lftekimi 355 Bi ' V. mto¡ Je i.wP. P iintiháaj O.—Voda, Id j« zaHla premogovnik Oeveland, lastnina Cambridge CoMorim kom penija, Ja najbrž vatla Življenje radarju Patru Stldialdje. ki Je bil Mar TO lat in znan pod Imenom Sd P*a. **dtaki J* ucto-tbab ia Senator ASILO SLOVENSKE Bi B^BB^BJ fB^B a^ Ur*dmâM I» Izzval Ja Vara is Pfennaytvanlje in Sam InaaHa Is fliiaolaa la druge kupce aedešev v zvez- Wa*htngton, D. C. — Senator Borah je vrgel rokavico političnemu gospodarju Varu la Penn-gy Ivani je, Sam Insullu iz IUlnoi-sa in druigm korumpcijonistom, ki bi kupovali sedete v zveznem senatu, ko Je izjavil, da ima kongres ustavno pravico, da uravnava volitve od primarnih volitev do izvolitve v zvezno posta-vodajno zbornico. On priporoča, da kongree počisti s korump-cijonisti iz primarnih volitev ln vzame vsem eedeft, ki pridejo v kongres in so prizadeti zaradi sleparij pri primarnih volitvah. Seveda to načelo je v nasprotju s prejšnjimi izjavami republikanskih in demokratičnih organizacij. One so smatrale primarne volitve sa ustanovo, na katero se ne razteza zaščita u-stsnove, in da ae sleparije pri primarnih volitvah kaznujejo edino po državnih zakonih. Borah zagovarja direktna ne volitve. Za to ae Je in pregledal zvezne študiral državne odloke, aa posvetoval s starimi in novimi avtoritetami in je prepričan, da So sleparske, volitve ravno tako sle-parske, ako se obdržavaje v mesecu juliju ali pa v meeecu novembra. Zato bo tudi vstal v senstu in povedal Deftesu, Cool-idgu in Smootu ter nije in Frank sa. Priporočil bo, da kongrea sprejme postavó, da bodo v bo- dočnosti federalna vlada in so-diiča kontrolirala tudi primarne volitve. Berah argumentira, da ni logično, Čet ima kongres nadzorstvo nad avnjtmi člani, da bi ne rmel kontrolirati primarnih volitev. Kako se vrše volitve? Naj-prvo pridejo imena kandidatov na glasovnico. Kako pridejo na glasovnico? Ker imajo legalno pravloo, da pridejo na glasoval co. To se izvrši potom zakonitega proceee. Primarne volitve so pa zakoniti proces, ki določi, katerih kandidatov imena pridejo na listo. Zvezna vlada ima paziti nato, da tega proč« nihče ne popravlja. Coolidge Mellon, Vara in drugi mašinski političar j i se bodo vpirali tej misli do skrajnosti. Oni zahtevajo, da se zakoni, ki določajo primarne volitve, prekličejo. Oni upajo, da v nekaj letih dosežejo kompromis, ako že ne popolnega uspeha. Ali Borah je nastopil proti njim na način, ki jim dela skrbi. Borah ima namen preiskati vsek sklad, ki služi pri primarnih. voli tvah sa izvolitev Na ta način bo se-korupcljo v repub-1 Oni vedo,1 da ne ostane dolgo boju» ampak da Walsh iz Mon-v T arija, John-e in Še drugi se-Jfagtopili bodo složno proti stari jupdi in njenim interesom. ^ likanski senator fUfi nam se mu son iz natorji. A. F. of L o svoji ! lasM koavtaoijl je in gis- Washington, D. C. — "American Federationis silo Ameriške delavske cije. ki ga urejuje Green, predsednik Ameriške delavske ^federacije, pravi v članku o konvenciji Ameriške delavske federacije v zadnjih odstavkih tole: y "Konvencija je dosegla visoko mero konstruktivnih zaključkov £. . Skoraj vsak zaključek Je bil praktično soglasen in u-govorov nI bilo proti delegatom; sporazum na zaključka ni kasgl enakost mišljenja, ampak bil poslediee pravega prizadevanja v dosego skupnega mnenja .. * Dostojnost, dobrotvornost in so se visoko zrcalile v in zaključkih. »I "Konvencija se ni eešla, da napi* vojno Industriji ali druš-bi, ampak za to. da določi kako Je mogoče na najboljši način poepsftovsti interese dslateev v hitrih socialnih |n gospodarskih izpromfejevah, v katerih šivi-mo. .Delavstvo ponuja svojo kooperacijo pri Izdelovanju problemov in pri izvriltvi načrtov sa dosego vitjih idealov vzvišenosti vseh skupin". : J ZsdnJa dva stavka se smatrata za Greenov odgovor/Socialistom in komunistom, ki so kritizirali konvencijo,.da ni uvele-vala razrednega boja ln stopnjs-vSe^v^ foclalisedje z javnim . lastništvom ali koope-rstivnimi industrijami. < ; vsem kopi garda bo pač lthu iz svojih prstov, in brnila bo plašč po vetru. Pogrel Je ataro In neokusno is« ro v Intersea državnega departmental—To Ust ae veepU, da Je Kellogg praprečfl potovanje A. Kottontajeve skesl Združene države. Washington, p. C. — Dn Washington Post", ki ga ja Edward B. McLean, o rem je znano, ds je poelal ob času teapotdomske afere Zpano šifrirano brzojavko "o breskvah, čreinjah in marelicah", Je zelo dobre volje, da tajnik Kellogg ni dovolil Aleksandri KollontaJevi, poslanki za sovjetsko Rusije, pO-tovsti skozi Združene države, ko je bila na potu v Mehiko« Dnevnik pravi: "Komunistična v znemirjanja v Srednji Ameriki se vodijo lz Méhike z vednostjo in priznanjem mehiške vlade, ki Je Seme pod vplivom ruskega komunizma. Mme. Kol-lontajeva Je udana In izvedena propagandist!», ki ima nalogo zlomiti ljudsko vlado in Jo ne> domestiti s despotično sovjetsko vlado. V Mehiki, Gvateipell in drugih delelah. v katerih ee je komunizem ugnssdil ns tej h< misferi, sa pridobivajo obrnjene! na la način, da vstopijo v gijbpnje sa korist delav-stva. Nagovarjajo se, ds opu-ste republikansko formo vlade v korist komunizmu pod krfgjfo organJUiraMga delavstva." Urednik tega lista menda m*-«11, da dO atetaUJ tega lista bres možgaspv, ker drugače bi se ne upal zapisati take bedarije. "Ko-munireoF-f Mehiki obstoji v gibanju strokovno oi*anttiranege delavstva' la da CeDeeov rotim ne dovpll več tujezemskim kapi-talistom tako rope« naravna bogastva, v Mehiki, kot aa Je to godilo ob 0asu Dlasovega reži-" ma. Callesov rešim Je povedel tudi rims^ cerkvi, kje preneha njeno dela, In ssradl tega Je toliko krive o "komunizmu" v Mehiki, tudi Kolumbovi viteej so iadsli benlare v dveh milijo-nik iztleih. Ta brošurica slika stoSET^Ulevlke" v Mehiki. Najbrš' Je šEnkar čltal to bro-šurieo, pa je hitro ponovil v dru-gi obliki, kar ao Kolumbovi vitezi povMeU v svoji brošurici ovih vitezov ni zvabila nikogar od «orbe peči. le ssaajbo pa katerega zvabil članek v MeLeenovem listu. Ofiol|BlM IMi glBOBV h litine sleparije ovirajo štetje. ( hicaga. — OfldJelDo štetje rlasov. oddanih pri volitvah t novembra. Jo v sredo prišlo do polovice. Končano bo morda prihodnji pondsljek ali torek, štetje gre zob počasi radi ae-Woj0Ui prltefe o volilnih si rijah. " Indijske «sne v zberaki. Uhora, Indije, IL n dajal stet v provinci *tS-jab Jt «ideali, da so tudi lene »*Vo igvoljans v «vet. «eni v Okla. šel zadnji poodeljek v orodje, nakar sa ni vrnfl. O sto de ieO rudarjev «a róSTs , I"*» • f ' • ■ ' • p . Boljše Je pe tajik .