihodnja leta ne bo sledu o prijazni ajdovi dinastiji. Baje pa se naj zase brigam, mi je povedal gobnik. ki sem ga malo oštel.
Ne mislite si. da je poleti nevarno le na naših »trotoarjih.« ker mopedisti »rojijo« kot ose okrog osirjev. Pred kratkim sem srečal vrhu mogočnega hriba dva motorizirana gobarja s Tomosovimi »al-pinci«. Kako sta prišla na tako zavidljivo višino, kjer ni bilo niti kozje steze, mi še kmalu ne bo jasno. Bilo pa je njima, saj sta imela s seboj poseben načrt gobjih »pla-cov« in sta delovala kot posebne vojaške enote, izurjene za koman-dose. Eden je menil, da kadar gobe zrastejo, so jim štete minute, kaj dnevi. Dejal bi. da je res. še posebej, če gremo nad nje kar s ko-
silnicami. Kako je z gobjimi revirji pa tako veste. Dokler veš zanje sam, se lahko nadejaš, da boš naše! katero. Mogoče je res samo vraža, a ko sem nekoč peljal na gobarski teren prijatelja, je bilo zadnjič, da sem našel kakšnega jurčka. Nikoli več niso zrasli, to pa mi je potrdil tudi kolega Jurček, ki je bil bojda vsak dan tam. Le kdo bi mu ne verjel, še posebno, če je tudi on pokazal »plač« svojemu dobremu znancu.
S sosedom se lepo razumeva. Oba hodiva v gobe, vsak na svoj kraj. Nihče ne ve kam, le da on vedno prinaša polne čajne krasnih »mavravhov, golobajev, lotrov,« in drugih plemenitih gob, jaz pa kar s knjigo spoznavam lepote narave in se čudim, koliko te solate raste, a nikjer pravih jurčkov. No, lepega dne pa se mi je nasmejala sreča. Gobarska! Ko sem kar tjavdan postal ob obronku nekega našega gaja. sem ugledal še avtomobil mojega sosedovega gobarja. »Hop. Ceftzelj, zdaj te imam,« sem pomislil in smuknil med bukovje. Žal prepozno, saj je s svojimi sokoljimi čuti že pobrat ves prirastek. Toda, ko me je zagledal, jo je meneč, da ga jaz še nisem zaznal. ucvrl kot sam vrag. Pobral sem nekaj njegovih izgubljenih jurčkov in se doma našopiril z izdatno bero. Od takrat me prav postrani gleda, sam pa sem se že zdavnaj odločil, da še naprej iščem svoj, samo moj gobarski El-dorado. Pa za zdaj ga še nisem našel.
Tako ti je to. Nismo vsi takšne sreče.
Zdaj menda spet gobe rastejo »kol nore«. Ne verjamete?! Kar v gozd stopite, če boste še imeli kaj prostora. Ljudi je kot gob. In če najde vsak svojo, potem je trditev pravilna. Pa ne pozabite na mope-diste. Menijo, da gobe rastejo le nekaj (kaj. dni!) minut.
12. stran * H3S CSS
KULTURA
titovo velenje *	6. oktobra 1988
DVIGNJENI ZASTOR 102
Deklaracijsko gibanje na območju današnje občine Velenje
V počastitev občinskega praznika smo v Muzeju Velenje pripravili razstavo o deklaracijskem gibanju na območju današnje občine Velenje. Gibanje v podporo majniške deklaracije je bilo v letu I9I8 močno in razgibano tudi na našem področju. Razstavili bomo vse izjave s podpisi in marsikateri današnji prebivalec Šaleške doline bo med temi podpisi lahko našel tudi podpise
svojih prednikov. Razstava je zanimiva tudi zaradi aktualnih dogodkov v Jugoslaviji. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s prof. dr. Milanom Ževartom, ki jo bo tudi odprl. Pokrovitelj razstave je OK ZKS. Razstava, ki jo bomo odprli v petek 7. oktobra ob 18. uri bo odprta do konca meseca oktobra v prostorih na velenjskem gradu.
Drugačni pamfleti
Likovna kolonija
»Jesen med nazarskimi lesarji«
Od petka, 30. septembra do nedelje, 2. oktobra, so pripravili Gorenje Glin Nazarje, Društvo šaleških likovnikov in Društvo likovnih amaterjev Mozirje l. likovno kolonijo »Jesen med nazarskimi lesarji«.
Okrog 25 udeležencev je sku-
šalo med tridnevnim delom v likovnih delih predstaviti nazarske lesarje in njihovo delo, delovno okolje Gorenje Glin in okolje, v katerem deluje ta največja delovna organizacija Gornje Savinjske doline.
(vš)
IZ MUZEJA VELENJE
Zgodilo
se je
ZGODILO SE JE 6. OKTOBRA ...
Leta 1941
so se v teh dneh štajerski partizani pripravljali na napad na Šoštanj. V torek 5. oktobra so se na Grmadi že združile Pohorska, Revirska in Savinjska četa v Štajerski bataljon. Za komandanta bataljona je bil postavljen legendarni Franc Rozman-Stane, ki pa je v bataljon prispel šele po napadu na Šoštanj. Na današnji dan — v sredo 6. oktobra — je začasni štab, v katerem so bili Tone Žnidarič, ter komandirji čet Jože Letonja-Kmet, Miha Pintar-Toledo in Rudi Knez-Silas, že
začeli izdelovati načrt za napad. Pri tem je sodeloval tudi šoštanjski domačin Božo Mravljak. Ponoči se je bataljon, ki je štel 46 borcev, premaknil z Grmade v gozd Ležen, kjer je predanil in nato krenil v napad naslednjo noč okrog 23. ure.
Milan Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini. Ljubljana 1977, str. 197-201:
Napad na Šoštanj je vodil Jože Letonja Kmet.
V spomin na partizanski napad na Šoštanj 8. oktobra 1941, pa se v teh dneh zadnja tri desetletja vrstijo proslave, otvoritve itd. Poglejmo si jih nekaj:
Leta 1949
so v Šoštanju odkrili spomenik Karlu Destovniku Kajuhu, delo kiparja Marjana Keršiča-Belača.
Leta 1961
so se v Šoštanju te dni ukvarjali predvsem s kulturo. Prav
na današnji dan, v petek, so v okviru proslav 20. obletnice ljudske vstaje in občinskega praznika šoštanjske občine odprli razstavo likovnih del domačih slikarjev in kiparjev. Razstavili so dela kiparja Ivana Napotnika in slikarjev Lojzeta Zavolovška, Berte Brvar ter Viktorja Kojca. Hkrati je bila odprta razstava dokumentov iz NOB. Razstavi je pripravil, kdo drug, kot Viktor Kojc.
Šoštanjska Svoboda pa je razpisala abonma za gostovanja Celjskega ljudskega gledališča. Dejavnost šoštanjske Svobode pa seje »spričo kvalitetnih uprizoritev gostujočega poklicnega gledališča . . . omejila predvsem na mladinske prireditve in lutkovne predstave, aktivna pa je tudi šoštanjska godba. Mimogrede: v teh dneh leta 1988 razpisuje abonma tudi Kulturni center »Ivan Napotnik« — pohitite z vpisom.
Mariborski Večer, ki je zapisal gornji novici, je na današnji dan poročal tudi o uspešnem delu samopostrežne restavracije v velenjskem hotelu. Odprta je bila od 15. julija 1961 in je v dobrih dveh mesecih postregla kar z 24.309 zajtrki, 54.615 kosili in 39.159 večerjami.
Večer, leto XVII, št. 233, Maribor 6. 10. 1961, str. 2:
Leta 1965
so Šoštanjčani temeljito polepšali svoje mesto, prebelili fasade, asfaltirali ceste, uredili kanalizacijo in obnovili »fiz-kulturni dom z lepo urejeno telovadnico«. Delavci Gorenja so po preureditvi svoje prve hale začeli s proizvodnjo pralnih strojev, v Plešivcu pa so obnovili šolo.
Leta 1966
so na velenjskem gradu odprli muzej slovenskega premogovništva, v Pesju pa obnovljeno šolo.
Pripravil: Jože Hudales
Aforizmi
Partija je kot kmečki gospodar, ne da zadere iz rok, dokler vse ne propade.
Sovražniki so najboljši izgovor za nesposobnost.
Smo država, v kateri se bolj splača pasti lenobo kot ovce.
Boris Kuralt
SEPTEMBRSKO PISMO
V. K., naslovljeno na ZKO Velenje, upravičeno ne ponuja nikakršne varščine Šaleškemu literarnemu gibanju; kot odgovornemu redaktorju (poskusnega) letopisnega almanaha za literaturo (in kulturo) mi zapisuje nove žalostne misli o matičnem prostoru ... V njem se je generaciji hotenjevcev, ki je polno desetletje predstavljala produktivno in zaokroženo podobo, čas iztekel. Zaokrožena podoba, ki se v kratkem času ne da pnoviti. Lovorike so zabeležene v lirični panorami, in čeprav hotenjevcem v svojem trajanju ni uspelo oblikovati »v knjižne police vloženih imen«, so ustvarili v našem kulturnem prostoru živ organizem in se kot generacija s svojim pojavom in danostjo, zapisali za Kajuhom. — O reprintih odstopanj pa tudi vračanj, na tem mestu ne bi bilo dovolj iskreno spregovoriti, kakor tudi ne o normah estetike oz. esteticiz-ma, saj ima gotovo prednost kulturniški patronat, ki po svoje unikatno zavira literarno (in še kakšno) dejavnost, ki je brez razširitve, vezana samo na prispevek k slovenski majhnosti, obsojena le na enodejanke. — Ta lepa krivda je zvečine v ljudeh, ki jim ni uspelo ustvariti statusa svobodnega prepričanja. Postali so nevarna institucija, začudena opozicija z enim ter istim namenom. Elegija zdanjih časov . . .
Nov pojav: zastarela številka letopisnega almanaha za literaturo in kulturo!
V pričakovanju vnovične pojavnosti velenjskih Hotenj naj spoštovane sodelavce in poznavalce opomnim, da je Šaleški letopisni almanah za literaturo in kulturo (Osrednje lit. glasilo oz. lit. zbornik je z zadnjo številko, ki je bila predvidena že za leto 1987, spremenilo svoj koncept. Prim. Hotenja 6.) — Hotenja 8 — 9,5 za leto 1987/88 izšel v mesecu avgustu.
—	Literarno berivo almanaha tokrat načenja Zoran Pevec, njegov cikel odlikuje izvirna zvrstnost in bogato izdelan pesniški jezik. Kot sodobna la-mentacija zapisa velja enako tudi za predstavitev Ivana Dob-nika, Esad Babačič pa s svojo liriko v slovensko poezijo spretno vnaša element hipnotične dialektike.
—	Od ženske lirike vsekakor zaslužijo največjo pozornost nove pesmi Mateje Komel, katere izpovedna preglednost temelji na životvornih konstela-cijah prispodobne ljudskosti in erotičnega sveta. — Prvi blok poezije zaključuje Jožek Štucin s semantacijo zapisa, grajeno po načelu dialektične paradok-salike, ki je prepričljiva z vsem iskanjem živega trajanja.
—	Andrej Rozman s kvalitetnim prevodom Hykischove radijske igre Spočetje, ki kruto spregovori o skoraj apokaliptični ljubezni, ki terja »življenje za novo življenje« — v almanahu odpira dramski in prevajalni prostor (ki ga morda moramo razumeti kot klic po organizirani dejavnosti). — Tretji literarni blok odpira Peter Rezman, tokrat s pesmimi in ugankami za otroke, ki so izvirne in lahkožive za otroško naravo. — Z domačo prozo se predstavljata: Andrej Krevzel z odlomkom iz nastajajočega romana in Marjan Lipičnik z realistično noveleto o šaleški družini. — Poetična črtica Iva Frbežarja prav tako opisuje motivno znan slovenski živelj, s svojim skrbno izdelanim pripovednim jezikom pa nudi prijetno branje. — Josipa Bačiča v drugem delu almanaha — za kulturo najprej zasledimo s filozofsko razmišljajočim esejem, v katerem spregovori o vzgojnih prizadevanjih oz. obsojanju in
obrambi mladine, o verski vzgoji ter komunizmu v svetu bodočnosti: »Komunizem je subjektivna sila. Subjektivno je vse tisto, kar bi hotelo postati vse, toda naj nobeden ne misli, da je komunizem (z ateistično komponento) potreba, ki naj bi osvajala svet! še manj naj kdo pomisli, da je brez komunizma možen uravnovešeni napredek glede na druge subjektivne sile, vsebovane v kapitalizmu in religijah . . .« — Sledi gostujoča predstava pesnikov: David Ter-čon, Durda Strsoglavec in Ksenija Mahne, ki nakazujejo novo vez z mlajšo generacijo hotenjevcev (Melita Berzelak), in starejšo: Dušan Brešar, Vojko Petek in Mojca Svoljšak —, ki se zvečine predstavljajo z liričnimi impresijami, samo Brešar morda na parodičen pristop, z objekcijo steretipnosti sodobne slovenske poezije.
