V NAŠI DRŽAVI. Dva nova senatorja. Z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog ministrskega predsednika sta bila imenovana za senatorja g. Franc Smodej, bivši poslanec, in Miloš Cukavac, odvetnik v Čupriji. G. Franc Smodej se je rodil leta 1879 pri Sv. Marjeti pri Celju. Bogoslovje je končal v Celovcu, kjer je v predvojnih letih urejeval glasilo koroških Slovencev »Mir«. Ob prevratu je bil imenovan za komisarja na Koroškem. Po koroškem plebiscitu je bil glavni urednik »Slovenca«, dokler ni bil večkrat izvoljen za poslanca. Kmalu po razpustu parlamenta leta 1929 je prišel v glavni dopisni urad v Belgradu. Ko je bilo ustanovljeno glavno glasilo JRZ »Samouprava«, je postal urednik slovenskega dela lista. K imenovanju za senatorja častita zaslužnemu in vsestransko delavnemu g">spodu »Slovenski gospodar«. Slovesna blagoslovitev palaee nove narodne skupščine v Belgradu se je izvršila zadnjo nedeljo ob prisotnosti članov vlade ter velikega števila senatorjev in poslancev. Temel.ii novemu parlarrisntu so bili položeni pred 30 leti 24. VIII. 1907 pod rajnim kraljem Petrom I. Vojni minister general Marič, ki je zastopal našo državo pri odkritju spomenika viteškemu kralju Aleksandru v Parieu, se je miijuli teden zopet vrnil v Belgrad. Predsednik naše vlade bo obiskal prestolico Turčije Ankaro. V Ankari bodo ob priliki turškega narodnega praznika 29. t. m. velike svečanosti, katerih se bo udeležil predsednik naše vlade dr. Stojadinovič v spremstvu zastopnikov nar. skupščine in jugoslovanskega tiska. Razpis občinskih volitev v še preostalih banovinah. Volitve v zetski banovini se bodo vršile 22. novembra, v vardarski in dunavski 6. decembra. S tem so razpisane občinske volitve za vse banovine v državi in bodo končane 6. decembra t. 1. Skorajšnja sprava s Hrvati na vidiku. Pred nedavnim je obiskal Belgrad in Zagreb celemu kulturnemu svetu znani angleški časnikar Seton Watson. V Belgradu je imel razgovore z dr. Korošcem, v Zagrebu z dr. Mačkom. Pred odhodom je izjavil, da je storjen pod Stojadinovič-Ko« roščevo vlado vsakemu viden napredek glede rešitve hrvaškega vprašanja. Ome» njeni časnikar priobčuje sedaj po največjih angieških glasilih članke, v katerih napoveduje, da bode prišlo med sedajno vlado in predstavitelji hrvaškega naroda do pobotanja po zaključenih predstoječih občinskih volitvah. Belgrad središče Male in Balkanske zveze. V zadnji številki smo poročali, kako sta se oglasila na povratu iz Ženeve v Belgradu pri ministrskem predsedniku in zunanjem ministru dr. Stojadinoviču romunski zunanji minister Antonescu in za njim bolgarski rainistrski predsednik Kjuseivanov. Za omenjenima državnikoma se je pomudil v Belgradu na povratku od easedanja Društva narodov v Ženevi v razgovorih z našim šefom vlade cela dva dni turški zunanji minister Ruždi Aras. Ti obiski kažejo, da je postal Belgrad 6redišče Male in Baikailske zveze. Nikola Uzunovič je odstopil kot častnipredsednik JNS. Vladni ukrepi glede denarnih zavodov. Ministrski svet je sklenil 16. oktobra, da se podaljša rok, do katerega lahko zahtevajo denarni z. odi zaščito do 23. XI. 1937. Zaščiteni denarni zavodi so oproščeni 6% takse, če morajo na dražbi prevzeti nepremičnine svojih dolžnikov. JNS v objemu z Nemci. V Kočevju se je starosta Sokola, notar Lovšin, zvezal za občinske volitve z Nemci proti skupni slovenski listi, koje nosilec je neki penzijonirani davčni inšpektor. Na Lovšinovi listi j<z devet trdnih Nemcev in šest Nenicera prijaznih Slovencev. ~ - ... JNS je sijajno propadla v Vrbaski baoovini. Pri občinskih volitvah je v tej banovini dobila JRZ tri četrtine