-aw. pappvsM .m. . Moskva, U. nov.—"Pravda, centralno glasilo ruske tomu*! stične stranke, Je objavila razne govore s petnajste strankine konference, ki je bila sadnji ta-den saključeae v Moskvi Med temi govori _ J In Stalinov, Id si temeljito sprotujSSs?, Iz objavljenih govorov Je šele rsz^.^o ve- SS&v tSličnkt^^ib1 dno vztraja, dk je komunisem v Rusiji nemogoč, dokler se ee iz- CriTlNtovna^omunističns rj volucija pod vodstvom ruskih komunistov la M* homunleU. ^J čns Intemaoionala v Moskvi ne zavlada nad odta v tivndt' sovjetskih ^ . Evropi^ > AeUi. Ute Je potrebna propaganda v tujih i Stalin Je pa večkrat govoril ravne nasprotno; Njegov pro-grami—ki določa, da dalavel kmatie v sovjetski Uniji mobi-llsirsjo vsa svoje sile sa rssvo industrij In kmetijstvs doma— Je Msprejet na celi črti. Stalin Je pevedal delegatom, da Rusija mora ugnati tujeaamske kapitaliste % njihovim orožjem, to Je da se skonomako dvigne na svoje lastne noge ia poetans \1sna gospodarska enota. "Nepraktično K troMtl naš denar ss javoled joipamo prsna- Äv tujih deželsh, je rekel I "Porabimo rajB denar doma sa IsboUleaJe naših Inde-la ustvarjenje novih, po-hal «Bi to koopers-republik ,v NA ni. PODPORNE JEDNOTE IL novembra (Nov. IX), im SSSt a LswwlaW Am orne« of mouMMsi SSST Soatk Uwedsls Ava Trl,phoM, Rnrkwwil tft.Sf Vrsrh âTEV. NUMBER lies, adl si OH Š. lilt, setksHwd sa ist 14. ISIS. KHsJdn HsMn « zdr«ŽHj»Jo Minneogolia, kl inn. — Nt a Icon* greau zadružnikov sta ee, poka» zali dve struji: konservativna in naprednap BU -je to peti dvotat* Tri dni el.da mora UUi deUyskeca nI kon jstraj kongrs^ družno gibanjs v«, de ItoreJe vati t vsofai marskimi. pr^e "ns vwdji^Zi^r^ne Ii" » severosapsdnih držav, ki Je najbolj živa in agresivna sa-drugarska organlzscftTv lyezi sadrugarlMf. v ¿Lr_. ' Georgs Haionea iz Superior, Wis., je aaglašel di je namen pitalisem je solo centralis- izkorišča drla korist. Well ¡E+SE? eo zadruge 1 so se m nevtrains tU Kuomlnčna a severa la kasa^N taag s Jaga udarita akapaj na Peking. Peklngaka vlada ponuja predsedalštvo Can^tm»- iina.F,. ' • : r SangaJ, U. nov.—Kitajska sloji prod novimi velikimi dogodki. ftevolucljonarne sile na jugu in* severu prihajajo ns skupno frontal Ceta kuominču-na, ljudske armadp na severu, katero vodi krietjanskl general Pengjuhslang, so včeraj okupirale Slanfu, glavno mesto province Sonsi in savladals v pro vtneama Sensl in Kiansu. Po-rašene čete maršala Vupeifujs so na begu proti Pekingu. Fong-iuhstang sdaj moblllsira sa oku-piranje provinco Honan, nakar sa njegova armada združi s kuo-mlntangkko (kantonsko) arma lo v Hankovu, General Sunčuanfang, dikta tor vzhodnih kitajskih provtoc ie to drži v Nankingu, toda aje-Tova kapitulacija nI več daleč. ; Kitajski militaristi stare šelr |o torej iagubili vso jušno, sen-tralno In vzhodno Kitajsko. O del dešele Je prešel pet* kontrolo UUdSko f trahke, ki sdaj uátanovl svojo vlado v Vučantv JSngtse, v srcu kitajske «epúblQn. MillUrlatom še osta-ísjó severas province s Pekln-"ta pa Msndžurijgk Pro Vi. raarednem boju.i Jbedruis taHji'so Ihftve, bsftake pa dehi-zveso z de- fiÉNrôW^^M ivÄ napredek S isen, kar, sd I s^VpHailstič-ki se smatra sa v podjetjih, Inaaee bilo zastopali 'BB tov s 144,00« člani državah, evramiekih došel brzojavko kon- s£*S§ Jje nsglssil predsednik War basse sorlčna naslašja'na»militariste, Je.sdaj % JJB^^JTf^l^^ Jl^^* OftAtt^^Ä^iT^B^JBJP^k CÜIC tatorja CangUolina,* ñsj prida V Peking .In prevzame predsedni-štvo republika ln obenem vod* itvd vseh reakeljoaarnlh sli pro* ti ljudskim armedaih. ako js še < i .kaj rešit Da H Ceng-1 DÖHBNY IN FALt STA PBI* VltA % NEW YOBlL -M tmravneve pa psi uns on« ti aofimhfa.r " 4 W —.r,.. ft v D. v vembra. Albert'B. Ht Ja p| prišel ; bivU tajnik de-pertinente sa notrsa|s « sedete Obs sta ifriiiPi zarota sa Zaslišanje je le tehničnega po» mena, ker obravnava le dne e|i novembra. Doheng in Fall sa ae hoste priznala krivim. ZagOferJslo Jih bo Stavno dobrih advokatov Javni prudpik |p imel taBm ne- logo, da Maša, da ata kBva. ROKOVlCAKil ÄO DOMOU POTÍANJK MBZDE. % r. — v Okra-okoll 10,0e0 roko-ee dobre orgealsi-_je potalda lo or- mo Basljo se vzgled, kaj lahko stori proletarske dlktatars^in druge dsisle nas bodo kmela pa- level« kl ■ Sift- Medtem ps sovjetska debe u3a mors d s U stojim doUv- od t Ju rišarjev terl dobe Da- več. lo Mussolini ie goni, lovi In zapira Izključeni poslanci opozicije vrženi v zapor in glavni stani nasprotnih strank zaseženi. Vel vodilni eocialisti in komunisti pridejo v ječo, kdor ni pobegnil čea mejo. PoI|ciJa Je dobila ukaz, da polovi vse "nevarne" in "sugiljive" nasprotnike.—Tirolski Nemd zopet apelirajo n« Ligo narodov«—Nadaljno saelltevanje Gari- Rim, U. nov.