Zgodovinar Jože Kukovičič z izčrpno študijo predstavlja Šoštanj skozi čas v pregledu njegovega preteklosti do konca prve svetovne vojne.
—	Viktor Kojc se spominja prve likovne razstave v Šoštanju in Šaleški dolini leta 1947; z biografijo o Majdi Kurnik (ki je zaradi aktualnosti že bila objavljena v Našem času) ostro nastopa zoper Občinsko kulturno skupnost Velenje, ki se »ne more sporazumeti s slikarjem Mosijenkom o zapuščini naše (op. I. S.) akademske slikarke«, ker smo »do domačinov neizprosno kruti in brezbrižni« !
—	V zadnjem literarnem bloku almanah predstavlja še nekaj postmodernistične beletri-je: Milan Vincetič objavlja satirični Esej o Zanni in Arki, Andrej Lutman sodobni filmski scenarij, Mare Cestnik pa je, razpet med potopisom in noveleto, znova predstavil eno izmed pomorskih potovanj po eksotičnem svetu. — Nova pesniška dela predstavijo še: Aleš Hartner, Josip Bačič-Savski, Jure Stare, Julija Čeh in Ivo Stropnik. — Za branje prijeten potopis Življenje neke brzice Boruta Koruna razkriva bralcu nove zaklade Slovenije, tokrat Savinjo in njen rečni svet. — Avtor objavljene partiture Bre-šarjevega Kajuha je Pavel Šivic, za Lipičnikovimi aforizmi pa je uredništvo Hotenj iz svoje literarne pošte bralcem ponudilo še nekaj dokumentarnega gradiva, črno in belo korespondenco. — Likovni portret številke je eden najstarejših likovnih umetnikov v Šaleški dolini, Mišo Skornšek; v galeriji Hotenj osrednje mesto zavzemajo dela Viktorja Kojca (ki jih je uredništvo avtoriziralo in naslovilo z naknadno opombo!), pod umetniško fotografijo pa sta se podpisala Stane Jeršič in Vlado Vrbič. — Zvezek je oblikoval Stane Podlunšek.
Gre torej za zrelo akcijo, ki bi jo Uredništvo Hotenj take produktivnosi in tradicije, gotovo uspelo zavajetiti. Lahko, a verjetno bo gibanje pri ZKO Velenje prenehalo s svojim delovanjem, če ne bo uspelo s predlogom Potujočega časopisa za literarno objavo oz. (z)druž-bo literarnih klubov (in gibanj), ki pada v kriznem času kot edina rešitev, tako velenjskega, kot številnih ostalih podobnih literarnih združenj. Le takšna združitev bi imela smisel in zmožnost zapolniti publikacijo, ki bi zaradi slovenskega trkanja po prsih vsakega v svojem kotu, bila potujoča. — Kvalitetno berivo bi s tem zagotovo predstavljalo večjo pozornost, efektivnejšo afirmacijo avtorjem, seveda pa odgovornejše uredniško delo, plačano lektor-stvo itd., za kar je popolnoma jasno, da bi bilo dražje kot vo-lontersko, ki je velikokrat polovičarsko in celo škodljivo. Zastarela številka Hotenj se bo v oktobrskih dneh pojavila na kakšni stojnici v Velenju, od raztepene generacije hotenjevcev pričakujem sodelovanje pri antologijskem projektu šaleške lirike, obetavnim Šaleškim razgledom pa želim srečno pot!
IVO STROPNIK
__I
Kačji
pik
—	Ste danes prvič na sodišču? vpraša sodnik obtoženega.
—	Prvič!
—	čudno, tule pa piše, da ste bili že osemkrat kaznovani?
—	To je res, ampak ne danes.
Tisti, ki menijo, da je zgraditev odlagališča za nizko in srednje radioaktivne jedrske smeti poslednja črna pika v dosjejih nu-klearcev, se grdo motijo. To je le vi h ledene gore, ki trenutno spet zelo očitno štrli nad morsko gladino. Kar je pod njo, nam je še vedno prekleto skrito. Le ob kakšni lokalni nevihti valovi malce razkrijejo tudi svete podmorske skrivnosti.
Nevihta je v avgustu in septembru na straneh pisem bralcev zajela zagrebški Danas. In pokazale so se skrbno zamolčevane skrivnosti, ob katerih nas mora spreleteti srh.
Novinar Zoran Oštrič je 2. avgusta javnosti razkril vrsto osupljivih dejstev. Povod je bil razpis mednarodnega znanstvenega simpozija o varnosti in tveganju pri nuklearnih elektrarnah, ki je bil sredi letošnjega avgusta v Cavtatu. Sponzorja simpozija sta bila hrvaški SIS za znanost in NE Krško (!), pokrovitelj Ameri-ško-jugoslovanska komisija za znanstveno in tehnično sodelovanje, organizator pa kar privatna oseba. dr. Božidar Vojnovič, direktor TOZD TENEZ Inštituta Ruder Boškovič, ki ga prav tako finansira NEK. Na to ime bodite pozorni.
Tema simpozija (kjer skladno z izvornim pomenom besede, baje ni manjkalo banketov in zabav) je bilo razpravljanje o možnostih nesreč v nuklearnih elektrarnah s katastrofalnimi posledicami. Danes je jasno, da se lahko najtežje nesreče zgodijo tudi na lahkovodnih tlačnih reaktorjih, kakršnega ima NE Krško. Nekateri trdijo, da celo večje, kot je bila v Černobilu. Varnost nukleark ni rešena niti v teoriji, kaj šele v praksi, zato je razumljivo, da sta znanje in neodvisnost strokovnjakov ključnega pomena. Posebej zato, ker je v interesu industrije, da zanemari varnostne ukrepe. Tako je pač vse skupaj ceneje.
V svetu obstajajo neodvisne skupine strokovnjakov, ki si gledajo pod prste in na tak način zagotavljajo kolikor toliko varnosti pri obratovanju nukleark. Razumljivo je, da se pri nas še toliko bolj zagrizeno goji mit o izrednem profesionalizmu, ki da vlada pri nuklearnih raziskovanjih. Pa poglejmo, kaj je odkril Zoran Oštrič! Leta 1982 je Zavod za visoko napetost in energetiko pri Elektrotehnični fakulteti v Zagrebu po naročilu hrvaške EGS izdelal študijo o varnosti in zanesljivosti NE Krško, recenzenta pa sta bila dr. Vojnovič in dr. Pavlovič iz NEK (!). Leto kasneje je isti zavod izdelal študijo na isto temo, tokrat po naročilu same NEK! Avtorji so (razumljivo?) 40 strani teksta dobesedno prepisali iz prve študije. Razkrivanje te umazane rabote bi bil slejkoprej posel za SDK in kakšno častno znanstveno razsodišče, če ne bi bile stvari še bolj resne. Leta 1986 je namreč slab mesec po katastrofi v Černobilu dr. Branimir Molak (takrat svetnik za jedrsko varnost pri Republiškem komiteju za energetiko SRH) najodgovornejšim institucijam in organom na Hrvaškem poslal pismo, v katerem je med drugim zapisal: »Naknadno sem imel priložnost, da preberem to študijo in ugotovil, da ima po njej NE Krško tri parogenerator-je in ne dva, kolikor jih ima v resnici (beseda je o >delcih<, ki imajo po 330 ton). V nadaljnji analizi sem ugotovil, da je tretji generator >prijadral< iz ameriške študije rizika (ki je bila delana za elektrarno s tremi parogenerator-ji), iz katere so avtorji črpali (dobesedno prepisali) ključne dele«.
To je bila znamenita in obsežna ameriška študija WASH-1400, ki je za nuklearke prva uporabila probabilistično metodo.
Dr. Molak odgovora ni dobil. Pač! Njegov predpostavljeni, predsednik Republiškega komi-
Piše: VANE GOŠNIK
teja za energetiko, dr. Vjekoslav Srb, mu je odgovoril : »Što to nama smeta?« Dr. Molak je v začetku letošnjega leta zapustil službo. Tako je to pri nas, če hudič dobi mlade.
In zdaj nazaj k dr. Vojnoviču. Po mnenju Z. Ostriča je to verjetno ključna oseba, ki je z malo skupino ljudi v SR Hrvatski popolnoma privatizirala nuklearna raziskovanja. Tako se je npr. letos na nekem posvetu s študijo o zanesljivosti nukleark pojavila skupina iz omenjenega Zavoda (in tozda TENEZ), isti ljudje pa so sestavljali tudi skupino, ki je leto in pol tehtala ponudbe za gradnjo NE Prevlaka! Na njenem čelu je bil seveda dr. Vojnovič. Ta je celo dogural do kandidata za člana CK SRH, vendar na srečo ni bil izbran. Verjetno se marsikdo spominja tudi afere, ki je konec leta 1986 izbruhnila ob skrivnostnem objektu, ki ga je gradil Laboratorij za koloidno kemijo (v sestavu istega tozda TENEZ). Vse skupaj so proglašali za poslovno tajno, ukvarjali pa so se z raziskovanjem metod za trajno skladiščenje iztrošenega nuklearnega goriva. Nekaj kasneje se je isti laboratorij znašel v novi aferi, ko so ga obtoževali, da kani proizvesti atomsko bombo (!) za Libijo!
Gremo naprej? Omenjeni dr. Molak je leta 1984 predlagal sodelovanje z ZDA na projektu »Analiza rizika nuklearnih elektrarn v gosto naseljenih področjih«. Na mesto koordinatorja je pretendiral dr. Vojnovič, ki pa se niti enkrat ni udeležil pripravljalnih sestankov. Toda kasneje je Vojnovič mimo Komiteja za energetiko (ki naj bi bil nosilec) podpisal pogodbo s partnerjem iz ZDA, katere vsebina je seveda poslovna tajnost. In zdaj pozor1. Sredi lanskega leta je ameriško ministrstvo za energetiko (Department of Energy) od dr. Mo-laka (ki je bil takrat še zaposlen na komiteju) zahtevalo informacijo o delu na projektu, on pa je seveda lahko le debelo gledal.
Amerikancem je, komentira Z. Oštrič, bilo gotovo popolnoma nerazumljivo, da odgovoren državni organ nima pojma o takšnih poslih. Državna uprava ima namreč povsod po svetu ključno vlogo pri zagotavljanju ustrezne varnosti pri delu nuklearnih elektrarn.
Da. Državna uprava. Po priporočilih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) bi morali strokovni nadzorni organ državne uprave ustanoviti 11 let pred začetkom obratovanja prve nuklearke, v njem pa bi moralo biti zaposlenih približno 50 ljudi.
Na Hrvaškem je bil pri Komiteju za energetiko ustrezen organ ustanovljen šele leta 1986, vodi pa ga mr. Damir Subašič. Toda isti Subašic je bil na čelu skupine, ki je pred štirimi leti izdelala študijo o varnosti NE Prevlaka.
Ta študija pa je bila temelj za odločitev hrvaškega sabora o uvrstitvi te nuklearke v prostorski načrt SRH. Odločitev je bila koncem leta 1986 na srečo suspendirana.
Preveč podrobnosti iz sosednje Hrvatske, da bi ostali mirni, kajne? In kako je pri nas, v Sloveniji? Ker zakulisje le približno slutim, naj tokrat navedem le dve »nepomembni« dejstvi. Dosedanji in dolgoletni direktor NE Krško, gospod Dular, je odšel v službo na Dunaj. K isti agenciji (IAEA), ki terja, da bi se moral strokovni nadzor državne uprave zagotoviti 11 let pred začetkom obratovanja nuklearke.
To pa smo, kot verjetno veste, v Sloveniji storili šele proti koncu preteklega leta. Republiški upravi za jedrsko varnost načeljuje dr. Čopič. V njej je zaposlenih le nekaj ljudi (niti približno 50, kot priporoča IAEA) in ima zato tudi povsem simbolično vlogo.
Tako je to pri nas. Očitno neresno in nevarno. Sklep je zato lahko le eden: zajjreti NE Krško in Rudnik urana Žirovski vrh. Mi nimamo kam pobegniti.