vseh oddanih glasov, JNS pa je dobiia samo dve občini. Volilci, pcskrbite v nedeljo, da bo ta skrahirana stranka, ki se drugirn obeša na škrice, pri občinskih volitvah v Sloveniji se hujše propadla. Ne sme dobiti niti ene občr>e! V DRUGIH DRŽAVAH. Po razpustu »Heimwehra« v Avstriji. Zadnjič smo <poročali, da je dr. Schuschniggova avstrijska vlada po 15urnem poevetovanju razpustila nevarno in mogočno oboroženo organizacijo Keimwehr in bosta odslej skrbeli za javno varnost samo policija in redna vojska. Nekaj dni po prepovedi te organizacije so prodrle v javnost vesti, kako je v dva tabora razcepIjeni Heimwehr skušal tudi v dvojnem pravcu vplivati na vrhovno avstrijsko politiko. Enemu delu heimwehrovcev je poveljeval knez Starhemberg in ta tabor je bil zato, da bi avstrijska politika bila povsem odvisna od Italije. Drugemu delu organizacije je načeloval major Fey, ki je zastopal načelo, da se Avstrija preda — Nemčiji. Obe nasprotni si heimwehrovski struji sta se sovražili in bi bilo došlo do nevarnega obračuna, da ni zamahnila vlada še pravočasno po obeh in razpustila cefotno organizacijo. Nova oboroževanja Italije iz strahu pred Anglijo. Kakor smo že pisali, je v Italiji po najnovejšem Mussolinijevem oboroževalnem načrtu vsa vojna industrija hi sicer 1200 tvornic, centralizirana in je pod vojaškim nadzorstvom. Da se bo oborožitev pospešila, je uveden po nekaterih tvornicah že 60urni tedenski delovni čas. Na ta način se bo dvignila proizvodnja vojnih ladij in letal za 100%. Italija bo zgradila nova letališča ob Jadranskem ki Tirenskem morju ter -je za te svrhe določen znesek 140 milijonov lir. Stalni stalež vojne mornarice se bo zvišal na 70 tisoč mož. Vse te ogromne žrtve iz ljudskega žepa doprinaša Mussolini iz bojazni pred Angleži, ki so se pričeli ravno sedaj z vso naglico oboroževati v zraku in na morju. Za loletnico fašizma 28. oktobra se vršijo v Rimu velike priprave za obhod vseh fašistiČDih organizacij. Ob tej priliki bo objavljena nova italijanska ustava, po kateri bo dobil italijanski kralj poleg naslova cesar Abesinije še naziv »cesar fašističnega imperija«. Mussolini bo postal voditelj fašističnega cesarstva in bo iznad države in režima. Boj za razvrednotenje nemške marke. Pod, Hitlerjevim predsedstvom so se vršila v feerlinu posvetovanja gospodarskih strokovnjakov narodno-soc. stranke ter predstavnikov nemške industrije. Nemška industrija zahteva razvrednotenje marke po vzgledu drugih držav, ker sicer bo ogrožen nemški izvoz. Polom nemške industrije je neizbežen, če bo začel izvoz padati. Če se bo radi previsoke marke pokazal zastoj v industriji, bo narasla brezposelnost. Hitler s svojimi gospodarskimi strokovnjaki je pa zato, da Nemčija obdrži marko na dosedajni višini ker bo s tem veliko pridobila na ugledu. Nemška industrija bi morala omejiti svojo proizvodnjo sarao na potrebe lastnega naroda. Celotna Nemčija pričakuje z veliko ne- strpnostjo, na katcro stran bo padla odločitev in kaka bo usoda visoke nemške inarke za bližnjo bodočnost. Zopet kulturni boj v Nemčiji. Hitlerjeva vlada je odobrila zakon bavarske pokrajinske vlade, s katerim sme državni namestnik na Bavarskem odsloviti iz službe 1676 redovnic, ki delujejo na državnih osnovnih šolah na Bavarskem in sicer skupno v 400 zavodih kot od države nastavljene ter plačane učiteljice. Zaeakrat bo odpuščenih le 600, tem bodo sledile kmalu ostale in bodo nadomeščene z neredovniškimi učnimi močmi. Poljski zunan ji minister polkovnik Beck je v rainulem tednu po štirih letih zopet obiskal Pariz, kjer je imel politično gospodarske razgovore s francoskim ministrskim