—Novi "sažčit-ni" sakoni se še nieo poeušUl ns naptrju, a še operirajo. Vlads skb, večinoma socialistov In komunistov, Vsi bivši socialistični, komunistični in republlksn-ki poslanci imajo priti v upor ko so ne poekrijejo ali pobegle jo Čes mojo. Komunistlins loslanca Giamscl in Ferrari sta o v Ječi 1 ravno tako neodvisna loslanoa Lossu ln Sardlgnlan. Pariš, U. nov^-Klocioti Ga-ibaldl ia polkovnik Frsnelsoo tacia, bivši španski poslanec, se 'anes snidota v policijskem ura-lu. Sestanek je sranširsls Vancoska policija, ki Jo odkrila laribeldUevo dvojno ulogo. Po-icija pravi, da Ima dokumentarne dekase, da Je Garlbaldi po- magal organizirati vstaško sks- nedlcljo na francoskih tleh ln jo hotel poslati v ftpanijo s namenom. da bi zapletel Francijo v konflikt s Španijo. To Je bilo menda Mussolinljevo maslo. Polkovnik Macia, ki jo bfl aretiran k ostalimi možmi "špsnsks eks-nedieije"—v kstari Je bilo tudi vrstilo«, da prihaja "revolu-ijonsma srmsda" Is Frsneijs. Seveda ni bilo treba Španskemu diktatorju nobene protiakeije, kajti franooska polloUs Je prijela potegnjene revolucionarje še prodno so prišli do španske msje. Dunaj, U. nov. — Tirolska zbornica Je včeraj soglasno sklenila apelirati ns svesno vlado svstrijske republike, naj ss pritoži na ligo narodov proti faši-atovskim šikanam in tororismu v anektiranom delu Tlrolake. BSITSKI RUDAJUI OSIOVAU IMUkl ikofjo fera* papia V odgovora aa trpko je je isrekel Mvši Obregegt.es zvijajo ta ie, darned la eorkvtje ae ve. 1 M* ' ... B Mes leo Cltjr, U. nov. llški episkopst Ja veril bivšemu p regenu, ki j^ pred ponovno ožigosal I rarhljo radi njenih činov. V pdgovoru, I fitted dolg, nadškof j s In škof j s napadajo socialistični nroarsm vlade in Meh Ižko dels veko lede racijo tor pravijo, da med kato- Chicago. — Izvrševalo! Odbor sosUlIstlči^s stranka Je neenanil v sredo, da stranka začns ekoijo sa Dsbsov spomenik, ki bo Igre Jen v formi poslopja v Isebra-ževalna svrbe ln v katerem bo imela stranka svpj glavni Stan Spomenik se poetavf s Javnim prispeval. ^ ZGODOVINA ZlDOVaOGA PBKGANIANJA. Je lM> sujs Kijev, Ukrajina. iikrajin nks sksd«*mljs /riMiiontl \p\* zgodovino židovskega pregsajs-ajs s odrom ns znano pravdo proti Berllssu zaradi ritualnegs «amere In ^dovske pogone V Kijeva to /Hemlrii leta lSOg. De lo je bile poverjeno komleljt kateri nadelale M. Geland. sgsdo-viaar Mdov v Eusijl. Knjiga izida v ruskem In ukveMMi jeziku. Ta komisija bo p o64 omenjenih jedkih totja» JgfcUtai gradivo o pmewa «II, da ja.Pritola torijska vlsda to skušs doseči 1 K)ga-stavkarjl in lastniki Voditelji ' rudarske ajo da je po 1T0 dnsh stafke h vedno 97 odstotkov rudogto^ne stavki. Torij-skl listi pripovedujejo, da je dne s. maja «¿stavkalo 1,100,000 rudarjev, % na delo se Jih vrnilo do sedaj 110,000. Vztrajnost britsklH js občudovanja vredna 170 d*l Stavke pomeni sa rudarje la njih drušine 170 dni stradanja, pomanjkanja in trpljenja, Os bodo delavci vsegs sveta tako vztrajno ^'►odpiral! briteke rudarje v stavki, kot oni stavkajo, tedaj smagajo rudarji prav sanasljlvo na ee!! črti. Zato Je jm pomoč britskim rudarjem nujno potreb- Dolžnost strokovne organiziranih delsvcev Je, da dvlgnej^ svoj glas na sejah ovojih unij If podporo britsklh rudarjev, ki so neomagsnl v tam boju, v katerem ss grs sa delavstvo vssga sveta. Ako bodo rudarji poraženi v Britaniji, tedaj bodo delo-dajalci poizkusili v vseh došelah znižati mesde nejprvo rudarjem, In na to drugta delavcem. V slučaju poresa pridejo aa vrsta tudi smsriški delavci. Ce pe smagajo britakl rudarji, tedaj bo splošna ofenziva medna* rodnih kapitalistov sa snišanje rudarjev | delavskih mesd ustavljena. Tríncala rallailavaa i IIV^hoti s^^^p^^a^m Nesaanl elementi sa^roslll pastarla, kl Je neveMI katoliške, b Harón. Mick»—Tukajš-pjs prebivalstvo Je razburjeno vsi^d afero, ki se Je skuhsls ta tadda In katera se Ime ssklfu-čltl prihodnjo nedeljo, bodla! tragično ali s f laskom. Lotila Goldman, bogat Žid, Je podaril sestavni mlaj tukajšnji podružnici Ameriške legije v spomin padlim vojakom v sva-tova! vojai. Legija Je poverile vodetvo ceremonij glede blago-slovfjenja mlaja metodIstovske-mu pastorju RuaaeUu H. Brea-dr ju, ta pa Je povabil katoliške, go župnike Patrieka R. Dunnl-gana, da Is vri! blagoslovitve« ceremonija, češ da bo to snačlio hsrmonijo treh religij. To Je bilo sedajo soboto. Od tedaj ia pa pastor prejel te tri grožajaed neznanih ljudi, da mu bo slabe pota. še takoj ne odpove katoliških ceremonij, reoNdgeva adinieletreella «e vodno protestira proti olíala» ' Mežico CUv, 11. not.—Ame» Hškf skrbnik poolot, Arthur Vhoenfeld, Je včeraj dostavil . runanjemu uradu novo noto Združenih drtav v sadovi oljnih ta semljiščnlli zakonov t Mehiki. Tekat nota nI bil objavljen, (cvodelo se pe Je iS poluradnlh virov, da ameriška nota aagieša notrebo temeljne modifikacije v petrolejekem la semljiščnem zakonu, tako da retroaktivno uveljavi Jon Je teh dveh zakonov ae bo kršilo smrt Uko.mehlšks pO-godbo Is leta 1021. Gradnje So prišle pe telefonu., Braedjr vztraja pri prvotnem načrtu In podpira ga legija. Ce-remojine so livrše v nedeljo Člani legije 00 izjevtfl, da beda. vsak slučajni napad ^UU**, nom se solza la s revolverji, de bo trobe Ns sumu so kukluksl PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTB LASTNIKA SLOVENSKE NARODNI PODPORNE /EDNOTK Cm• Naročnina pol Uta t« |<ü s« tri ■ teta 91.66 ta tri mesec«, In M tooaemstro >8.00. jjiilff g^ fH^ kar bu atik « -PROSVETA" HS? » Sa. UwmiaU Avmin. Cfclaaaa. za -THE ENLIGHTENMENT- Orisa ef Um Slavaae We ti—t BeaafH lerfsty Ow«i tke Advertisin« ftut^cnptte«. United BteUe («rnpt Chicago) f^f . chteaa» 8618. and foralaa aeimlriaa «SJS aar paar. MKMBKB of THE FEDERATED PREMS' Datum v oklepaju a. pr. (Oet. 81. 1888) poleg raAega paaieai, da eaai |e • te» paUkle 4a se eeai ae aatari Ud. aa aaaloru h P» Um Med votitrani. Auburn, Illinois. — Volitve ao Me Izidoatf I I navadili druge volitve, Id ao r* pomena za nma Aa dolžnost Je, d%| Jokna Brophyja in za predse j ie kandidate. M biti. da ae .....h voditeljev. Le- wi8 za predsednika rudarake or-amo izgubili par ato Ttko ae je izrafcll linjem «hodu Tumulty, it za predsednika v HI. j« znano, je v Spring-111., začel izhajati liat Miner" v angleščini. Slovsfcaki rudarji, kateri čitate al ga naročite, ker list urejevan in razumljiv, "The Coal Miner," Pi Springfleid, tn. Lisi I vakrat na mesec in staža pol leta ali dva do- _____celo leto. Prepričan sem, ako š« bo ta list razširil med robo kmalu odzvonilo birokratom, ki so se ugnazdili v organizacijd. — Anton Bmrt rojakov. Farmlngton, IIL — Mojemu iohnu Bitencu se je pri-trašna nesreč«. Ko so 8f proti domu v