Umetnosti se razvijajo tam, kjer jih cenijo
Občanom ob prazniku Kulturni center Ivan Napotnik
Atletika
Republiško prvenstvo v maratonu
Olimpijske igre so za nami, jenjujejo tudi razburjenja in navdušenja ob blestečih dosežkih najboljših atletov, naša pozornost pa bo poslej usmerjena v domače loge, bolje rečeno k jesenskim krosom. Pred njimi bo na vrsti še ena zanimiva prireditev, to bo republiško prvenstvo v maratonu, ki ga bo v soboto, 8. oktobra, pripravil velenjski atletski klub. Prvenstvo se bo na stadionu ob Jezeru pričelo ob 9. uri, tekači pa se bodo na več kot 42 kilometrov dolgo pot podali v dolino Velunje do Razborja, kjer se bodo obrnili in tek sklenili znova na stadionu.
Velenjski atletski delavci bodo ob tem pripravili še dve zanimivi tekmovanji. Nekaj minut po startu maratona bo na vrsti rekreativni »Tek jeseni — Jezero 88«, na katerem bodo nastopili rekreativci v treh starostnih kategorijah — do 30 let, od 31 do 40 in nad 40 let, v moški in ženski konkurenci. Za njimi pa se bodo na 1000-metrski progi pomerili še pionirji in pionirke v štirih starostnih kategorijah. Za obe rekreativni prireditvi se lahko zamudniki prijavijo še uro pred pričeklom tekmovanja.
Obvestilo
Republiško prvenstvo v maratonu bo na progi stadion — restavracija Jezero — Preloge — Gaberke — Velunjski graben — Razbor in nazaj.
Zato bo na cesti mobilna zapora. Opozarjamo vse udeležence v prometu, da upoštevajo navodila službenih vozil in redarjev.
Atletski klub Velenje
Ribiška družina Velenje
Tekmovanje za najtežjo ribo
Ribiška družina Titovo Velenje pripravlja v okviru praznovanj ob občinskem prazniku v soboto, 8. oktobra, tekmovanje za najtežjo ribo, sodelujejo pa lahko vsi občani, ne glede na to ali so ribiči ali ne.
Dobijo se ob 14. uri pri Ribiškem domu ob Škalskem jezeru, da uredijo vse potrebno za začetek tekmovanja, ki se bo pričelo ob 16. uri.
Organizator tekmovanja za najtežjo ribo je pripravil tudi bogate nagrade.
Košarka — v soboto trojke
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje in Šaleški študentski klub bosta ob prazniku občine Velenje v soboto, 8. oktobra, pripravila košarkarski turnir trojk. Tekmovanje se bo na igrišču ob bazenu pričelo ob 15. uri, v primeru slabega vremena pa ob isti uri v telovadnici osnovne šole Bratov Mravljakov. Ekipa lahko šteje največ štiri neregistrirane tekmovalce, prijave pa bodo sprejamli uro pred pričetkom tekmovanja, ko je treba plačati tudi 6.000 dinarjev startni-ne.
Mladinci tretji
Konec tedna so mladi košarkarji Elektre odigrali zadnjo tekmo v medobčinski ligi. Mladinci so po izenačeni igri doma izgubili z višjo in telesno močnejšo ekipo Polzele z 71:74. Kljub porazu so osvojili odlično 3. mesto, najboljša strelca na tej tekmi pa sta bila Bogataj z 18 in Hudournik s 15 koši.
Kadeti Elektre pa se marljivo pripravljajo na tekmovanje v četrt-finalni skupini za naslov republiškega prvaka. Velik favorit za zmago v tej skupini je ekipa Iskre — Delte Ježice, Šoštanjčani pa se bodo z ostalimi ekipami borili za drugo mesto, ki prav tako vodi v polfinale, oziroma med osem najboljših ekip v Sioveniji.
Ivan Kramperšek
Smučarski skoki
V	Titovem Velenju so se na poletnem republiškem prvenstvu pomerili pionirji do 15. leta starosti. Najboljši je bil Zupančič iz Žirov, drugo mesto je osvojil Rednak, Triplat pa zaradi poškodbe ni nastopil. Tekmovanje je obenem štelo za prvenstvo štajersko-koroške regije, v katerem je zmagal Rednak pred Oblakom iz Braslovč.
V	nedeljo je bilo v Ljubljani ekipno republiško poletno prvenstvo za pionirje do 9 let. Zmagala je ekipa Tržiča, šele peti pa so bili Velenjčani.
V	Zbelovem je bila še 3. tekma za regijski pokal za pionirje do 9 let. Zmagal je Luka Ograjenšek pred Miklavžino, sklepna tekma v tem tekmovanju pa bo v soboto na Ljubnem ob Savinji.
SPLOŠNO KLEPARSTVO
ŠTANGLER JOŽE
63320 Titovo Velenje Kosovelova 20
Pridite in nas obiščite. Prepričati se boste o hitri in kvalitetni izdelavi kleparskih izdelkov!
Vsem delovnim ljudem in občanom želim prijetno praznovanje 8. oktobra — praznika občine Velenje!
Za začetek poraz
V prvem kolu prvenstva v 2. zvezni rokometni ligi so rokometašice Velenja gostovale v Temerinu in z domačim Ugledom izgubile z 18:24 (9:14). Domače so hitro povedle s 4:0, Velenjčanke pa so prvi zadetek dosegle šele v 7. minuti. Gostiteljice so bile precej boljše nasprotnice, pri gostjah se je odlikovala Vičarjeva s 7 zadetki, Misaljevi-čeva. Zidarjeva in Goličeva so dosegle po 3 zadetke, Omerovičeva pa 2. V drugem kolu se bodo igralke Velenja doma pomerile z ekipo Sre-ma.
Kot cirkus
V tretjem kolu sta se v Rdeči dvorani v Titovem Velenju v tekmi slovenske rokometne lige sestali ekipi Šoštanja in trboveljskega Rudarja. Srečanje so nekateri napovedovali kot der-bi kola, pa si tega v nobenem momentu rokometne igre ni zaslužilo. Bolj bi pritrdili predstavniku domače ekipe, ki je v zapisnik zapisal, da je tekma izgledala kot cirkus.
Domači igralci so že v 20. minuti vodili z 12:4 in povsem nadigrali v soboto slabe goste. Očitno gostje niso pričakovali tolikšne premoči, saj so na to tekmo prišli kot vodeča ekipa po treh kolih v novi prvenstveni sezoni. Trener z igralci nikakor ni mogel najti uspešnega orožja proti odlični obrambni igri in učinkovitemu napadu igralcev Šoštanja. Zato je bilo treba — kot kaže — vzroke za to nemoč poiskat nekje drugje.
Malo pred koncem prvega dela so gostje storili napako. Namenoma ali ne, to vedo samo oni. Eden izmed njihovih izključenih igralcev je prehitro stekel nazaj v polje. To je opazil domači trener, opozoril na nepravilnost zapisnikarsko mizo oziroma sodnika in tedaj se je začelo prerekanje gostujočega trenerja s sodnikoma ter zapis-
Invalidski šport
V počastitev občinskega praznika je velenjsko društvo invalidov pripravilo prvo kolesarsko tekmovanje invalidov, na katerem so nastopili tudi člani medobčinskega društva paraplegi-kov, ki so posebej navdušili v njihovem maratonu. Nastopilo je preko 60 tekmovalcev, najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da se je tekmovanja udeležilo veliko invalidk, kar je bil njihov prvi nastop na podobnem tekmovanju. Organizatorji so bili deležni velike pomoči in razumevanje v delovnih organizacijah in pri obrtnikih, zato nihče od nastopajočih ni ostal brez praktične nagrade. Prireditev sta popestrila Brane Hercog in Jaka Novak z nastopom na kolesih prihodnjega obdobja. Prireditev je bila odlično organizirana, za to pa so zaslužni tudi Vekos, SK Velenje in ZTKO občine Velenje. Za veselo razpoloženje je poskrbel harmonikar Franc Martinčič, prireditve pa se bodo z veseljem spominjali vsi udeleženci, ki so se trdno odločili, da se prihodnje leto spet srečajo.
Še najboljši — ženske do 50 let: Jožica Pogorevc, Marjana Borovnik in Slavka Hudej; nad 50 let: Jožica Oštir, Vida Milosa-vljevič, Karolina Muren: moški do 50 let: Ivan Borovnik, Alojz Dolar, Franc Jurko; nad 50 let: Anton Tanjšek, Franc Muren, Branko Peer; vozičkarji: Matjaž Antlej, Mirko Temnik, Jože Ber-linger; maratonci: Ivan Gaber-šek, Janez Hudej in Bojan Goter.
-trih
Šah — množična udeležba
Ob prazniku občine Velenje je šaleški šahovski klub v nedeljo v Topolšici organiziral 4. šahovski vikend turnir, na katerem je nastopilo 66 igralcev iz vse Slovenije in iz Zagreba. Zmagal je Pod-lesnik iz Ljubljane pred Godcem iz Trbovelj in Brinovcem iz Žalca, najboljši domači šahist pa je bil Goršek na 16. mestu. Nekaj mest za njim sta se uvrstila Mat-ko in Cvar.	Š. Cvar
nikarsko mizo. Zaradi nešportnega vedenja je dobil rumeni karton, pa takoj zatem še rdečega. Zato se je moral tudi oddaljiti s klopi za rezervne igralce. Pa je to trajalo dolgo, predolgo, prav zaradi slabih in neodločnih sodnikov Starca iz Sevnice in Veglja iz Krške vasi. Gledalci pa so uživali v tem »cirkusu«,, manj pa so bili zadovoljni, ker je prvi polčas trajal kar 15. minut dlje zaradi vsega tega. Podoben »cirkus« se je nadaljeval v drugem delu, ki je bil le za nekaj minut krajši od prvega. Seveda je nešportno obnašanje gostujočega trenerja obsojanja vredno. Pa vsega tega ne bi bilo, če bi bila sodnika bolj odločna. Izključeni trener je namreč tudi v drugem polčasu nenehno prihajal do za-pisnikarske mize, se spotikal še naprej na njune odločitve, pa tega nista znala, mogla ali hotela preprečiti. In tako je to bila ta tekma resnično bolj »cirkus«, kot pa pravo prvenstveno srečanje.
Vse to početje trenerja je najbolj škodilo njegovim igralcem, ki so še naprej igrali slabo, pa koristilo domačim rokometašem, ki so igrali za gol razliko in si jo tudi povečali.
(vos)
ŽRK Velenje drugi
Rokometna zveza Slovenije bo že osmič podelila plakete in diplome najboljšim klubom v SR Sloveniji.
V točkovanju za najboljše klube se upoštevajo rezultati vseh selekcij, ki tekmujejo v tekmovalnih sistemih RZS.
Klubi iz naše občine so tudi letos dosegli dobre rezultate in sicer: ŽRK VELENJE je zasedel drugo mesto, takoj za Belinko-Olimpijo, ERA-ŠMARTNO je bila 17., RK ŠOŠTANJ pa je ined moškimi klubi na 8. mestu.
Premagali vodilno Ljubljano
Vse kaže, da kandidati za najvišja mesta v letošnjem tekmovanju v slovenski nogometni ligi na gostovanju v Mozirju nimajo svojega dne, ali pa je slovenska liga zares na nizki kakovostni ravni. Za Muro in Izolo, ta je pokazala še največ, tega naziva v nedeljo niti slučajno ni opravičila tudi vodilna Ljubljana. Res je, da so pomembne točke, vendar je to kaj slaba tolažba za gledalce, še slabši pa so obeti slovenskega nogometa. Nedeljska tekma si za prvi polčas ne zasluži niti ene lepe besede. Na vso srečo je bilo nekoliko bolj živahno po odmoru, zlasti po zaslugi požrtvovalnih in bolj podjetnih domačinov, ki so večjo željo po uspehu kronali z zadetkom spretnega Božičeviča v 73. minuti. Morda je bil bolj srečen kot spreten, kar pa zasluženega uspeha domačinov ne zmanjšuje, saj so bili v drugem delu boljši tekmec in so si priigrali več zrelih priložnosti, posamezne namere gostov pa je preprečil zanesljivi vratar Pusovnik.
Zveneča imena gostov ne veljajo kaj prida, vsaj v nedeljo niso, ohrabruje pa zmaga domačih, ki so nastopili brez odličnega Pranjiča. Ljubljančani so tako prvič klonili v tem prvenstvu, čeprav še vedno vodijo, točko za njimi pa so od drugega do petega mesta Pohorje, Elkroj, Partizan — Hmezad in Velenjski Rudar. V prihodnjem kolu bodo nogometaši Elkroja gostovali pri zadnjeuvrščenem Ingrad-KIadi-varju v Celju.
