Razne novice. * S pošte. Prestavljen je poštni asistent Ferdinand" Paulnsteiner iz Maribora v Gradec, Ladvdg Dworak iz Ptaja v Maribor, Franc Pillwa iz Zidanega mosta t Ptnj. — * Rezervisti — kolesarji. Pri letošnjih c^sarskik manevrih rabijo mnogo ioiesarjev. Dotični rezervisti, ki so kolesarji, lahko naredijo orožne vaje s svojimi kole6i ia naj to naznanjo do 19. t. m. pristoJHemu dopolnilnemn poveljstvn. Po vaji dobijo 10 K odškodniae. * S Šole. Za nadučitelja pri Sv. Marjeti ob Pesnied je imenovan tamošnji učitelj g. Ivan Spritzei. Stalno je nameščen nčitelj Ivan Loose v Zagorju, učiteljica Ida Koller aa dekliški šoli v Ptuju, Marija Lindtner v Dobjn, Antonija Ranniher v Št. Jakobu v Slov. gor. ia Franciska Putz v Št. Joriju ob Pesnici. V pokoj je stopil nadnčitelj Anton Hren t Št. Janžu na Dravskem poljn. * Sprejem v učiteljišče v Hariborn. Zapisovanje gojencev v prvi letnik moškega učiteljišda, ki je bilo določeno 14. t. m. oziroma sprejemni izpiti 15. t. m. se ne morejo izvršiti. Ali bo mogoče začetkom šolskega leta 1907/08 vzprejeli še nadaljno, vseikakor omejeno število gojencev v 1. letnik, se bode javno oznaailo pred začetkoM šolskega leta. * Razpisano je mesto nadnčitelja na Rnnča pri Ormožn (II. pl. r.), in mesti učitelja in učiteljice v Št. Vida pri Ptujn (III. pl. r.). Prošnje do 31. t. m. * Celjska Domovina se hudnje, da sta Roškar in Pi§ek stavila predlog za potoči poškodovane |dne 3. julija ter pravi, da bi ne smela tako hiteti, ampak čakati na poročila, sploh pa bi naj to zadevo pustila dr. Ploju. Na to odgovarjamo: Prišla so pisma na Sloveaeko kmečko zvezo, aaj njeni poslanci store potrebne korake v zadevi toče dne 3. jnlija. Samoumevno je pač potem, da sta Roškar in Pišek vložila nujni predlog za ormoški okraj, kakor je to storil dan pozneje tndi dr. Korošes za ptajski ia rogaški okraj. Neumno je trditi, da bi škodovalo tako postopanje dobri stvari. Čim več posiancev se poteguje za eno stvar, tem lažje se doeeže. Sicer pa Domovina sama sebe bije po hinavsk era obrazu, ker so njeni pristaši naprosilt vsenemčkega MarkA7a, da je zaradi toče dne 17. maja v rogaškem okrajs stavi/ najni predlog. Hoteli so to nesrečo izrabiti proti dr. Korošcn, ki pa se ni vjel v past, ampak storil svojo dolžnost za volilce v obsežnejši meri nego Markhl. ^Doinoviaa" ni imola grajalne besede, ko so se liberalci iz sovraštva do dr. Korošca obrnili na Nemca, sedaj pa se krega, ko se ljudje obra&tjo do svoje braniteljice BSlov. kmečke zroze". Celjska ,,Domovin;iu, kje je hinavstFO? * Vsenemški poslanec Markhl, do katerega so se obrnili liberaloi za pomoč zaradi toče dne 17. maja, je v svojem nujnem predloga navedel le nekatere občine in pri nekaterih občinah označil škodo mnogo manjšo nego jebila v resnici. Dr. Korošec je navedel vse občine ter imenoval škodo v isti vhočini, kakor so ma jo napovedili žapani. Liberalci z vsakim svojim korakom škodujejo ljudstvu. * Za nov vlak od Maribora proti jngn. Poslaaec Pišek bil je danes dne 9. jnlija pri ravnateljstvu južne železnica ter izrazil željo prebivalstva, da se vpelje nov vlak iz Maribora do Poljčan od 2 do Va^ ure popoldae, kteri bi imel zvezo z vlakom od Poljčan v Konjice ob 3 ari 20 min. Ker je to nujna potreba, naj pošljejo vse interesirane občine peticije na ravnateljstvo jnžne železnice ali pa drž. poslanca Piš ku. * Tržne vesti. Danes je najvažnejše gospoiarsko vprašanje za Avstro-Ogrsko, kako bo izpadla letošnja žetev. Zadnje poročilo ogrskega poljedelskega ministrstva je feilo preoej neugodno ter se .je cenila letina pod srednjo. To neugodno poročilo pa so hoteli prodajalei izkoristiti, ali le z neznatnim uspehom, ker poročila se ni verjelo, ampak se je cenila letina