Trinidad» Johnny in Rudolf Bije pripetila velika nesreča m«d Leadvillom in Salido, Colorado. Vlak je skočil s tira in v nesreči je izmed imenovanih ostal Živ samo Johnny Bitenc, sv ki bo star \ri leto dne 28. no- s8e v vembra. Ostal je edini otrok. Q-če zapušča polbrata Franka Bi-tenca v Washingtons Francas pa zapušča sestro Mary Hrvatin Farmingtonu, III., očeta in mater tar brata in sestro v starem tofiB*' • X / ■ Vsem, ki so se odzvali in se potrudili v tej nesreči, se lepo zahvalim. Pogreb je bil dne 16. aeptembra v Trinidadu, Colo. John je bil čl*n J. S. K. J. št. 140 v Marleyju, Colo. Bodi jim ahka gruda! — Frank Hrvatin. LOPOVŠČINA, KI NIMA SKORAJ PARA. ' _ ' " Brzojavke iz Pariza poročajo, da je Riceotti Gari-baldi, vnuk italijanskega revolucijonarja Giuseppe Gari-baldija, izvršil izdajstvo, ki nima skoraj para pod soln-cem. Organiziral je republikansko stražo, dft z njo udere v Italijo ki strmoglavi Mussolinija, a obenem je pa bil v službi Mussolinija. Pošiljal je napadalce v I^ijo, da usmrte Mussolinija, a obenem je obvestil Mussolinija o teh napadalcih, kdo so in kdaj pridejo. , ; , '«pn -¡i i'ji O4 , 2e to dejstvo pove, zakaj je bilo izvršenih šest napadov na Mussolinija in ?akaj so ti napadi vsi ponesrečili. Cela komedija izgleda tako, da si je Mussolini naročal napade pri Garibaldiju v Franciji in plačal zanje. Ko so napadalci prišli v Italijo, so jim dovolili, da so izvršili napad, o katerem je bilo poročano, da ponesreči, nakar je Mussolini nastopil kot junak, ki se ne boji ničesar, obenem pa zahteval, da se v Italiji sprejmejo najbolj reakcionarni zakoni za potlačenje ljudstva in negovih pravic. Dogovor, ki je bil napravljen med Mussolinijem in Garibaldijem, je bil tako satanski, da se more tak načrt roditi le v možganih človeka, od katerega je sramota zbežala k psom. Ali to je bil le del načrta. Garibaldi je imel nalogo, da vprizori iz Francije vpad v Španijo in tako povzroči konflikt med Španijo in Francijo, da bi potem Mussolini lahko v kalnem ribaril glede Nizze in Elbe. Garibaldi je javno nantopal kot velik naaprotnik fašizma in Mussolinija. To je pokazal tudi ob času svojega bivanja v Ameriki. Ali poročila iz Pariza zdaj govore da je bila navadna, prosta in hinavska hlimba* ki je imela namen spraviti italijanske nasprotnike fašizma v roke Mussoliniju, da jih v Italiji lahko vrže v podzemske ječe, da tam pozabljeni strohne. Z Mussolinijem je bil dogovorjen, da zbere vse italijanske protifašiste v Franciji in jih povede y Italijo strmoglavit Mussolinija, v resnici bi jih pa peljal v past, jih izroči Mussoliniju, krvniku italijanskegaijudstva. Ko bi rcvolucijonarna armada prestopila italijansko mejo, bi jo Garibaldi po dogovoru peljal v zasedo, kjer bi jo sprejeli čmosrajčniki in tako obkolili, da bi ne mogel nihče utečl. / ' ' . " ,H Francoska policija, ki je prišla na sled tej dvojni igri in ki je zaslišala Garibaldija, izjavlja, da je Garibaldi priznal, da je prejemal denar od italijanske fašistovske vlade . Garibaldi trdi, da je le žrtev usode in da je jemal denar od italijanske fašistovske vlade, da ga porabi za prot if ašlstično'propagando. On trdi, da je žrtev fašistov škili spletk. ►«fjL •«■ * „ Cela afera je še nejasna v detajlih, a to je resnica» ki h:» lahko že zdaj izlušči, da je Mussolini gentleman, ki b mu ne »egli v desnico niti ljudje iz človeških nižin. Poli ticni pustolovec je premehka beseda za označen je Musso- linijevega značaja. - < r . Pokazal se je kot mednarodni kriminalec, ki je pod ^ ^ kupil voditelje naprednega mišljenja, da je lahko osrečil j ^Vr^jmem HaTpdMJem "mo-italijansko ljudstvo z najbolj tiranskimi zakoni, kaker-|aey order" ta polletno naročni Anih že v Turčiji ni bilo ob času sultana Abdula, ki so m^J*»* ."^"Sf* u* rekli tudi "Prokleti." Italija se nahaja sredi civiliziran« modem« Evrope. In škandal za ves civilizirani svet j«, da s« dovoli takemu pustolovcu, da ravna s milijoni Industrijskih delavcev po svoji volji in jih s fašistovskimi količki, samokresi in puškami izpreminja v brezpravne sužnje. * • Aioia Malh Frank Vincanc Äffi Jane, Vi«, A. John Tomšič, Cadonič; rJL Varoga, družina Mina Pogačar, An i» George Witkovich, ; po 2 dolarja: Frank Grabljevič, Jakob Ludovik Bogataj, Anton 4, John Vehar, Joaeph Tolar, Joti« Trempus; Jakob Mrlin 3 doler)e; John Kraulanc ---- - dolarju: mrs. Zeltoi- un, Anton Sprohar, M Joaeph Matičič, Andrew. Coghe, Franjt Arch, Tomaž Tašič, Vin-Tolar, John Slapar. John Furar, Matij« Pavla-kovič. Vinko Kriatan, Msth Bal-koVec I., Nicholas Povše in Paul (0 centov: Joseph nič, Frank (Sender, J. B. Cesarec, John Vitez, Ailton >h Ivanuiič, Joseph GoloMč,', Joseph Balkovec, Miko Zunič, Mike Gr-Georgf Starešinič, Joseph enovani 30 centov; Vinkovič, France» Zalič, mrs. Valen-Vidina. izkaz bomo priob-drugi te^en, ko zono nabrani znesek, bi ae nabiralci kar potrudili ter ob-mogoč? več naših Pittsburghu in bliž-Nepotrebno je po-bodo naši nesrečni m kraju z največ-tjo sprejeli vaako ni nobenega dvo-štvo Rdečega kri-i upoštevalo našo eHlo vsak nabrani najbolj prizadete edenim darovalcem bora in tudi v ime-ljudstva najprl-iljojeptio za njih ve-__ Ostale' rojake, ki še niso darovali, pa prosimo, da vsak i zmed njih po svoji zmož-nosti nekaj daruje. Frank Oblak, tajnih. oni beračiti za tiaoč novih naročnikov pri rdečkarjih, pa vam, da jih niso naberačili. Potem dajo še rezumeti, kako da bi socialiati vse pobili in s« vedno pretepajo. Nihče ne more tega reči, razen gkebeU in Trpina, Id delata to iz hudobije. Pa kdo se bo amenil ža njiju? Imamo p* tu nek dom, v katfe-/em je vedno pretep in prepir, ako je le kakjfoa ^veselica. S tem končam, Če pa boata Skebe in Trpin še kaj hotela od mene in uoata Se tako nješala skupaj, pa jima priporočam, naj ae prepričata. Potem tudi ne bo kdo napačno sodil Skebeta. To je Skebe pa brikjardu, ne Skebe čez most železno trgovino. — Spokor-nica. S polja vade PETEK, 12. NOVEMBEA. U rti vdarjati, bratje v io^M darilo. hu, vi željo In znesek družice. nu r&rmjp likodu Pismo a Kube. Havana,/uba. — Tu nas je več Slovencev, ki smo zaposleni pri zidarjih. tyrugega dela tukaj nI, ker tu ni drugih tovaren kakor tovarne za sladkor, ki pa Obratujejo pArtjodičao, povprečno štiri «do pet mesecev-na l^to. Stalnega dela tukaj ni. Najbolj stalno delo je pri stav, bah, ker precej zidajo, ali plače so naravnost smešne. Zidarji i majo po $2.B0, 98 do $8.