Tekma pravi čas končana
Končno boljša predvsem pa učinkovita igra je ocenjevalo blizu 50 gledalcev tudi še po prvih minutah drugega polčasa nedeljskega srečanja med igralci domačega Rudarja in Mure. Na trenutke so domači igralci prikazali dopadljivo igro, nekaj lepih akcij, igrali zelo solidno v obrambi. Predvsem je s požrtvovalnostjo izstopal Boškovič, z lepimi podajami pa se je odlikoval Brdjano-vič. Ta dva igralca sta tudi najbolj zaslužna, da je Rudar v 47. minuti vodil s 3:0. Strelec vseh treh zadetkov je bil prav Boškovič.
V 27. minuti je po lepi akciji mladega Gorška in Brdjanoviča prvič premagal gostujočega vratarja. V naslednji minuti je Boškovič prestregel gostujoči napad, preigral dva Murina igralca in povišal vodstvo na 2:0 v 47. minuti pa mu je Brdjanovič že drugič lepo podal in bilo je 3:0. Že v 17. minuti so Velenjčani zadeli levo stativo.
Vodstvo pa je domače igralce uspavalo in pet minut pred koncem so gostje dosegli svoj prvi zadetek, v zadnjih trenutkih srečanja pa še drugega. Sreča, da je bilo takoj za tem tekme konec.
(vos)
Boljši od gostiteljev
Nogometaši ERE Šmartnega nadaljujejo z uspešnimi nastopi, kar so potrdili na nedeljskem gostovanju v Veržeju. Po prikazani igri so bili Šmarčani celo bliže zmagi. Povedli so sicer domačini v prvem polčasu po grobi napaki gostujoče obrambe. V drugem polčasu so nogometaši ERE Šmartnega popolnoma nadigrali gostitelje in z lepim zadetkom Zeleznika v 72. minuti rezultat izenačili. Z nekoliko več športne sreče bi bil lahko rezultat za goste še ugodnejši, napadalci ERE Šmartnega pa obljubljajo, da bodo zamujeno nadoknadili v nedeljo, ko se bodo doma pomerili
uspešni
Plesalci velenjskega plesnega kluba so nadvse uspešno pričeli novo tekmovalno sezono. Na prvem kvalifikacijskem turnirju 2. oktobra v Ljubljani je deseterica sodelujočih parov iz Titovega Velenja osvojila kar štiri prva mesta in še vrsto dobrih uvrstitev v pionirski in mladinski konkurenci. V mladinskem drugem razredu sta bila zmagovalca Peter Liplaznik in Nataša Ževart, drugo in tretje mesto pa sta osvojila para Rok Poles — Barbara Hudournik in Aljoša Oštir — Petra Žist. V latinskoameriških plesih sta v isti mladinski kategoriji pripadli velenjskim parom prvi dve mesti. Prepričljivo sta zmagala Matej Sagmeister in Petra Bajra-movič, toda Peter Kolenc in Petra Kortnik sta jima bila v dveh plesih že kar enakovredna nasprotnika. Oba zmagovalca sta s tema zmagama zbrala potrobno število točk za uvrsitev v prvi mladinski razred, kjer je konkurenca seveda močnejša in plesni programi zahtevnejši.
Med pionirji sta bila velenjska plesalca Matej Krajcer in Mir-jam Šulek razred zase in sta premočno zmagala v obeh skupinah plesov. Naj spomnimo bralce na to, da je Mirjam v sestavi s Petrom Uplaznikom spomladi osvojila naslov državnega prvaka v latinskoameriških plesih, na
z Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Pred tem srečanjem so Šmarčani skupaj s Steklarjem še vedno na vrhu lestvice.	^
Nogomet
Rudar -.Mura
3:2 (2:0)
TITOVO VELENJE, igrišče ob Jezeru, gledalcev 200, sodnik Karajica iz Ljubljane.
STRELCI: 1:0 — Boškovič (27), 2:0 — Boškovič (28), 3:0 — Boškovič (49), 3:1 — Baranja (85), 3:2 - Kutoš (90).
RUDAR: Cvijetkovič, Lusič, Dolar, Macura, Javornik, Cvikl, Brdžanovič, Mišetič, Goršek, Boškovič (Muslinovič), Salija (Vauh).
Elkroj:Ljubljana 1:0 (0:0)
MOZIRJE, igrišče ob Savinji, gledalcev 400, sodnik Jamšek iz Maribora.
STRELEC: 1:0 — Božičevič (73).
ELKROJ: Pusovnik, Knez, llič, Remic, Tratnik Božičevič, Bolko, Hren, Grobelšek, Marolt (Šimenc), Forštner.
Veržej:ERA Šmartno 1:1 (1:0)
VERZEJ, igrišče Veržeja, gledalcev 200, sodnik Selbar iz Lendave.
STRELCA: 1:0 Oršoš (35), 1:1 - Železnik (70).
ERA ŠMARTNO: Magrič, Brunšek, Maglica, Tomažič, Skr-binek, Oblak, Korber, Radivoje-vič, Laznik (Fajdiga), Železnik, Kopušar (Rudnik).
Rokometne novice
V 4. kolu jesenskega dela prvenstva v II. republiških in mladinskih rokometnih ligah so ekipe iz naše občine dosegle naslednje rezultate:
II. republiška liga: ERA ŠMARTNO :VELENJE 33:19 (15:10), ŠOŠTANJ:KROG 24:20 (J 0:8), mladinska liga: ERA SMARTNO:VELENJE I. 15:21 (9:9), VELENJE II:FUŽINAR 14:20 (6:10).
odprtem prvenstvu Velike Britanije pa izjemno visoko 5. mesto. Peter Uplaznik je moral žal z dopolnjenimi dvanajstimi leti med mladince in očitno je bila pravilna odločitev, da ga v paru nado-mestMeto dni mlajši Matej Krajcer. Že v sredini oktobra bo naš na novo sestavljeni pionirski par ponovno poskušal srečo v mednarodni areni. Udeležila se bosta odprtega mednarodnega prvenstva Anglije v Londonu. Čeprav ne moremo računati, da bi Matej in Mirjam lahko ponovila uspeh, ki sta ga Peter in Mirjam dosegla v Blackpoolu, vseeno pričakujemo^ solidno uvrstitev.
Žal, je velenjski klub v začetku sezone izgubil letošnja mladinska državna prvaka v latinskoameriških plesih. Miro Škorjanc in Katja Klep nista vzdržala naporov treninga »na daljavo«. Katja je namreč Ljubljančanka in za ohranitev visokega položaja bi morala vaditi vsaj petkrat tedensko, kar je pa na relaciji Titovo Velenje — Ljubljana ob šolskih obveznostih očitno neizvedljivo. Upajmo, da bo Miro Škorjanc našel primerno plesalko doma, saj naraščaja ne manjka. Klub ima namreč ob začetku sezone kar 25 pionirskih in mladinskih parov in že v letošnji sezoni se jih bo nekaj preselilo med člane.
Klub je ohranil svoje prostore v Hotelu Paka, kjer je bilo zaradi novoustanovljene biljardnice nemalo težav. Z ureditvijo posebnega vhoda v plesno dvorano so se razmere za silo uredile in klub je v svoje otroške plesne skupine znova vpisal blizu 100 otrok, vpis pa ponavlja vsaka dva meseca.
Do 15. oktobra se je še možno vpisati v vse tečaje, vsak dan ob 18.30.
Gostišče »Pod klancem«
Kotnik iz Raven pri Šoštanju želi ob prazniku vsem delovnim ljudem in občanom dosti delovnih uspehov ter osebne sreče in se še vnaprej priporoča!
l^nzerski salon
ZLAT K A
ZI atUa Parvčič.
Splitska 38, Titovo Velenje Telefon: 063/854-926
Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 13. do 19. ure, torek in sobota od 7. do 13. ure.
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje in se priporočamo za obisk!

ugodna priložnost:
prodaja tekstila in usnja na 4 obroke.
Ob občinskem prazniku — 8. oktobru iskreno čestitamo in se priporočamo za obisk!
Plesalci tudi v novi sezoni
14. stran *
PRAZNIK OBČINE VELENJE
titovo velenje ir
6. oktobra 1988
velenjska kooperacija gradbeno obrtna zadruga p. o. titovo velenje, tel. 063/856-417. 856-672 Stari trg 36
velenjska kooperacija gradbeno obrtna zadruga p. o. titovo velenje, tel. 063/856-417. 856-672 Stari trg 36
r
Obrtno združenje občine
Velenje
n
Titovo Velenje Foitova 2 telefon 063/856 503
Pridružujemo se čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru!
V imenu svojih članov-obrtnikov v občini Velenje iskreno čestitamo vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru!
Obrtno združenje občine Velenje
Titovo Velenje Foitova 2 telefon 063/856-503
^krovsko 4 kleparska
^kuu6VNICAF
^PELA
SEVER FRANC
Celjska 61 — 63320 Titovo Velenje
krovsko kleparska kuuovnicarska dela
ŠTANGLER ANTON
Celjska 61 — 63320 Titovo Velenje
j TOZD POTNIŠKI PROMET
— mestni, primestni, medkrajevni, mednarodni, linijski in prosti prevozi ter radio taksi
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
—	izleti, potovanja z avtobusi, vlaki, letali, letni oddih, organizacija prireditev, seminarjev, kongresov, prodaja vseh vrst vozovnic, menjava valut, turistične informacije ...
| TOZD GOSTINSTVO CELEIA
—	hotel Celeia, Celjska koča, dom v Logarski dolini, gostišče Kladivar ter bifeji na avtobusnih postajah
| Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa koristnikom \ naših uslug!
e.oktobra 1988 "★"titovoveienje" ' J ~ " PRAZNIK OBČINE VELENJE_
K
Savinjsko -
Šaleška
gospodarska
zbornica
Titovo
Velenje
čestita vsem delovnim, ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje in jim želi tudi v prihodnje novih delovnih zmag!
U mkflL
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter našim uporabnikom iskreno čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje!
GOSTINSTVO PAKA
63320 Titovo Velenje Rudarska 1
Vsem našim gostom in ostalim občanom ob prazniku čestitamo in se priporočamo za obisk
V mesecu oktobru vas vabimo v Hotel Paka, kjer vas vsak večer razen ponedeljka zabava ansambel »COCKTAIL«.
V soboto, 15. oktobra, bomo skupaj s Turističnim društvom Šoštanj pripravili v Kajuhovem domu že tradicionalno vinsko trgatev. Nastopala bo folklorna skupina ANTON TANC iz Marije Gradca pri Laškem z godci s pričetkom ob 17. uri.
[PiTRoD P^TROL] [petrol^
DO TRGOVINA LJUBLJANA TOE CELJE,
Trnovlje 215
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob prazniku — 8. oktobru!
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA
CMDiS
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o.
Občanom in delovnim ljudem občine Velenje želimo prijetno praznovanje 8. oktobra — praznika občine Velenje in se priporočamo!
^flg^ DELOVNA ORGANIZACIJA P.O
MERX OBki RTC GOI.TIE
63330 MOZIR JE, Žekovec ^^^ Telefon: 831-867, 831-111
Telex: 33846 SAVMOZ (RTC)
RTC Golte
ISKRENO ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
IZKORISTITE PREDPRODAJO SEZONSKIH KART ZA ZIMO 1988/89.
Na svidenje na Golteh!
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
PRVO SAMOPOSTREŽNO INFORMACIJSKO MESTO V JUGOSLAVIJI
V prizadevanjih, da imetnikom žiro računov omogočimo enostavnejši dostop do podatka o stanju sredstev, je LB Temeljna banka Velenje prva v Jugoslaviji uvedla SAMOPOSTREŽNO INFORMACIJSKO MESTO, ki s pomočjo magnetne kartice izdane za ta namen omogoča uporabniku samostojen vpogled na stanje sredstev žiro računa.
Samopostrežno informacijsko mesto je urejeno na likvidaturi Rudarski, kjer izdajajo brezplačno tudi magnetne kartice.
Rokovanje z magnetno kartico in tastaturo je enostavno, saj kartico samo povlečete skozi režo na informacijskem mestu in v nekaj sekundah se na ekranu terminala pojavi stanje na žiro računu.
Če ste zainteresirani za magnetno kartico se oglasite na likvidaturi Rudarski, kjer dobite vse podrobnejše informacije.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA 8. OKTOBER — PRAZNIK OBČINE VELtzNJE
» « i t
T
												
												
												nase
												
												
												
												novo
												
						o						
												■
O		-1	l-				f					ime
			1 1									
GLOBAL
Ljubljana p. o.