z zasebne strani bolje in to z vso pravico. Poročilo ogrekega poljedelskega ministrstva z dne 4. julija se glasi precej ugodneje, letina pšeniee se ceni za 137 mil. mt. stot., višjetoraj na 33 mil. met. stotov. Nad ržjo že poje srp, medtem ko bo pšenica v nekoliko dneh prišla pod koso. Velika vročina je povzročila prezgodnjo zoritev. Povdarjati pa še moramo, da kraji, ki so prej neugodneje poročali, so danes priroorani javiti ugodna poro&la, posebno zasebne cenitve preka^ajo daleč nradne. Ruska poroea o svoji letini jako neugodno. Razna ugodna poročila so nekoliko ohladila borzijance, kateri so vsied velike vročise pognali jako vi soko. Kakor nam je znano, se budimpeška bona. posluži vsakega, tudi najneznatnejšega poročila, da začne regoviliti. Ker je vročina res ve'ika, so imnli borzijanei takoj oelo kopico poročil pri rokah, da je pleniea naenkrat polna rje, da prehiro zori, prilezla je zopet razna golazen itcL in cena je šla znatno navzgor, ter to še danes občntimo. Navedenim dejstrom nikakor ne moremo odrekati posledic, ali kaiko ve like 90 te, tega še ne morerno presoditi, k«r deloma je padd dež in posledice vročine zmanjšal, potem pa pšeniea malo pred žetvo itak rabi vročega solnca, da dobro dozori. Kakor poročajo danajske vesti so se začele cene pšenice močno mšati. Tn teden se je pšeniea zdražila za 45—50 h. Tadi rž, koraza in oves se podražnjfjo. Konsum je vedne ve6ji. Z ječmeDom se pa še vedao nič ne trguje. Hmelj •ima nestaine oene, promet neznaten. Meso na Dnnaja: Govedina K —.80 do 160, teletina K—64 do 160, svinjina K 128 dc 1 68. Teleta K — 80 do 1-40, ovoe K 120, ssvinje K l-J-8 do 140 kg. * Zaarnžna predavanja in ustanovitev zadrug. Z več straiii se jo pis^aio Zadružni zv«,zi v Ljub- ijani, da bi priredila po Koroškem zadrnžne poučne ie6aje in predavanja, bodi^i, da se misli ustanoviti iiOvo zadruge, ali pa prirediti poučen razgovor tudi ^pri že obstojeSih zadrugah. Z ozironi na to nam sporoča Zadružri«. zveza v Ljubljani, da }e gled^t predavtinj, použnih tečajev in ustanovitve zadrug drage vcUje na razptiiago vsem onim gospodom, xi to žele, samo prosl, da se jo pravočasno obvesti o potrebi govorniku. V to svrho odpošlje svojega tapika, znanega ^adružnegai * strokovnjaka gospoda Svetoslava Prerarou, ki nastopa že celo vrsto let kot zadnsžni govomlk po slavjen<ko^hrvatskih krajih naše države. * Ustanovircv poirnžBice Zadružne zveze v Ljubljani v Maribom. Na, zadnjem občnem zbona Za- .družne zveze v Ljabljani dne 27. m. m. se je glasom spremenjenih pravii pomnožil odbor in so se izvolili az Stajerskega v odbor sledeči gospodje: gg. drž. po- sl&nec dr. A. Kon J^ee in drž. poslajiec dr: I. Benkovič ter T. Gorišek, vikfar iz Celja. Dne 15/ t. m. se snide odbor k seji in se bo pri isti razpravljalo j> ustanovitvi pododbora podružnioe Zadmžne zveze v Ljubljani na Stajerske-m. Pododbor bo imel najbrže svoj sedež v Mnriboru. Ker ima ljubljanska Zadružna zveza na Stajorskem že lepo število slovenskih zadrug včlanjenih. je želeti, da se kmalu'» izvrši j »stanovitev pododbora. Stajerska podružntea bo deželna organizncija naših kmetijskih zadrug. Več bomo o tem poročali pozneje. ' * Odbor kat. tlskovnega društva v Mariboru. Obfiniizbor, ki se je vršil dne 4. t. m., je izvolil nov odbor, ki se je sestavil tako-le: dr. M. Matek, predsednik; dr. Fr. Kovačifi, podpredsednik; Fr. Spindler, tajjnik; dr. Anton Jerovšek, blagajnik; dr. Ko- i rošec, dr. Medvdd, dr. Mlakar, dr. Sorarek in M. 