*0 na dan. Delavci pri cementu in pr| splošnem zidarskem delu imajo po 11.30, fl.60 do 91.80 na dsn, Življenjske potrebščin« pa so tu dražje kakor v Združenih drža v ah ali v Kanadi. Delavee mora stalno delati, pa še stradati zraven, da si prihraiii toliko, da si "Spokotttfca" se Je oglasila. ('ollinwood. O. več ket leto dni Si nihče čitel dopisa od Spokornioe. Sedaj pa je postalo dolfečas Skebetu in Jtptnu ter sta naitrenjftla v Amerikanske-ga Slovenca celo mešanico, v kateri .fe poleg farjev, Sršenov In štritljev vključena Mi Spokor-nica, češ, da je otia pisala, da "jaz ne plačam mlek*." Na tem mestu izjavljam, da jaz ntl^m nikoli pisala o Skebe-tovem mlečnem dolgu, ker bilo bi škbda časa in papirja v delav skem lista Proeveti. Prosveta ftna ? dosti boljšega1 - gradiva. Sploh pa mehi mlekarski bus-ineas tudi čisto nič mar ae gre, kajti jas ntoem njegova odje-malka. V mešanici piše. da je bila pridiga na 80. oktobra za vse tiste, kateri Uftjo resnico. Skebe pišeta resnice in napacUita tistega, ki ni rtič krh T Splolv pa n ati postavljala Skebe tudi piše o nekem prijateljstvu med nami in mlekarjem, da bo šlo kmalu na boben.¡njimi je gonja, kdo več "nare-Naše prijateljstvo je* tako, k&t'di" na račun države. Naš Radič, pam, da bom poalal Še iz Kana de. Iakreno vas posdravljamt — Gregor! 2aubi. Pitno izJagoslavijo (Piše Fran Mildavec, bivši član - S. N. P. J.) Moškanjci prt Ptuju, Slovenija. — Da se zopet oglašam iz domačega kraja, mi je dala pobudo impozantna skupščina, ki 0 je imela S. N. P. J. Vidim, ila se organizacija zelo razvija, čeprav se malo ravsate med seboj. Dokler bo kritika stvarna, odkrita in ne zahrbtna in dokler jo boste izvajali samo na s« «tankih, do takrat zmerom u pajte na razmah vaš« S. N. P. J. To je namreč zdrav pojav, da se >ičajo nepravilnosti in da brat brati javno in v oči pove nedo-statke, potem pa večina odloči, sprejme ali zavrne in zopet je sloga med brati. Če boste vsi člani imeli vedno pred očmi le dobrobit društva ter nobenih sebičnih namenov, se vam ni treba bati za obstoj organizacije. Za vzgled imejte očeta, ki je dal svojim sinovom zvezan sveženj palic in jim rekel naj jih zlomijo. Nobeden izmed njih ni te-> ga zmogel storiti. Oče jim je rekel: Dokler boste^složni, vtis nihče ne bo premagal! Razvezal je nato zveženj irt prelomil vsako palico posebej ter rekel: Ako bo med vami nesloga, boste premagani od sosedov. To je lep nauk tudi za vašo hratsko organizacijo S. N. P. J. Sloga jači, nč-sloga tlači. Pri čitanja zapisnika sem tudi prišel do zaključka/ da Igrajo vlogo osebnosti* Osebnosti na stran. Le dobrobit organizaci je imejte pred očmi. Ako je pred k>« osebnega nasprotnika pri meren, prikladen za društvo, ga podpiraj, da bo. sprejet; ne od-bij ga raai osebne mržnje do predlagatelja. Vedno naj bo vsakemu pri srcu le povzdig organizacije, napredek, sloga Hn bratstvo. Priporočljivo je tudi da mlajši Člani poslušajo starej Še in ustanovitelje organizacije ko dajejo dobre nasvete. Razvoj društev mladine kaže l&p napredek. Le tako naprej vendar starejši bratje in central in Trpin vendar vedno hodita is- ni funkcijonarji, vzbujajte kat resnico, zakaj pa potem fte njih glasilu in na sestankih lju kupi obleko. Da bi si kdo kaj I treba niktrniur izmed njiju da. prihranil, o tem ni govora. jati v javnost, saj se sama do- Občevalni jezik na Kubi j« španski, po večjih trgovinah, hotelih pi govore tudi anirloško. U tega lahko ratumete, da nam je Slovencem t«tko tukaj, zato tudi ne misli ^ikdo tu ostati. Le toliko «loramo biti tukaj, ker amo prisiljeni delati toliko ali poginiti, toliko čkaa^da prejmemo denar iz Zdruftemh d rta v» potem pa aprila ali maja odpotujemo v.Kanado. Dolgčas nam j*, ker nimamo slovenskega Čtl-va. zato prosim. 4a mi od dne, ko prejmete ta liat, redno vsaki dan pošljete Proavsto. Precej, besen do njihove nekdanje domovine, da bo Jugoslavija res lahko ponosna na nekdanje svoje sinove. — Kako je pri nas 7 Sloge ni Med ministri vlada osebno sovraštvo in nevoščljivost. Med drugih prijateljev. Ako so pa.o-troci križem prijatelji, pa ni nič slabega; vsaj jaz tako mislim. AU je Skebelo šal, da niso s njegovimi otroci prijatelji? Zakaj ae? Jas ne vem. Ce njegovi o-troci nikogar ne pyete na ceati pri miru, je to nilh izobrazba. Zadnji teden sem šla mimo £ke-betove hiše, (ne Skebetove, ampak brikjaidake), kjer. stanuje Skebe. Nasproti mi priskače bleda postava ter začne vpiti v mene. Nekaj časa poslušam, potem pa vprašam, daril nimajo pri hiši nobenega psa, ki bi lajal na-meato nje. Nato so pa začeli lajati le mlaliči in šk sem svojo pot. Tako h katoliški ljudje hodijo učit V oerfiev. Moji otroci i- majo vaaj tdftfto dostojnoati. da nikomur na,qpti ne atorijo nič Žaloga; pi atep še nikoli hodili Darovi aa poplavljsttce; Plltaburgti. Pa. — V Pttte-burghu amo ustanovili odbor sa , pomoč poplavijencem v Slovani- Proglasil je atavke za zločin, delavske strokovne or- ji in dne 8. nov. sme odposlali pankacije za nelegalne, za on«, ki s« upirajo diktatorj«vi prvo nakazilo Rdečemu krttu v^šupnlk^lsluii malce. Ako bi tclezni peti. Je p. dotail. «nrt al. p. dolgoletno j-o. ^tL« t Zdaj ves svet ve, kaj pomeni fašizem. TvkU Musso- »»ta snesak amo poslali na tvrd- nom vred. razgalili tako, da leži gol pred vsem civiliziranim svetom. Gornji zneeek so darovali slede- kateri bo Socialistični belgijski minister Vandcrveld^e vedel, čl: Po 28 dolarjev; Slovenski K da N kaj dela, ko ni hoUl tej pošasti seči v roko. ampak jI j« g«t^flMf^ftt iSLf^ zaničljivo obrnil hrbet In j! s tem d«janj«m