PE TITOVO VELENJE, Foitova 4
Trgovina na debelo, posredovanje blaga v blagovnem prometu in kooperacijska proizvodnja
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob občinskem prazniku — 8. oktobru!
16. Stran ★ nBS C8S	PRAZNIK OBČINE VELENJE	titovo velenje ★ 6 oktobra 1988
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o sub. o , Titovo Velenje, Vodnlkoval, tel.: (063)856-711
TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO MOZIRJE TOZD ZOBOZDRAVSTVO VELENJE TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA TOZD LEKARNA
Želi prijetno praznovanje občinskega praznika — 8. oktobra — vsem občanom in delovnim ljudem občine Velenje!
I ll ti i I
KINO TITOVO VELENJE
čestita vsem obiskovalcem kinopredstav in drugim delovnim ljudem ter občanom ob prazniku občine Velenje —- 8. oktobru!
HH alpina
*
Prodajalna Titovo Velenje
ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje in se toplo priporočamo za obisk.
Mp^® PREKORŠEK TTef TATJANA,
^ Kardeljev trg 11, Titovo Velenje
MESNICA — DELIKATESA
se priporoča in za obisk in čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku — 8. oktobru!
tesarstvo
63320 titovo velenje
mira hudovernik, inB. el.	cesta talcev 7
tel. 063 / 856-725
Priporočamo vam, da nas obiščete in izberete:
—	lesene konstrukcije
—	lesene palete in
—	manjše brunarice.
Vsem strankam, delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob občinskem prazniku — 8. oktobru!
Skaza Franc, Martina PLASTIKA
želi lepo praznovanje občinskega praznika — 8. oktobra vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje!
KIVIITIJ/KI KOfflBIflAT PTUJ
TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE
se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru.
Nudimo vam:
—	ugoden nakup ozimnice
—	vsakodnevno prehrano
—	kvalitetno sveže meso in ribe
—	bogat izbor prehrambenih izdelkov
POSEDA UGODNOST:
nakup gospodinjskih potrebščin in konfekcije na šest obrokov brez obresti
BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE
s frizerskimi saloni v Titovem Velenju:
»NADA« Cankarjeva 1. »NARTA« Foitova 4 »MAJA« Kidričeva 4 v Šoštanju: »EVA« B. Mravljak 6 »VESNA« B. Mravljak 14
in obrati pralnic v Titovem Velenju, Kersnikova 2 v Šoštanju, Cankarjeva 18
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej našim strankam ob občinskem prazniku občine Velenje — 8. oktobru!
PIREČNIK MARTIN
cU£at&tim~zLatac£ta& in ptodaja ut Prešernova 9 63320 TITOVO VELENJE
Kvalitetno opravlja urarska in zlatarska opravila, izdelavo nakita po naročilu, odkupuje staro zlato po najvišji dnevni ceni in prodaja ročne in stenske ure ter budilke. Obiščite nas!
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob njihovem prazniku — 8. oktobru!
		
I	n/^r	|
VLADIMIR KOTNIK » EXPRES KEMIČNO ČIŠČENJE TEKSTILA IN USNJENIH IZDELKOV		
NO 0*> SYSTEM
□ONIMI
Čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru — in se priporoča za obisk!
RENAULT
Bana
SERVIS RENAULT FIAT
ZASTAVA
JAKOPEC JOŽE
63320 TITOVO VELENJE KOSOVELOVA 16 TEL.: 063/855-975
@
servis za zavore
IZDELOVANJE IN OBNAVLJANJE ZAVORNIH OBLOG IN SKLOPK ZA ' VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — občinskem prazniku!
Želite biti lepi, urejeni. . . obiščite	
KOZMETIČNI STUDIO	
MILENA STROPNIK	
na Kajuhovi 15	c
Naročite se po telefonu št. 858-557 do 12. ure in poskrbeli bodo za nego vašega obraza, vratu in dekolteja in opravili pedikuro ter manikuro!	m
Prijetno praznovanje želi vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru!	
COBRA servis Smrečnik Rudolf, Stantetova 9
—	popravilo obutve, usnjene galanterije, dežnikov
—	izdelava ključev
—	brušenje škarij in nožev ob skodelici kave . . .
Čestitamo vsem našim obiskovalcem, občanom in delovnim ljudem ob občinskem prazniku!
Že pet let z vami za darilo in razvedrilo
Hendr
BENO STROZAK 63320 titovo velenje žaro.a 16
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob občinskem prazniku — 8. oktobru!
A
MLJAC JERICA Cvetličarna "IRIS"
TITOVO VELENJE, Prešernova 7 telefon: 063/853-727
Želi vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku — 8. oktobru — prijetno praznovanje!
V<
mladinska knjiga n. sol. o.
tozd knjigarne in papirnice Ijubljana
KNJIGARNA -PAPIRNICA -GALERIJA -BIRO OPREMA Titovo Velenje
Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje — iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje!
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. -
Ulica XIV. divizije 4, 63000 Celje
Čestita vsem svojim zavarovancem in delovnim ljudem občine Velenje — ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje!
JOŽE MEH
AVTO SERVIS 63320 Titovo Velenje
Koroška 7 a tel.: 063/856-824
Ob 8. oktobru prazniku občine Velenje čestitamo vsem strankam, občanom in delovnim ljudem občine Velenje!
KEMIČNA ČISTILNICA POLAK. Koroška 44, Titovo Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob občinskem prazniku — 8. oktobru!
svovtn
u*ust*
GOVlHA
1.	nagrada: 30.000 din (darilo Slovenijales trgovina)
2.	nagrada: 25.000 din (darilo Merx Blagovnica Gorica)
3.	nagrada: 20.000 din (darilo Merx Blagovnica Gorica)
4.	nagrada: 15.000 din (darilo Merx Blagovnica Gorica)
5.	nagrada: 10.000 din (darilo Slovenijales trgovina)
Rešitve pošljite do petka, 14. oktobra 1988, na Uredništvo našega časa,Foitova 10, 63320 Titovo Velenje, z oznako Nagradna križanka!
MIEKX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n.sol. O
POTROŠNIK
TOZD PRODAJA. ŠOŠTANJ
mstran *naS CcIS
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje it	6. oktobra 1988
Koledar kulturnih prireditev oktober—november
1.	Četrtek, 13. oktobra, ob 19.00
knjižnica — galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik APOLLONIO ZVEST akademski slikar Otvoritev razstave grafičnih listov iz ciklusa »Noč meduz« Ob otvoritvi bo kulturni program, ki ga bo pripravila Glasbena šola Titovo Velenje. Razstava bo odprta do konca meseca.
2.	Petek, 14. oktobra, ob 19.00
knjižnica Titovo Velenje PSIHOLOG DR. ANTON TRSTENJAK
predavanje »Človek v stiski« in razgovor
Dr. Anton Trstenjak je zgled psihologa, misleca in filozofa, ki ga je vselej mikalo in zanimalo vse živo in novo in je vedno želel biti sredi življenja, radost pa mu je sleherna človeška bližina, zlasti človek v stiski. S pravilnim človeškim odnosom daje in sprejema, dostopen in ustrežljiv je vsakomur, široko je strpen in vse razumevajoč, vedno sproščen, kot da nikoli ni poznal osebnih kriz, prijeten sobesednik in družabnik, poln energije in življenja, čeprav mu je že 82 let, pa vendar vedno skromen in pokončen mož.
3.	Sobota, 15. oktobra 1988, ob 10.00
dom kulture Titovo Velenje — mala dvorana PIŠČANČEK PIK lutke
V	matinejskem programu nam bo Vrtec Jadvige Golež iz Maribora pričaral prikupno zgodbico o majhnem piščančku Piku, ki se zvali v skladišču in je popolnoma sam. Obupan išče mamico, toda ne najde je. Utrujen se ule-že nazaj v svojo jajčno lupinico in zaspi. V sanjah pa . . .
Vstopnice po 1.000 din.
4.	Četrtek, 20. oktobra, ob 19.00
knjižnica Titovo Velenje LITERARNI VEČER literatov drugih narodov in narodnosti živečih v Sloveniji
V	prijetnem literarnem srečanju bodo nastopili nekateri znani li-terati v programu, ki ga pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
5.	Petek, 21. oktobra, ob 19.30
- KONCERTNI ABONMA IN IZVEN
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
MARIA Isabel SIEVVERS kitara
Maria Isabel Siewers je najbolj znana argentinska kitaristka. Študirala je na argentinskem glasbenem konzervatoriju, kjer
je kot najboljša učenka te ustanove prejela zlato medaljo te ustanove- Njen repertoar obsega vsa najpomembnejša dela kitarske literature.
Vstopnice 8.000 din, popusti običajni.
6.	Sobota, 22. oktobra, ob 19.30 — GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN
dom kulture Titovo Velenje
Gostovanje primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Gregor Strniša: LJUDOŽERCI Režija: Mile Korun Vojni čas se v tem delu pokaže v vsej svoji kruti vsebini. Lakota, ki zavlada, navdihne špekulant-ska mesarja, da začneta prodajati človeško meso. Hči enega od njiju, je vaba za mlade fante, ki postanejo žrtve pohlepnih mesarjev. Smrt in ljubezen torej, v značilni Strniševski poetiki, naslonjeni na slovensko ljudsko pesem.
Vstopnice 8.000 din! Za organiziran nakup najmanj 20 vstopnic priznamo 20% popust, šolska mladina in študentje imajo 50% popust.
7.	Nedelja, 23. oktobra, ob 15.30 — v sodelovanju s Kompasom Titovo Velenje
Dunaj, Avstrija CATS
najuspešnejši musical naših dni Mačji svet. Mačja življenja. Mačje usode. Odlagališče stare krame na robu mesta. Temačno je, skrivnostno. Star, zarjavel avto, razbit čajnik, zmečkane pločevinke, prazne škatle in .. . nenadoma pravi boom glasbe, igre svetlobe in luči in ... tu so MA-AČKEE!!!
Odhod avtobusa ob 3.40 izpred Rdeče dvorane. Na Dunaju informativni ogled mesta, povratek takoj po končani predstavi.
Cena 57.000 din in doplačilo za vstopnice od 140 do 290 AST.
Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa.
8.	Petek, 28. oktobra, ob 19.00 dom kulture Titovo Velenje — stiskama
ŠALEŠKI KILIMANDŽARO predavanje z barvnimi diapozitivi
Letos poleti je Šaleška alpinistična odprava zavzela najvišji afriški vrh Kilimandžaro po posebni »šaleški« poti. Kaj vse so člani odprave pri tem doživeli bodo skušali prikazati na diapozitivih, ki bodo gotovo zanimali vse ki so o tej odpravi že brali v Našem času.
9.	Četrtek, 3. novembra, ob 19.00
knjižnica Titovo Velenje
DR. VEKOSLAV GRMIČ: »SOCIALIZEM IN HUMANIZEM«
Profesor na Teološki fakulteti v Mariboru, naslovni škof, urednik revije Znamenje in član predsedstva republiške konference SZDL, dr. Vekoslav Grmič, bo spregovoril o treh, danes zelo aktualnih temah, kot so svoboda, demokracija in pluralizem. Grmič, ki je avtor knjig Med vero in nevero, Iskanje in tveganje, Resnica in ljubezni, Življenje in upanja, Humanizem — problem našega časa in V duhu dialoga, bo rad odgovarjal tudi na postavljena vprašanja.
10.	Sobota, 5. novembra, ob 19.30 - GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN
dom kulture Titovo Velenje Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje Bertolt Brecht: OPERA ZA TRI GROŠE
Režija: Vinko Moderndorfer Osrednje delo evropske dramatike dvajsetega stoletja — Brech-tova Opera za tri groše — groteskno slika karakterje sodobne človeške mentalitete. Brecht ni samo dramatik, je tudi eden najvidnejših teoretikov in praktikov gledališča našega stoletja. To epohalno socialno kritično delo z nadčloveškim pomenom je Brecht napisal leta 1928 po vzoru John Gayeve »Beraške opere«.
Vstopnice 8.000 din. Popusti običajni.