predsednikom Blumom in zunanjim ministrom Delbosom. Razvoj državljanske vojne na španskem. V Londonu obstoja odbor iz zastoptiikov držav, ki so se izrekle za to, da ne bo nobena podpirala v španski državljanski vojni ne vlade in ne upornikov. V tem odboru je tudi Rusija, ki je sprožila misel o nevmešavanju. Nobena od držav ni tako očito prekršila dogovora o nevmešavanju, kakor ravno Rusija. Znano je tu, di, da zalaga Portugalska z vojnim materijalom zmagovite upornike. Očiten prestop Portugalske na stran upornega gibanja je tako razljutil sovjete, da so zahtevali po svojem zastopniku v Londomi, da bi morali vojni mornarici Francije ter Anglije Portugalsko popolnoma zapreti ter odrezati od zunanjega sveta, da bi na ta način bilo preprečeno nadaljnje tihotapljenje orožja v španijo. Anglija je to zahtevo sovjetske Rusije odbila, ker je zastopnik Italije v odboru za nevmešavanje na podlagi številk dokazal, koliko orožja, streliva in letal je švercala doslej Rusija iz svojih pristanišč ob Crnem morju španski vladi. Kakor London je odklonil rusko zahtevo po blokadi tudi Pariz. — Španski prestolici Madridu se bliža od treh strani 150.000 mož broječa uporniška armada, ki bi po svojih poveljnikih rada preprečila s pozivi na prostovoljno predajo brezplodno prelivanje krvi in rušenje mesta z obstreljevanjem iz topov in e bombardiraniem iz zraka. Madrid brani samo 50.000 rdečih miiičnikov. V mestu samem je izbruhnil prepir med komunističnim ministrskittl predisednikora Largom Caballero in med zmernim socljaljvstičnim voditeljem Prietom. Caballero hoče braniti Madrid do zadnjega moža in ga prepustiti upornikom kot kup razvalin. Prieto je na stališču, da je vsak nadaljni odpor in porušerf- mesta utopija. — Uporniško čete so zavzele 16. oktobra Naval Carnero, ki je važno oporišče vladne vojske na zapadni fronti in pomembno križišče železniških prog ter cest in je s tem -avzetjmi onemogočena obramba Madrida. Na.al Carnero je oddaljen od Madrida 30 km. — Rdeči ministrski predsednik Largo Cat llero je postal tudi vrhovni vojaški poveljnik. — Uporniške čete so 17. t. ra. zvečer zavzele od vladne milice dolgo časa oblegano mesto Oviedo, O narodni obrambi Belgije je spregovoril belgijski kralj na seji kronskega sveta 14. t. m. Kralj Leopold je naglasil potrebo okrepitve obrambe, da bo Belgija sama pripravljena, da se brani. Po tej izjavi je jasno, da bo Belgija odpovedala napadalne zveze in pogodbe z drugimi državami, predvsem pa ne bo več nadaljevala politike vojaškega sporazuma s Francijo in ne bo več sodelovala na drugi konferenci držav, ki so svojčas podpisale locarnsko pogodbo, kateri se je letos odrekla Nemčija in bi evropske velesile sedaj rade sklenile drugi locarnski sporazum glede varnosti miru v Evropi in o medsebojni vojaški pomoči za slučaj napada. Belgija bo zvišala stalež vojske na 47.000 mož. Službena doba bo podaljšana za pehoto na 18 mesecev, za ostale vrste orožja pa na 12 mesecev. Z ljudsko fronto v Belgiji ne bode nič. Belgijski socijalisti so odklonili skupno zvezo s komunisti pod firmo ljudske fronte. Oboroževanje Anglije. Angleški vojni minister je izrekel na ministrski seji 14. oktobra zahtevo, da se mora Anglija v najhitrejšem času oborožiti tako, da bo močnejša, kakor je bila kedaj poprej. V doglednem času je Angležem nujna potreba 10.000 novih bojnih letal. Odstop japonskega minislrskega predsednika. Japonski generali hočejo uvesti posebne vojaške komisije, ki bi naj nadzorovale poeamezna ministrstva in kar bi pomenilo vojaško diktaturo. Temu načrtu se je odločno uprl ministrski predsednik Hirota in je podal ostavko.