pokaiai ^ 2S^k«r taniatvanje do nje. j zbunik in Joeeph FKo&fpoi hodili plesat vaki državni pajat, klovn, dela zabavo vsem, posebno diplomatom, kakšnim govorom ga polom», potem pa gre v Belgrad ter na kolenih prosi, naj ga pustijo pr koritu. Sedaj je zopet napada češkoslovaške parlamentarce Zagrebu in zopet ae je peljal v Belgra* kleče prosit, da še na-tialje ostane prf koritu. Vendar se je baje tudi Belgrad še naveličal In ga bo brcnil skosl vrata. Pri nas se menjajo vlade, kakor mtljonar menja svoje robce za' nos. Pozdrsv rojakom širom Amerike! S kako hitreetjo potuje evet loba? Kakor je dr. Michelson dokazal, so atare številke o hitrosti potovanja svetlobe, filtere š*eč-aj uče v šolah, nepravilne. {Svetloba, po starem dokazu, potuje 299,860 kilometrov na sekundo. Toda sedaj je pa dokazal dr. Michelson, slavni fizicist iz Čikaške univerze, da svetloba po-uje 299,796 kilometrov na sekundo. Dr. Michelson pravi, da žarek svetlobe ne potuje, kakor *so domnevali znanstveniki dose-aj. On je to znanstveno doka-zaL .¿u ., Nekoč je dejal Michelson, da oo smatral, ako ee mu posreči dokazati akuratno hitrost potovanja svetlobnih* žarkov, to dovršenost zadosthim karijeri znanstvenika. Sedaj pa je naznanil pred Narodno akademijo znanosti v Phi adelphiji, da ae mu je končno poarečilo določiti hitrost potovanja svetlobe* Staro domnevo je zavrgel z novimi dokazi, kateri dokazujejo, da luč aU žarki svetlöbe potujejo hitreje kakor Se je domnevalo. Po starem ae je raču nalo, da potrebuje svetloba 64 cilometrov na sekundo več časa kakor pa v resnici potrebuje, da pride na določeni kraj; Michel son je evoječasno dobil Nobelovo nagrado. On je posvetil vse svoje življenje temu znanstvenemu raziskovanju, da doseže cilj» katerega ao si prizadevali doseči znanstveniki že tri stoletja. Zldnje poletje je bU Michelson v Californiji v gorovju, kjer je dela) razne eksperimente i svetlobo. V to svrho sta mu slu žili gori Wilson in San Antoirto, ki sta razdalj eni ena od-druge 44 milj. Pri eksperimentih je rabi pet različnih Bkupln ogledal, katere so Jblle nalašč za to pripravljene, da eo se vrtele z lahkoto Rezultat vsake skupine zrcal je bil škoro enak. Svetlobni žarki so bili reflelctirani skozi cev, v ka teri ni bilo nlkakega zraka ter na druge načine, nakar je Mi chelaon zabeležil vse pojave in zračunil. Eden glavnih poizku lov Je bil ta. da je s t«m proučevanjem preizkusil* Einstetam teorijo o relativnosti. Staro pravilo o hitrosti potovanja svetlobe bo stedaj zavrže-no in rabiti bodo pričeli nove številke, katere bodo lahko imele veliko vaŽKbsti v proučevanju 'misterijev v vesdjstvu. . I Michelson Je imel nov Aparat s katerim je skušal pronajtl natančno hitrost svetlobe. Prvotno je služil ta posebni aparat za merjenje hitrosti potovanja zemlje in drugih planetov v ve-soljstvu. "Morali smo napravit nov aparat, skozi katerega je še en sam val ali žarek luči, kateri pa ee zopet razdeli v dva pramena, ki stsrae premikala eden pro-tl.drugemu v pravokotih," j«,«S-jal Michelson. . Vsi eksperimenti eo dokazah da ni nikake razlike, če svetloba potuje nasproti ali pa s zemeljsko hitroatjp. V vseh slučajih jeT vzelo svetlobo isti čas, da je dospela na gotovo oddaljeno mesto žmkomet Kemedija Humana. Predigra: Oča župan 8am do. ma v svoji sobi, na zofi, * mo. krhn otiračem na čelu, v deliri. ju: For Goodness' aake! For ttsaven's aake! For Christ's sake' Oh, liell!---- Prvi akt: Tajna konferenca aldermanska. Debatirajo, kriče erižem: Alderman Crookson: Si»odo. bijo se črni cilindri, žolti fraki rdeči telovniki, bele hlače - Alderman Fits: Nix! Beli ci-indria žolte hlače, rdeč frak, ze-en telovnik, črne rokavice — Alderman De Devel: Nope! iolti cilindri, zelen frak, črn« hlače — 4 Alderman McPhater: G wan' Črne srajce, širok in zelen pas, tiandžar za paaom, petelinovo pero na kugli in metlica zadaj ^ to je po Roumanian I Hail, her majesty, kraljica Mica! Alderniah Bunky: Go to lak*! Kje ate vi bili na Rumunskem! Rumunski običaj je, da se kraljica sprejme v samih poštirka-nih srajcah! Yep! Tako b« sprejme kraljica Mica. Alderman Hellfire: Ce ne vemo, kako in kaj, pa ne gremo! Naj oča sam krivi hrbtišče. VeČina: Saj ne vemo, saj ne vemo! Ker ne vemo, pa ne Kremo ! Naj kraljica Mlca sama sto-pica, aama Švica naj Mica, taka tica! . . . Vsi j Pa ne grenlo, pa ne gre-mo, pa ne gremo! Dragi akt: Postaja. Velika; komocija: zastave, hrup, krik, policija, godba rumunskih ciganov svira "Zivi bože kralja". Vlak prisopiha. Oča župan, rdei kot puran, potegne papir iz žepa in začne: Zdravo, Mica, ti kraljica romunska, ne htuiska! Stoj, stoj! Saj te ni prišla! Njen vlak čaka zadaj u živinskim vlakom, ki se noče gs-j niti, svinjarija svinjska! Damn it! Poigra: Oča, sam v svoji sobi, na zofi: For Heaven's safe! Oh, hell!--- a a a Stare novice. Francka: Veš, Metka, nično-vega ne vem, ker že dolgo nisem i bila pri maši. Gospod zmirtj; kaj novega povejo, zato pa isveij vse novice, če greš k msši. Me-j nI se pa to ne dopsde. Gospod, bi moral povedati tudi kaj bol-jega, o svetnikih. Metka: Oh, ne bodi vendar taka Šema, Francka! Kaj bo vedno govoril o tistih stari* svetnikih? To je že Js iz mode. — H. P., Sheboygsn. Wis. EAtrrg. NA OTRÖKB! Chicago. — Mala tri leta «fe ra Doroteja Rlehardeoa se Igrala z vžigalicami in pirl tem _ ji je vnela oblekca. Cez nekaj ur Je umrla v bolnišnici za opekli-nami. * Pni polarni flha in predavanj«. CWeaga. — Richard Byrd, prvi letalec, ki je pratotef several tefcaj, bo predaval o poleta. Pri predavanju mu bo slutil fttm. kateri potenje polarni polet Predavanje se rti! dfl« 15. t, m v Orchestra dvorani ob 8. zvečer. človeški zob, mttUeSi let atar, najden v Mentani. H Iskalci fosilov v premogorovih v Bear Creeku blizu Billingsa Montani so našli v rovu evidenco, ki dokazuje, da j« nekoč prebival primitiven čloivek, ki je I vel Se pred Neandertalaklm, pred Plthecanthropusovtoa in še pred Java človekom v teh krajih > eocenskl dobi. daleč nazaj v živ 1 