11.	Sobota, 12. novembra, ob 19.30 — KONCERTNI ABONMA IN IZVEN dvorana Glasbene šole Titovo Velenje DIMITRIS SGOUROS
klavir
Dimitris Sgouros, grški deček, ki so mu bogovi naklonjeni, kot je leta 1987 napisal »The Australi-an«, koncertira in navdušuje občinstvo s svojim neverjetnim znanjem in obvladovanjem klaviature. Ker se vsako skladbo nauči v rekordnem času je njegov repertoar ogromen: igra skoraj 50 koncertov z orkestrom in nepregledno množico najtežjih del klavirske literature. Na koncertu v Titovem Velenju bo igral F. Bu-sonija: Koncertni valček op. 33 a, F. Chopina Balado št. 4, M. Balakirijevo Orientalsko fantazijo in R. Schumanna: Karneval.
Vstopnice 15.000 din! Za organiziran nakup več kot 20 vstopnic priznamo 20% popust, šolska mladina in študentje imajo 50% popust.
VPISOVANJE ABONMAJEV Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje sporoča, da je vpisovanje KONCERTNEGA IN GLEDALIŠKEGA ABON-
nlmiiiMlniXi^
REDNI KINO
Četrtek, 6. 10. ob 18. in 20. uri TESNA KOŽA II - domači, komedija. Vloga: Nikola Simič.
Petek, 7. 10. ob 18. in 20. uri MLADI VOLKODLAK II — ameriški, srhljiva komedija. Vloga: Joson Beteman.
Petek, 7. 10. ob 10. uri, sobota in nedelja, 8. in 9. 10. ob 17. in 19. uri KRVAVI WHISKY — ameriški, akcijski. Vloga: John Saxon.
Ponedeljek, 10. 10. ob 10., 18. in 20. uri.
Torek, II. 10. ob 18. in 20. uri BREZNO POŽELENJA - italijanski, sexi drama. Vloga: Min-nie Minoprio.
Sreda, 12. 10. ob 10., 18. in 20. uri ZVEZDNATE STEZE — ameriški, znanstveno-fantastični. Vloga: Villiam Shutern.
NOČNI KINO — v tem tednu bomo predvajali film HAVAJI — ameriški, erotski. Vloga: Mia Lin.
Predstave bodo—
—	v četrtek, 6. 10. ob 22. uri v REDNEM KINU
—	v soboto, 8. 10. ob 20. uri v ŠOŠTANJU
—	v nedeljo, 9. 10. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
NOVO V KINU VELENJE!
ŽE TA TEDEN TUDI V VELENJU VIDEO KINO! PREDVAJALI BOMO NOČNE PREDSTAVE TRDE EROTIKE. PREDSTAVE BODO V REDNEM KINU, PROJECI-RANE NA VELIKO PLATNO,
VSAK PETEK ob 22. uri, VSAKO SOBOTO IN NEDELJO PA ob 21. uri.
Ta teden bomo prikazovali ameriški film. GINGERJEV POJAV. Vloga: Ginger Linne.
ZA VSE PREDSTAVE NOČNEGA KINA IN VIDEO KINA OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 6. 10. ob 20. uri MLADI VOLKODLAK II — ameriški, srhljiva komedija.
FILMSKO GLEDALIŠČE —
v Domu kulture. Ponedeljek, 10. 10. ob 20. uri CLOSHEMERLE - francoski, komedija. Režija: Pierre Chenel. Vloga: Felix Oudart, Jean Broc-hard, Jane Marken.
Film Closhemerle je primer bridkega francoskega humorja, ki se do sarkazma posmehuje človeškim slabostim. Duhoviti dialogi, velika dinamika filma, v katerem se smešni prizori vrstijo z bliskovito naglico, odlični igralci, vse to prispeva k izjemni zabavnosti te komedije.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 8. 10. ob 18. uri MLADI VOLKODLAK II — ameriški. srhljiva komedija.
Nedelja, 9. 10. ob 18. uri TESNA KOŽA II — domači, komedija.
Ponedeljek, 10., 10. ob J 9.30 ZVEZDNATE STEZE - ameri. ški, znanstveno-fantastični,-
Sreda, 12. 10. ob 19.30 uri BREZNO POŽELENJA — italijanski, sexi drama.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 7. 10. ob 20. uri TESNA KOŽA II — domači, komedija.
Torek, 11. 10. ob 20. uri MLADI VOLKODLAK II - ameriški, srhljiva komedija.
KINO ŠKALE
V nedeljo, 9. 10. ob 16. uri MLADI VOLKODLAK II — ameriški, srhljiva komedija.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINOTEČNI	PRO-
GRAM KINA 16
Torek, 11. oktobra ob 20. uri v Stiskami: Sladko življenje. Režija Federico Fellini.
MAJA podaljšano do 20. oktobra 1988
Prvi koncert v okviru abonmaja bo 21. oktobra, prva gledališka predstava pa 22. oktobra 1988.
Prepričajte se o kvaliteti repertoarja obeh abonmajev, zahtevajte prospekt in pokličite na telefon 854-747. Zahtevajte popuste oz. obročno odplačilo v treh obrokih.
Veselimo se vašega obiska!
Trim plavanje
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je prvo nedeljo v oktobru, ob uradni otvoritvi zimskega bazena, organizirala brezplačno trim plavanje. Na plavalno preizkušnjo, kjer so občani morali preplavati najmanj 50 m, se je odzvalo preko 100 občanov — plavalcev.
Vsak udeleženec je prejel spominsko priponko, omenimo pa naj organiziran prihod skupine velenjskih invalidov, ki so tudi izkoristili nedeljo za prvo letošnjo plavanje v zimskem bazenu.
Kot organizatorji si želimo, da bi se čimveč občanov vključevalo v akcije plavanja, saj je plavanje najboljše »zdravilo« proti boleznim in tegobam današnjega časa.
ZTKO
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
Ig j Program
rsarocua za vase čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na Upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa popoldne od 13. do 16. ure. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 855-450.
PETEK, 7. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Pred praznikom občine Velenje; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate,
NEDELJA, 9. oktobra: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude
luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami (tokrat bomo pozornost namenili predvsem prireditvam ob občinskem prazniku); 12.00 Beseda potrošnikov (Na Radiu Velenje uvajamo novo oddajo v sodelovanju s sveti potrošnikov, v njej pa boste lahko v živo po telefonu sodelovali tudi vi — skupaj si bomo prizadevali za boljšo ponudbo v naših trgovskih pa tudi gostinskih lokalih). 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 10. oktobra:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 12. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi;
Anekdota
Mauricea Chevaliera, francoskega filmskega igralca in šanso-njera (rojen 1988, umrl 1972) je nekega dne ustavil na cesti neznanec in mu dejal: »Zdravo, Andre, kako je kaj? Že nekaj let se nisva srečala.«
Chevalier mu je vljudno pojasnil, da se sploh ne poznata in
možakarje med mnogimi opravičili odšel.
Čez nekaj dni ga je Chevalier spet srečal, pritekel je k njemu in ^e od daleč vpil:
»Predstavljaj si Andre, pred kratkim sem srečal moža, ki ti je podoben kot jajce jajcu, vendar sem takoj ugotovil, da nisi to ti, ker je imel preveč bedast izraz.«
nama, standard žeieznina šoštanj
za gotovinski nakup do 20. oktobra
25%ceneje
na 6 obrokov 12% obresti
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
OBČINA VELENJE GORENJE COMMERCE GORENJE COMMERCE SOZD REK DSSS GORENJE NOTRANJA OPREMA
dipl. pravnik elektrikar-strojnik administrativni teh. pomožni mizar
sam. pravnik za gospodarsko pravo	3	nč
hišnik	4	nč
pripravnik	x	dč
pomožni mizar	2	dč
8
900.000 530.000 330.000 350.000
LEGENDA: D\ = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ določen'čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek,. ŠT. del. = število delavcev	J
6. oktobra 1988
•k titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas ★ stran 19
Koledar
ČETRTEK, 6. oktobra -BRUNO
PETEK, 7. oktobra - DAN TOPNIŠTVA
SOBOTA, 8, oktobra - BRANKO
NEDELJA, 9. OKTOBRA -ABRAHAM
PONEDELJEK, 10. oktobra -ZLATKO
TOREK, 11. oktobra — EMILI-JAN
SREDA, 12. oktobra — MAKSIMILIJAN
M ALi OGLAS!
ROLETE, PLASTIČNE IN LESENE, v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296.
ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Telefon 854-971.
AVTOMATIC KLSG, letnik 1987, prodam. Telefon 855-213, od 19. ure.
CITROEN VISO 11 RE, letnik 1984, prodam. Informacije Hudournik, Telefon 853-231, interna 483, dopoldan. PRODAM AVTO ZASTAVA
1500. Cena po dogovoru. Marija Sedovnik, Sercerjeva 4, Titovo Velenje.
NEMŠKE OVČARJE STARE 2 meseca, brez rodovnika, prodam. Telefon 888-181, popoldan.. IŠČEM HONORARNO DELO, željeno elektro stroka ali delo na kmetiji (po službi) v zamenjavo za hrano in sobo ali po dogovoru. Kersnikova 13, 229/1. PODBOJE VRAT z in brez nad-svetlobe nove prodam za 30 % ceneje. Izdelam jih tudi po naročilu. Telefon 856-738. RAČUNALNIK COMMODO-RE 128 s kasetofonom in diske-tnikom z več uporabnimi programi in dodatno literaturo prodam. Informacije po telefonu 881-028, popoldan 853-894. IŠČEM SOBO V TITOVEM VELENJU pod šifro »reden plačnik.«
WOLSVAGEN 1200, letnik 1976, registriran do septembra 1989 prodam. Telefon 063-831-747 od 15. ure dalje. BETONSKI MEŠALEC STAR 3 leta prodam. Telefon 854-788. JABOLKA ZA STISKANJE IN ozimnico poceni prodam. Telefon 858-367.
STISKALNICO 180 1, ugodno prodam. Tel. (062) 816-743.
UGODNO PRODAM DVA USNJENA FOTELJA, počivalnika detel, tovarniško zapakirana. Telefon 842-123.
DYANO prodam po delih. Kosovelova 9, (Konovo-Selo) V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA prodam starejšo hišo. Informacije po telefonu 063-761-331, popoldne od 15. ure dalje. LESENE STREŠNIKE, šikelne, dva manjša soda in moped To-mos prodam. Telefon 881-001. PLETILNI STROJ SINGER, dvoredni z dodatki prodam. Telefon 857-314.
ZASTAVO 101, letnik 1980 po dogovoru, prodam. Telefon
854-417.
NEŠKROPUENA JABOLKA ZA OZIMNICO in prešanje poceni prodam na drevesu. Vprašajte v Šoštanju, na Cankarjevi 2, pred deveto ali po 19. uri. ŠIVALNI STROJ VIŠNJA S, star 2 leti, prodam. Tina Ravnikar, Ljubljanska 15 a, Titovo Velenje.
RODOVNIŠKE IRSKE SETRE
odličnih staršev prodam. Telefon 062-818-298.
JUGO 45 A, januar 1987, prevoženih 17.000 km, prodam. Informacije po telefonu 858-152, od 15. ure dalje.
VEČ VRST JABOLK ZA OZIMNICO PRODAM, po 700
do 800 din, industrijska pa po 250 din. Martin Dermol, Lokovica 34, Šoštanj.
OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK PRODAM. Telefon
855-261.
IŠČEMO GARAŽO za prezimo-vanje prikolice, ali prikolice s čolnom. Telefon 858-037. JUGO 45, letnik 1983. dobro ohranjen, garažiran, prodam. Informacije po telefonu 778-023. TRI TONE PREMOGA prodam po uradni ceni. Telefon 857-240. TROSED IN DVA FOTELJA ugodno prodam za 15 SM. Telefon 881-311, interna 81 — dopoldan.
AKUMULATOR SANITARNE VODE sat 302, 300-litrski nerabljen, ugodno prodam. Telefon 842-022, dopoldan. NOV TV BARVNI, Gold, star, 36 cm, prenosni, pravokotni ekran na daljinsko s plačano carino, prodam. Telefon 853-411. USPEŠNEGA INŠTRUKTORJA iz slovenščine za srednjo šolo iščem. Telefon 855-562. ROLETE, ŽALUZIJE, VERTIKALNE LAMELNE ZVESE izdelujemo, montiramo. Telefon 27-225, 27-742 popoldan. ZASTAVO 850, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Telefon 855-949.
HITRO, POCENI in kvalitetno obiram koruzo z obiralnim strojem za storže. Telefon 858-367.
IMATE PROBLEME Z AV-TOELEKTRIKO? Naš avto elek-tričar vam bo pomagal. AVTO-SERVIS JOŽE JAKOPEC, telefon 855-975, se priporoča!