jen ju sesalcev. Tak zaključek je bil parejen, ko eo tu pred kratkim dobili globoko v premogovlh žilah človeški sob, katerega enem«! ali gia-zura ee je le pred dolgim časom spremeni v ofljik, apnenec nje-govih korenin pa v tetino. m Zobozdravniki ao izjavili, da j« dotični sob spodnji drugi kotnik. kateri kaa v^Aačilnont» človeškega zoba. Zob je dobil lokalni sdravnik, ki nabira fosile za univerzo v Umi. DotiČua žBa premoga, v kateri so dobttt sob. j« v četrti formaciji prsesogova dobe In datfam k eocaaakega Časa. milijon aH vel let nttaj. Ravno v tem rovu ao nadi le v* iragft fosilov rasnih tlv«lL 'm # M Črna megla v črni IUUiji Fašiatovska fUozofija •« polnoma ujema s katoliško zofijo: En Bog, en kralj, es £ atir. Mussolinijev list L I», pero" je pred kratkim pisal: biti totalno tmlčeni. Bed^ toplje, po kateri bi smel;^ misliti s svojimi možgsm hotel, mora biti konec. ItsW ima samo ene možgane atovske - t eno samo g^J Mussolinljevo. Vse druge ** ki drugače mislijo, morsjo b»" odrezane." j Ali more biti kaj ^ ga? To pojasnjuje, Mussolini In papež ^ ^ prijatelja. Topojasnju ^ moralo in vero, ki je ns*s urs-na vera." • a * Val sme bratje* . Kdor ima brata, naj »« pripopenajrtjost-^T ^ gi brat. zahteva ****** w Ija kl ga» te rETEK, 12. NOVEMBRA Zi MŠS farmarje Vesti iz Jugoslavije Mll«v» ■ .........A Litm.......'Mini .........(••»••••••! 6S2 strani tnlo venena, vrodna avoje opne. stane....sö.w -, 1,,,^, ftnjlsHrs fltomtra rolo poučna in lahko ras- s umljive knjiga sa učenje angleščina, f dodatkom rosnih ^ koristnih taformadj. »tano samo---,« ikon Metawsijo-tohnaéi naravae sakooe to spiolni ,» razvoj, knjiga is katere samorota črpati mnogo naukov ^ popravo cevi, na aptošno ljudje, ki rabijo le malo voda, bodo spo- elektriko NAKOCITE SI KNJIGO r IOS VETA PETEK. 12. NOVEMBRA DriavM H. L. Menckeo. Pokonji dr. Johnson, ki svetil iz Bo »tona, Je rvekoč rekel: Patri jotizera Je zadnje pribe- uliiic lopovov". To pa »a ni vic. Se nekaj niKaj «llWB I^trijotIzem je prvo. zadnje in »rednjc pribežališč* Zlasti je to fakt v demokratični deželi. to se prsvi: v na« brez-primerni republiki, ki je mantei-pieco Bogs. Ali je ie kde slitol, da bi na*i modri in volita molj* ____bank? Ca ae veato pra- tretjim to pctaftjetim letom. Or- vega odgovora, pojdita in poglejte eno teb eksfaibkrij. Opazujte ubogo k4iko mamico pri njenem zoprnem delo, ko «ta iz knjige ...---- v —---^ HPP visoko zaokroženo oslarijo in pri ao ateistični in drugače grežni, "pribi- tem nemirno strelja z enim očo-lu^ jim odvzame P*«*™* £ llrtom čez ramo v strahu, da jo, dve uri z doma, kadar je tako morda gleda kak plazeč ae vo- prijetno malo zaamrčati. hun in jo založi, ¿e izpusti le j Ali je kdo le opazil, kako v eno besedo. Opazujte tudi ^-¡»ptotoem propada pobotaoet čim «ko deco, ki stoji pred mamico ^ rastejo nedeljake žole v (učiteljico) in se mehanično au-če kakor pei. kadar jih vadiž skakati skoz» obroč. Ako je to pravi način vcepljevanja ljubezni tičnih fraz prihaja iz ust gvu^»«^ nniholiži. kar siI r*XL.„iu? Mar ie kriv Darwin ganizaeija nedeljskih Sol ima do- resnonije eo jih nekako oWöe; Iro maiinerijo za lovenje re- krščanski nauk. kruto.- in radi jo imajo tudi star- Bogu jto to u^jn prečeši, eelo taki, iti se ponašajo, da ni učitelji ao jih nape^fliza* " eauphoetjo. Tako ee je mladina vrgla na "ibba pota" «m Je bfla prosu žole. Moje mnenje je, da je stari testament sv. pisma, raz-lagan otrokbm. pognal več Aine-Irikancev v "pekel» kakor vee CBUEJtAVOM y ti pritkkM Združenih državah ? Poglejte statistiko. V letu i860 je 76 odstotkov vseh odraščenib Ame-rikanoev spadalo k te j ali oni ; leta 1906 ai ne upe niti ■ Ta način je najboljši, kar jih more kdo misliti - za od-vračanj* mlaifee od petrijotiz. nut. Mladina «zapusti Mo trdno prepričana, in to prepričanje večinoma Udi ohrani v vsem svojem življenju, da j« fizično ¿a-ftčenje zaaUve predmgt. k ae nič ne razlikuje od moltiplikadj-Hkc tabele, jemanja rioinovega Ijivih drhalskib govornikov, cir-kasnih pridigarjev, raketnih po-litičarjev, potvorjenih vojnjh junakov. prismuknjenih pedago-gov tn profeaijonainih povzdigo-valcev (upliiters), ki večinoma nekaj prodajajo. Stvar eeme na sebi je že postala ispuščene burka, kakor na primer prohi- ^r.cd^isr.^^. m* namuznejo in polotijo roko na I • • ¿ep... • Čudim se, da ae bratje patri- AJi je-že kdo hladnokrvno jotične šole ničeaar ne nauče preudaril, kak efekt bodo imele I-Voj|h kolegov v nedelj skihšo- vaje z zastavo, petrijotični iz-prevodi in druge take neslane burkarije, ki dandanes divjajo po vseh šolah federalne Unije, na vstajajočo generacijo? .Ali tu burkarija napolni naše fante in punee z vrelo petrijotično strastjo, ali jih pa morda prepriča. da ves U business je na- Uh. V Ameriki so bile nedelj ske (verske) Wala med barbarskimi Puritanci leta 143®, ampak prava organizirana kujg so postale žele let* 1872. Od tega časa so se razlezle do naj-zahptnejšlh krajev republike in redkoTe dete, ki m pride pod njihov ogenj kadarkoli med zadvovanju? Mar je kriv Darwin in njegov prokleU nauk o evoluciji? Ali odpade krivda na Nidtascbe^a, kajzerja ali na boljlevik*? Morda je posledica j acta, golfa, avtomobila, radia ali nemoralnega kina, ki prihaja iz hudičevega Hollywoods, ali žeftskih kadilk, prohibicije. ne-deljoke žogoigre ali žoltogača-aopiaja? Mar je kriv Clarence Danvw. Henry Ford ali pokojni Luther Burbank? Vsi ti ¡zkušnjevci in izkuš-njavke agenture, ki ao v alužbi hudiča, so bile že obdolžene, in v mnogih slučajih celo po emi-oentnih ekspertih moralne vede. J¡4 pa ai upam trditi, da glavna krivda za propadanje pobožnoeti odpade na nedeljsko šolo. Milijoni AiMčanov, ki so bili v svo-ji-mladpstPposili vtaknjeni v to ždto, eo izšli Is, lato polni robel- Vsled velikega fanhaanja. ki se je manifestiralo za upsetavi tov vodnih metrov po zaključku določitve mestnih mo* U m« aeptembra 1M6, je zastopnik - » .. . • Lil .I.J.JU ri Kancev v ▼ 1 ,— ,-^pi^nior* — — spolne pregrehe