Dežurstva
DEŽURSTVA
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 7. oktobra do 14. oktobra je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, telefon: 858-704.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
8. oktober in 9. oktober dr. Majda Budna, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Četrtek, 6. oktobra — dnevni dežurni dr. Šolar, nočni dežurni dr. Smonkar.
Petek, 7. oktobra — dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. S. Popov.
Soboto, 8. oktobra in nedeljo, 9. oktobra — glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dežurni dr. Levak.
Ponedeljek, 10. oktobra — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Mijin.
GIBANJE P
POROKE:
Franc Zemljak, roj. 1966, orodjar iz Laz in Mira Aristov-nik, roj. 1968, konfekcionarka iz Raven, Slavko Mevc, roj. 1964, tehnolog iz Raven in Sonja Plev-nik, roj. 1964, knjigovodja iz Raven, Evgen Vodopivec, roj. 1959, organ, dela iz Žalca in Irena Hrastel, roj. 1963, dipl. org. dela iz Titovega Velenja, Vladimir Plot, roj. 1956, strojevodja iz Titovega Velenja in Majda Kadli-ček, roj. 1968, blagov. manip. iz Titovega Velenja, Ajrudin Dedič, roj. 1969, delavec iz Gerove in Emina Barčič, roj. 1970, delavka iz Titovega Velenja.
SMRTI:
Anton Jovan, upok. iz Srednjega Doliča št. 4/a, roj. 1935, Milan Grobelnik, skladiščnik, Titovo Velenje, Stantetova 8, roj. 1951, Viljem Bolha, upok., Titovo Velenje, Jenkova c. št. 23, roj. 1930, Jera Kokol, kmetoval-ka. Kamna gora št. 2, roj. 1920, Terezija Verhovnik, upok., Lo-kvica št. 72, roj. 1894.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi hudega trpljenja.
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Potrtih src smo ostali ob spoznanju, da se je za vedno tiho poslovil od nas dragi, nepozabni in srčno dobri mož, oče in stari oče
Rudolf Rožič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in
nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, dr. Menihu, GD Topolšica, Delavski godbi Zarja Šoštanj in vsem, ki ste našemu očetu nesebično pomagali in ga obiskovali v času, ko so mu začele pešati njegove življenjske moči. Hvala govornikom za poslednje slovo ter gospodoma župnikoma za opravljen cerkveni obred.
VSEM ISKRENA HVALA!
V globoki žalosti hčerke in sin z družinami.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega, ljubega in skrbnega
moža in očeta
Vilija Bolha
17. 3. 1930—22. 9. 1988
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, z nami sočustvovali ter osebno in pisno izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Žičkarju, dr. Šiferjevi, dr. Drnovšku, osebju internega A oddelka celjske bolnišnice za lajšanje bolečin. Enaka zahvala velja GD Šoštanj in ostalim gasilcem, govornikom, godbi ter duhovniku za
opravljen obred.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in darovano cvetje, s katerim ste zasuli njegov prerani grob.
Žalujoči: žena Pepca, sin Vili in hči Bernarda.
RISALNI BIPO
tehnično risanje, orto-gorralne risbe, izdelava idejnih osnutkov, tuširanje, izpisovanje tel. 858-127
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
TITOVO VELENJE nudi
honorarno zaposlitev
— raznašanje plakatov
Oglasite se v Domu kulture, pisarna št. 53.
OŠTO Velenje
Pripadnike TO občine Velenje obveščamo, da se z 8. oktobrom 1988 v času od 8.30 do 10.00 prične organizirana
tedenska rekreacija
v stari telovadnici CSŠ Velenje.
MERX RTC GOLTE
Obveščamo vas, da nihalka ŽEKOVEC—GOLTE ne bo obratovala od 3. oktobra dalje, zaradi rednega letnega remonta.
Datum ponovnega obratovanja bomo pravočasno sporočili!
HONORARNO DELO
nudimo za opravljanje dela v krajevni skupnosti. Pogoj: znanje strojepisja in knjigovodstva. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave na naslov:
Krajevna skupnost LEVI BREG, Foitova 2, Titovo Velenje
gorenje
DO GORENJE-NOTRANJA OPREMA,
n. sol. o., Partizanska 12 TITOVO VELENJE Na podlagi sklepa delavskega sveta DO Gorenje - Notranja oprema objavlja razpisna komisija
razpis za imenovanje
DIREKTORJA DO:
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti DO: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo družboslovne ali tehnične smeri
—	da imajo 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah organiziranja in vodenja zahtevnejših del in nalog
—	da predložijo poročilo o svojem dosedanjem delu in doseženih rezultatih in program razvoja delovne organizacije.
Kandidat, ki bo izbran, bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
DSSS Gorenje-Notranja oprema
Sektor kadrovskih, samoupra-vno-pravnih in splošnih zadev Partizanska 12 63320 TITOVO VELENJE (z oznako: za razpisno komisijo
za imenovanje direktorja DO)
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo.

TURISTIČNA AGENCIJA
Turistična agencija No 5 Titovo Velenje
organizira 15. 10. 1988 izlet v Bratislavo
cena izleta 58.000 din
Prijave in informacije dobite v agenciji Titovo Velenje, splitska 31, telefon 855-233.
Prijave sprejemamo vključno do 12. 10. 1988 — dopoldne. Istočasno vas obveščamo, da organiziramo izlete za zaključne skupine, oglede strokovnih sejmov doma in v tujini, šolske ekskurzije in izlete, turistične aranžmaje po želji naročnika. Pričeli smo že prodajati aranžmaje zimskih počitnic 1988/89. ugodno, na obročno odplačevanje — tudi za tujino. Se priporočamo! Turistična agencija No 5
TOZD AVTOMOTOR CELJE
Miklošičeva 5
OBJAVLJA
ZALOGO RABLJENIH VOZIL V CELJU,
dne 4. 10. 1988
Tip vozila	Leto Izdelave	Prodajna cena s prometnim davkom
1. TAM 6500	1971	1.672.000,—
2. 101 GTL 55	1985	7.706.000,—
3. 750 VE	1982	2 244.000,—
4. 582 101 GTL 55	1986	7.685.000,-
5. 750 LC	1979	1.560.000,—
6. 101 C	1982	4.203.000,-
7. 101 GTL -	1984	6.707.000,-
8. 101 GTL	1986	8.617.000,-
9. 101 GTL	1985	8.048.865,-
10. 101 GTL	1985	7.512.000,—
11. Lada 1200 S	1983	7.133.000,—
12. R—4	1984	5.469.900,-
13. Regata 100 S	1986	26.734.370,-
14. Regata 100 S	1980	28.007.000,-
15. Lada 1300 SC	1986	9.526.520,-
16. J - 45	1985	8.503.000,-
17. Alfa Romeo 33	1985	29.280.000,-
18. Lada 1500 S	1986	8.620.000,-
19. Regata 100 S	1986	28.006.000,-
20. Z—435 K	1985	2.510.000,-
21. Lada 2107 Riva	1986	12.095.000,-
22. J - 55	1985	7.780.000,-
23. 101 GTL 55	1986	8.958.000,-
24. Z - 128	1985	9.185.000,-
25. Riva 1300	1986	11.712.000,-
26. Z-128	1986	8.730.700,-
27. J - 45 A	1986	8.831.000,—
28. 1300 S	1985	9.753.500,-
26. J - 45 A	1986	9.070.000,-
27. 101 LUX	1979	3.355.000,-
28. 101 GT	1984	5.762.000,-
29. 101 C	1983	4.434.000,-
30. Z 128	1986	9.750.000,-
31. Z 1016 TL	1986	9.753.000,-
32. Z 101 GT	1985	8.572.000,-
33. 1300 S Lada	1986	12.857.800,-
34. Z 101 GTL	1986	9.754.500,-
35. J - 45	1982	5.365.000,-
36. R - 4	1984	9.569.620,-
37. Z 101 GTL	1986	9.311.190,-
38. Z 850 AK	1982	3.118.000,-
39. Wanxall chevelte	1978	5.912.000,-
40. Lada NIVA	1986	15.351.000,—
41. Z 125 P	1979	2.683.865,-
42. IMV 2200 D - mini bus	1981	9.292.000,-
43. Z 126 P	1985	4.349.200,-
44. Z 126 P	1985	4.640.000,-
45. Z 128	1981	4.434.615,-
46. Lada 1200 S	1986	10.345.615,-
47. Riva 1300	1986	13.808.000,-
48. Z 750 LE	1981	1.740.985,-
49. Z 126 P	1986	5.800.280,-
50. Z 128	1985	8.720.090,-
51. Z 126 P	1980	1.885.960 —
52. Z-128	1983	6.355.690,-
Vse informacije v zvezi z nakupom lahko dobijo kupci po telefonu 063 24-211 int. 20 ali pa osebno na oddelku rabljenih vozil v Miklošičevi 5. Priporočamo se za nakup!
GIP »Vegrad«. Titovo Velenje Prešernova 9/a proda na
JAVNI LICITACIJI
vozilo MERCEDES, tip 230, leto izdelave 1977 Licitacija bo v soboto, dne 8. 10. 1988, ob 10.00 uri, na parkirišču avtoparka GIP »Vegrad« — staro škalsko jezero. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Ogled vozila je možen 7. 10. 1988 oz. na dan licitacije od 8.00 do 10.00 ure.
Izklicna cena znaša 12.500.000.— din.
Interesenti plačajo pred licitacijo 2 % polog od začetne izklicne cene na žiro račun 52800-601-21532 pri SDK Titovo Velenje. Potrdilo o plačilu prinesite na licitacijo, brez tega potrdila licitacija ni možna.
Začetna izklicna cena je brez obračunanega prometnega davka. Le-tega plača kupec sam.
Kupec mora kupnino plačati v 8 dneh licitacije oz. po dogovoru. Informacije lahko dobite v GIP »Vegrad« splošna služba, tel. št. 856-485 pri tov. Raško Romanu.
Avto rally Titovih mest 88
Avto-moto društva Titovih mest sodelujejo med seboj tudi tako, da organizirajo vsako leto tekmovanje v avto rallyu. Letos bo to tekmovanje organiziralo avto-moto družtvo iz Titovega
Velenja. Prireditev bo prav na dan praznika občine Velenje v soboto, 8. oktobra.
Dosedanja tekmovanja so že organizirala avto-moto društva iz Titovih Užic leta 1985, Titov Drvar leta 1986, Titov Vrbas leta 1987. Tekmovanje bodo pričeli ob 9. uri pri Rdeči dvorani in nadaljevali z vožnjo skozi Šentilj do Šoštanja (tu bo spretnostna
vožnja), obiskom spominske sobe v Topolšici, spretnostno vožnjo na letališču v Lajšah, streljanju na Graški gori, kjer bo še zgodovinska ura. Tekmovanje bodo končali na Trebeliškem.
Po opravljeni spretnostni vožnji pred Rdečo dvorano bo še tekmovanje v spretnostni vožnji z mopedi in preizkus poznavanja prometnih predpisov.
G. občinsko tekmovanje ekip ZRVS s področja SLO in DS
Sodeluje vse več mlajših
Uspeh velenjskih motoristov
Mali nogomet Pokal Našega časa Ravnam
članov
Na področju krajevne skupnosti Lokovica je preteklo nedeljo potekalo občinsko tekmovanje ekip krajevnih organizacij zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje. To je bilo že šesto preverjanje poznavanja veščin s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Pripravili sta ga komisija za idejnopoliti-čno delo in samozaščitno obrambno usposabljanje ter komisija za aktivnosti SLO in DS občinske zveze rezervnih vojaških starešin Velenje v počastitev občinskega praznika.
Letošnjega tovrstnega tekmovanja, katerega namen je preveriti ter uriti sposobnost in znanja svojih članov s področja SLO in DS, se je udeležilo 13 ekip. Med njimi tudi mladinska ekipa krajevne skupnosti Lokovica. Najbolje so svojo nalogo — opis pehotnega orožja, streljanje z malokalibrsko puško, orientacija in topografija, požarna varnost in poznavanje aparatov za gašenje, met ročne bombe in testna vprašanja —
Stanarine višje za 55 %
V občini Velenje so od 1. oktobra letošnjega leta stanarine in najemnine višje za 55 odstotkov. Tako so sklenili delagati na torkovi seji skupščine. Več o tem v naslednji številki NČ.
Na Grobniku je bila v septembru mednarodna dirka motoci-klistov za memorial Alfonza Breznika. Tekmovanja seje udeležilo tudi več velenjskih voznikov.