in kajenje ^! ¿«¿alista dobil sledeči intervju pet. | od Komiaarja sa javna dela, ■L • • * Col. A. A. Sprague, kateri je Pišem iz moje lastne skušnja kakor tudi iz skulenj drugih poštenih ljudi. Moj oče ni bli rav-ak. ampak jaz sem bil v mojih otroških lotih kakor aem še danee. Oče je rad dremal v miru ob nedeljah, zato me je izročil v varstvo no-kemu svolatnu znancu, ki jevo-dil nedeljsko šolo. fioUjepripa-dala znani evangelaki sekti in bila je tlplčng.linstitncija sv^e vrste. pJ2s5i šeat let sem hodil tja ob nc^ljah. Nstučfli some peti star* cvan^bikapmoe, katere znam le danef — in imam jih rad, ker eo od sile zabavne J A (Dalja.) In podstavek stebri je bil obenem Trajanov mavzolej. Zlata urna je hranila tu nekdaj prah mola-vladarja. ki «u je Ifnef svet sploh malo podobnih. Vojne Čine njegove oznanjajo reliefi, spirale, vladarskega genija nam razodevajo pisma, ohranjena v deeetl knjigi Lletov Plini ja mlajšega, o ceni človeka pa priča čestitka, s katero je pozdravljal senat od njegovih dob dalje vsaksga novega vladarja; Bodi srečnejši od Augusta ln boljši od Trajana!-- — Sofija Petrovna, kje jo danee prah tega nenavadnega moža? Raztresen peč med smeti ulice, to roka neznanega roparje se ai stresla, ko je motila njegov mir. Njegovi dnši se lamo-lili raj, že rse, toda njegov kip eo vrgli s njegovega mesta in njegovemu pepelu niso privošči miru, zakaj počival je v zlati umi, in zlato, kakor znano, vleče pobožne katoliške roke prav zeto neee. Slave In veličina človeka — kako bi jo reepcktirali. saj niao respektirali še vae kaj večjega: svobodne in »upognjene du-že antičnega človeštva sploh — upogniM eo jo in zasužnjili ... Hiše pokrivajo prostor, Iger je i«tal Augu-s tov forum. le trije ogromni «tebri s kosom krasnejA a rti i trava — Ostanki svetlščs Marsa tntorja — ao oetali od njega; hiše pokrivajo prostor, kjer je stal forum Julija Caesarja. od katerega m »e ohranili na dvorišču neke hiše Mirje oblok» in koa kvadrme «tene; hiše pokri-vajo proetor. kjer je rftal forum ceaarja Vee-paaiana, ceaarja Nerve; česar niao uničili barbari, to so uničili papeži . . . Dalje, dalje . ; . Žalostno mesto stebrov, cMokov, tlakov ln cest je ostalo od tega. kar ao Imenovali nekdaj Forum Magnum in imenujejo zdaj Forum Roma-num Od repitolija ln pod Palatinom se vleko na *irokc razvaline» sram jih je v njih propadu i»rt pri enem ušsjut»^,^. i ^ njih r^uu w -drugem pa van. ^ata P^^ bode manjši od prejtojih let. je bila, da sem po ^J®®**1^^* \i)domerna ¿rova ee upo-! hj. tSte. ^^^ kjerkoli ™>J« " « P^avlja kariekoli okrOg no Uko ročtoa. dngb v^^v. * bU ^ ^ ** Izbiranje proetora za vodni velika b**a. v meter, cena in zavarovanje pred l danee rovražto. V imr2Unomt ae mora upoštevati, teologu af ne moro^mlriiti čto- U, vodomernl metri se.bodo upo-veka s treznim »jj^««™ stavili v pritljičjih kjerkoli ae očesom. ^prn^C^ in lcsrtir ^^ . la norim odi». Ca» tSc SŽ VMsfea. Donar po-ali pa vam puái I rojakom bodoU Imeli nai« Plšlta po mu. pUltena: KLOBASE Chicago. — K» Jo prišla Bürgeret Burg k aobœdravniku Selvynu, sta se rorfi neznane stvari sprto, nakar jo povftOa strup. Dekle so tak$ odpeljali v bolnišnico. Zdravnika so prijeli; dekle morda okreva. žtftes ne* na C O. D. Trgsviso s čevlji v ti obrti LESKOVAR IIg liti amm^mmmmmt^^m P— Uljnšao in ba 194$ Chicaga, IB. *Mk M WlMl . ruito M Um — e! __fluetrodJa doslej afesis 3 t^Td¡U ŽIvljenja^SuveasHb deûveov v AaerikLSl-75 J mit Hlggtoe—krasna povest ld Jo Je spisal sloviti gj ameriški ptoatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan ? Molek ........................................................................—-a*-00 grd predsodek. T>rtmam, toda moja krivdi ni. Zastrupili aol me v nedeljski šo|M to kmenito ogrodje trga tu vse . . . Pojdiva, Sofljs Petrovna.-- Triumfalni oblok Titov r. . Postavljen dobremu la Uobssnlvsmu ceeerjo. "razkošju to ljubezni člnvsSkega rodu", v spomin na oevo-jttorv Jeruzalema ... In Miru cerkev Santa Kiacms Romana \ zidana v ragvnltoe svrtl-K^feaeia to Borne, tega prekrunega templja, ki ga ja zgradil Hadrian in so ga uničili požar in pepeli M . ---. > CDslit rHbodnJlč> j ' roto, ki bo aepristoaaako peato^l Za Sane a N. P. J. sUne ts^tsssesst H-* » ««• je, ki eo bfti v avoji tnlado^l v I tov tetno. | nedeljski ŠoH in no morojo po-1 | zabiti neprijetnih uria, sato J* bi ntír&'wumm ^r lja takoj v Ječo eek> brez letenja. Komaj dvajset odstotkov navadnih %>mti|«i«v je kaznovanimi v Ameriki. ampak med vsakdo je veeel,'k*df ja zapro v kalabusot _ J V pričo teh dsjstov se čujejo gtoaovl« da fanatiki hodijo ferog po republiki in ustanavljajo počitniške biblijske šole. AÄpo-re biti kaj bolj idiJOtokeRa? Tisočere matero, ki rade hodijo«* rat prodajalniške istoSba ali v kinogloiallšfa. bodo «tlačile. ïr^bî^pUaietrod pa bo-do tamkaj uw6eoi aed«s dal v tednu. Kaj bo rezultat ton? Ako veda paihologije eptoh W šteje, bo roguKat ta, da bodoiz rpa^p^^J požgaUveako o^ev x^bli- MmIJ fÄSld tako redki kakor so dtpez ▼ zbornici. Take ao aalsogi bombardiranj» mladfl| umov rečmi, U SO daleč oÉkraj njtho-in proti Nedeljske 8. N. P, ttt atraai mehko _____:_U___SOe KNJIGE |WJ12EVNE MATICE SE DOBE pri aaUh MStvanih tajnikih to drugih anstopnikfh. namreč doeedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudi: WOUam BHalf%404 St j|iligB Jnakavlchtf H TI Antoa Bokal 727 B. 157th ___________ John Erttamaač. Ulli BeMtogtaa Ava. Weet Park, Ohle. Andrew VUrfefc, B, F. D. 7, Bei IWL Johaetowa, Pa. Jehn Ktosaa» SSSS RaeneO SC« ltotreH, WA. Frank Stator. 1S70S St Mu Golob, Bog 144, Piežetarec. SSM W. All pa piUto pooje na: KNJIŽEVNA MATICA 8L N,P. J. 2SS7 8a. LawaMs Ava. CMeaga. HL s* TFáSí vWtnir«, SPtEJEIA VSA V TISKARSKO OUT SPABAJOÍA DELS hajlr., kaUUrJe. VOKTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., IA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARM TEA POJASNILA DAJE VODSTVO -ht vaje^ prtrtjottotf to> Cttajto S. N. P. J. PRINTERY van sa esse na TU iS VSA A fOMSnU