V kategoriji do 80 ccm je že drugič zapored zmagal Roman Zbičajnik z motociklom Kreidler 50. Na dirki prikoličarjev pa sta osvojila prvo mesto voznik Valentin Kreuh in sovoznik Alojz Kreuh (VVartburg), druga je bila posadka Remše—Bunderla (Ya-maha) — vsi iz Titovega Velenja. Tretja sta bila Kolman in Bala-neskovič (Kawasaki) iz Ljubljane.
Podelitev priznanj najboljšim tekmovalcem v razredu prikoli-čarJev-	R. M.
Štirinajst let mineva odkar so v krajevni skupnosti Ravne pričeli resneje igrati mali nogomet.
Od skromnih začetkov leta 1974 se je ta priljubljena športna zvrst v tej krajevni skupnosti močno razmahnila, igralci Raven pa iz leta v leto dosegajo vse večje uspehe. Bili so tudi pobudniki mladinske občinske lige, v kateri so doslej zmagali kar sedemkrat in bodo letos že osmič. V lanskem tekmovanju z pokal »Našega časa« so nogometaši Raven osvojili drugo mesto, letos pa so zmagali in si ob pokalu priborili tudi plačano prijavnino za zim-
sko ligo v malem nogometu v Rdeči dvorani. V tej ligi so lani osvojili drugo mesto, ob tem so lani bili na turnirjih v malem nogometu v občini Velenje sedemkrat drugi in petkrat prvi ter s tem premočno vodijo v točkovanju ZTKO za najboljšo malono-gometno ekipo v občini Velenje.
Letošnje ligaško tekmovanje bo sklenjeno v prihodnjih dneh. Naslov prvaka bo torej znova osvojila ekipa Raven, o prvem mestu v drugi ligi pa bo odločala prav zadnja tekma med Šmartnim in drugo ekipo Raven.
Tekmovanje za pokal »Našega
časa« je organizirala občinska konferenca ZSMS, nastopilo pa je 17 ekip iz osnovnih organizacij ZSMS občine Velenje. Rezultati — četrtfinale: Florjan:To-polšica 7:6, Šalek:Desni breg 2:5, Ravne I-.Ravne 11 6:1, Cir-kovce:Gaberke 2:1; polfinale (dve tekmi): Desni breg:Ravne 3:0 in 0:6, Cirkovce:Florjan 4:2 in 5:4. Finalno tekmo je organizirala športna sekcija Desnega brega. Ravne pa so premagale Cirkovce s 6:3. Za zmagovalce so bili strelci Vrtačnik in Meh po dvakrat ter Berložnik in Movh po enkrat, za Cirkovce pa je vse tri zadetke dosegel Verboten.
Mušketirji z Raven in igralci Cirkovc, ki so z drugim mestom najbolj presenetili v letošnjem prvenstvu
(vos)
tudi letos opravili člani ekipe krajevne organizacije ZRVS Podkraj-Kavče. Na drugo mesto so se uvrstili predstavniki krajevne organizacije ZRVS Gorica, na tretje pa tekmovalci Centra levi breg.
Kot smo slišali ob koncu tekmovanja, je bilo letošnje eno od nalog iz obsežnega
delovnega programa konference ZRVS občine Velenje, in da pritegne vsako leto več mlajših rezervnih starešin.
Tekmovanje pa sta si ogledala tudi predstavnika pobratene splitske tovrstne organizacije ter predstavnika republiške konference ZRVS Slovenije.	(tap)
t Priznanja za najboljše
Na šestih kontrolnih točkah so ekipe prikazale poprečno znanje s področja SLO in DS
Strožje kazni za prometne prekrške
V torek, II. oktobra, stopi v veljavo Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu z vsemi pomembnimi spremembami in določbami, ki bodo bolj kot doslej restriktivno vplivala na kršitelja cestno prometnih predpisov, neprimerno obnašanje na cesti in malomarno vožnjo. Prav gotovo je bila sedaj kazenska regulativa »prepoceni«, o čemer so največ govorili prav tisti kršitelji, ki so se obnašali na cesti že kar oholo.
Novela zakona je posegla v vrste voznikov koles z motorjem. Za vse, ki vozijo kolo z motorjem na javnih površinah, namenjenih za promet teh vozil, se zahteva uporaba varnostnih čelad. Nova
Bistvena novost je tudi obvezno preizkušanje znanja cestno prometnih predpisov za poklicne voznike. Določba zahteva od delovnih organizacij, ki imajo zaposlene voznike, tudi osebnih
PROMETNI SVETOVALEC
določba je tudi obveznost, da mopedisti vozijo le po cestnih površinah, kar do sedaj ni bilo posebej določeno. Novo je tudi določilo, da je dovoljena vožnja na kolesarski stezi največ do 25 km/h in ne do sedaj dovoljenih 30 km/h. Določba v zvezi z uporabo varnostne čelade bo pričela veljati 1. julija 1989, torej dovolj pozno, da se bodo lahko na ukrep pripravili proizvajalci, prodajalci in vozniki. Mi lahko le priporočamo, da varnostno čelado uporabljajo vozniki že zdaj, kajti še vedno velja star, otroški pregovor, »pazi na glavo, glava ni žoga«.
vozil, ki jim je glavna delovna naloga vožnja motornih vozil, da v rokih, ki niso daljši od treh let, organizira, oz. naroči pri pooblaščeni izobraževalni enoti (ustanovi), da vozniki opravijo predpisani preizkus znanja. Praktično bo potrebno ob preizkusu znanja obnoviti snov, seznaniti slušatelje z novostmi zakonodaje in s stanjem varnosti v cestnem prometu, z važnejšimi določbami internih aktov, ki se nanašajo na njihovo osnovno dejavnost.
Podobna obveznost bo »zadela« tiste voznike (vse voznike motornih vozil!), ki bodo v ob-
dobju dveh let napravili dva ali več prometnih prekrškov, ki pomenijo večje ogrožanje in posledice — prekrški so posebej našteti v zakonu — saj jih bo lahko sodišče napotilo na ponovno preverjanje znanja, ob ponovitvi kršitev pa tudi na ponovni izpit iz teorije in praktične vožnje. To pomeni, da bo sodišče, oz. drugi pooblaščeni organ vodil natančno evidenco o storjenih prekrških za vsakega posameznika. V kolikor bi poklicani na takšen ukrep ne pristopil k »varstvenemu ukrepu«, mu bo lahko oddelek za notranje zadeve s pravnomočno odločbo odvzel vozniško dovoljenje. Tu pa velja omeniti tudi višino kazni za prekrške, ki nas veljajo ponavljanja izpita. Ti so od 40.000,— do 200.000,— Temu lahko prištejemo še ceno preizkusa znanja, oz. opravljanja »izpita«, ki pa je že resna ekonomska postavka.
O novih, višjih zneskih za prometne prekrške bi podrobneje težko pisal na kratko, kajti pale ta prekrškov, ki bodo poslej veljali od 5000 din za »kozmetične« prekrške, do 200.000.— za prekrške, ki so skoraj naš prometni vsakdan je zelo obsežna. Kar
grozljivo visoke kazni so določene za zasebne avtoprevoznike, obrtnike v prevozništvu torej, od 250.000,- do 2,000.000.—, delovne organizacije pa tudi do 45 milijonov dinarjev, odgovorna oseba te pa tudi do 2,5 milijona dinarjev. Sem štejejo tudi občutne zaporne kazni ki včasih nadomestijo denarne, ali pa so z njimi v kombinaciji.
Naš zaključek je lahko kratek. Streznitev na cesti je bila potrebna in ker je nismo dosegli zavestno, jo bomo morali prisilno. Kazni (denarne) bo mogoče zmanjševala inflacija, toda nikakor ne funkcionalnih ukrepov v zvezi s prevzgojo, s periodičnim izobraževanjem, nadejamo pa se lahko tudi sprotnih podražitev prekrškov. Navsezadnje je čas, da se vključimo v tok dogajanj v Evropi, če želimo slediti njenemu razvoju, njeni prometni disciplini. Naše ceste ne morejo več ostati »poligon smrti«, saj nas to preveč stane, če se o drugi plati cestnih tragedij niti ne pogovarjamo.
Naj bo torej letošnja jesen POMLAD cestno prometne varnosti!
Jože MIKLAVC
MILIČNIKI SO ZAPISALI
IZSILJEVALA JE PREDNOST
V križišču cest Šoštanj — Ravne in Lajše — Gaberke seje pripetila 27. septembra okoli 11. ure prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila CE 165-939 Cilka Podjavoršek, 1944 in voznik tovornjaka CE 231-929 Martin Avberšek, 1946. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznice Podjavorškove, ki se je v nesreči lažje telesno poškodovala.
BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Na lokalni cesti v Cirkovcah
sta trčila 30. septembra malo pred 16. uro voznik kolesa z motorjem Stanislav Rednak in voznik neregistriranega avtomobila, ki je vozil tudi brez vozniškega dovoljenja, Stanko Petemež. Voznik Rednak se je pri trčenju telesno poškodoval.
VLOM V MODNI SALON IN PROSTOCARINSKO PRODAJALNO
V noči na nedeljo so neznani storilci zlomili cilindrično ključavnico na vratih Modnega salona ter iz prostocarinske prodajalne odnesli dva videorekorderja, več avtoradijskih sprejemnikov
in druge tehnične predmete. Škoda je zelo velika.
IZGINILA TRAJNO ŽAREČA PEČ
V času od 13. do 23. ure, 27. septembra, je izginila trajno žareča peč izpred vrat stanovanja Sava L. s Starega trga v Titovem Velenju.
TATVINE KOLES IN KOLES Z MOTORJEM
Dopoldne, 28. septembra je izginilo kolo z motorjem, last Antona S. z Glavnega trga v Šoštanju. Brez kolesa z motorjem je ostal tudi Milan R. iz Šoštanja. Od 18. do 21. ure ga je pustil nezaklenjenega pred gostiščem Ci-
gler. 30. septembra pa je izginilo otroško kolo pony, last Jurija H. z ulice Vrnjačke banje. Parkiral ga je pred Rdečo vrtnico.
JABOLKA SO DOBRO ZAVAROVANA
V občini imamo veliko takšnih, ki bi radi poceni, vendar pa na nepošten način prišli do ozimnice. Skorajda ni večera, da ne bi Erina varnostna služba, ki je zelo dobro organizirana na kmetijskem posestvu Turn zalotila vsaj kakšnega. Kot smo izvedeli na Eri pa takšne dolgoprstneže jabolka drago stanejo. Za prekršek morajo odšteti kar okoli 450 tisočakov. Torej velja premisliti — jabolka je vseeno ceneje kupiti.
Vedra domača olimpiada
—	Pri nas je trenutno v modi ljudski peteroboj: oče vesla za krediti, mama vadi hitro hojo in maraton v bitki za ljudski kruh, ded se na stare dni uči rokoborbo s premajhno pokojnino, babica telovadi s socialnimi zobmi, vnuk pa si je namesto uteži naložil težak tovor predragih knjig. Sicer pa so vsi — na zmagovalnih stopničkah.
—	Škoda. Potapljanje ni med olimpijskimi disciplinami. Pa toliko telesnih moči smo si nabrali na dnu pri iskanju — standarda.
—	Bolje bi bilo, če bi naš blagajnik vzajemne pomoči odšel na olimpiado za boksarskega sodnika. Po letnih dopustih je njegova blagajna spet v — nokdaunu.
—	Navadil sem se dvigovati dva prsta. Zato mi ni bilo težko dvigniti — zmagovalne pesti.
—	Že zdavnaj sem izpolnil olimpijsko normo v hitri hoji, je vzkliknil mladi strokovnjak, ko se je že ničkolikokrat zapored brez uspeha vrnil z — zavoda za zaposlovanje.
—	Mislite, da je možno jadrati v fotelju? Zakaj ne! Le navigacija mora biti — pravi veter v hrbet.
—	Klubski fotelji se lahko zamajajo. Vendar ne skrbite, tik zraven dežurajo — rezervne vzmeti.
—	Tovariši! Menda ne bodo naših barv branili tisti, ki so — namazani z vsemi barvami.
P. S.
Radio Velenje
Lestvica
Ponedeljek, 10. oktobra, od 18.00 — 19.00 na Radiu Velenje
1.	Girl you knovv it's true-— Milli Vanilli
2.	The only way is up — Yazz
3.	The locomotion — Kylie Minogue
4.	Gimme five — Jovanotti
5.	Gimme hope Joanna — Eddy Grant
6.	Ola — ola — ola — Mr. Crambo
7.	Ku dance — Ibiza Sound
8.	Push it — Salt'n Pepa
9.	Bomboleo — Tijeritas 10. Fools cry — Fancy
Moj predlog
Moj naslov