'SHrakl, odborniki. * Shod po^larlev in oficilantov se je vrSil. Ifako- -.o (or-oftali že časopisi, v soboto 29. rožnika ob n:.o-'o'>rojni udoležbi v dvorani hotela ,,Ilirija" v LiuMj;.'i'i. Na snodu se je sklenHo, razpnstiti staro drušJvo , ^Stivrjev tor nstanoviti novo. To društvo bode imoio si>r!ež v Ljubljani ter pod svoje okrilje zbipalo vso poSlarje, oficijainte in> aspirante KraJijske in Priii'or.si{e. Sertanja deZelna zvoza oficijantov in aspimitov s sedežem v Trstu prevzame pa vse po* Stne uradnike v Istriji in otokih. Dan ustanovitve novega društva nay.nanil se bode' pravočasno po vseh časopisih. Dolžnost vsakega poštnega uradiiika je, udeležiti se . tega preimenit^iega zborovanjii. Pojasnila <iaje: Krajni oidsek poštarjev in oiicijantlbv v Ljubljani! *• Nečuveiil člni liberalne stranke. Zveza slovenskih posojilnic preganja katoliško mislcfce uslužbence. Dr. Kukovec ima to zaslugo, da je povzročil bratomorni boj na Stajerskem. Smrt klerikailcem, to je gesloi te krvoločne stranke s hina,vsko pobožnostjo. V zadnjem času so vrgli kar štiri katoliško misleče ljudi iz službe na cesto. Žalska občina je odpustila ckosedanjega tajnika in ravnotako dosedanjega > redarja edino iz tega vzrota, ker sta somišljenika katoliške stranke. Siromaka sta zdaj brez krulia na cesti! In to je ob<Vma poslanca Robleka! Se hu]še je pa, da istotiiko krvoločno ravna Zveza slovenekih posojilnic, pri kateri je toliko denarja katoliško mislefcih ljudi. Saino radi katoliškega pfepričanja so vrglij iz tiskarnei enega knjigoveza, in iz Zvezne trgovine trgovskega nslužbenca. Obe žrtvi katoliškega prepriBanja sta morala iti iz domovine v tujino s trebuhom za kruhom. Tako je delo svobodomiselne napredne stranke! * C. kr. umetno-obrtna strokovna šolavLjubljani. Zavod obsega nastoppe oddelke: I. Zimskej tecaje za stavbene obrtnike ('zidarje, kamnoseke in tesarje). II. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za: stavbeno in pohištAye)io mizarsivo, strugarstvo,* rezbar^ljvo, kiparstvo, pletarstvo. III. Dnevno šolo za umetuo vezenje in čipkarstvo s strokovnimi oddelki za: umetno veaenje, šivanje 6ipek, pletenje (klekljanje) čipek. IV. Javno risarsko solo za mojstre in pomočnike. V. Javno risarsko šolo za deklice. Solsko leto 1907-1908. se prične za oddelkp II. do V. v četrtek, dne 19. septetnbra 1907. Zimski tečaji za stavbene obrtnike se otvorijo 3. novembra 1907. Vpisovanje v te tečaje' se vrši zadtiji teden meseca oktobra. Sola za obdelovanje lesa iina dveletni priprfivljaliii tečaj in posebne strokovne oddelke s triletnim poukom. Pripravljalni tečaj ima nalogo, nadomešfiati prve razrede srednje šole ter podafati učencem splošno podlagc za katerokoli obrt. Vzprejemni pogoji za učence in učenke se izvejo od ravnateljstva. * Zveza Jav. dušnih pastlrjev in katefcetov. Pri zadnjem občn3m zboru Zveze lavantinsMhl du&nih pastirjev in katehetov se je sledeče sklenilo glede nemških belic, katere uradi pošiljajo župnijskim ura dom. 1. Vse nemške golice se vračajo z opombo: Ker je uradni jezik avtonomnega župnijskega urada N. sloAyenski, se ne more rabiti. 2. Nemške tiskovine se nikakor naj ne, izpolnjujejo, ampak mesečni izkazi se naj pošiljajo na navadni poli belega papirja, kjer se umrli in nezakonski otroci vpišejo eden za drugim z •obi^ajnimi podalki. kraja, starosti, časa itd. Voditelji matic tudi naj nikakor ne naročujejo slovenske tiskovine pri državai tiskarni. 3. V^ako preganjanje za-  radi tega od katerckoli strani naj se naznani Zvezi z doslovnimi odloki. 4. Odbor Zveze naj se obrne po našem poslancu do Slovenskiega Muha, da stori primerne korake. Odbor Zveze lavantinskih dušnih pastirjev inl katehetov je v svoji zadhji seji sklenil, >da bo prihodnji občni zbor dne 4. septembra ob 11. uriv dopoldne v Poljčanah in da se glede na nenavadno ugodno gmotuo stanje zniža udnina z vstopnino vred na 2 K. Vsa pisma, zadevajoča Zvezo, se naj zanupi"ej pošiljajo g. Fridrihu Kukoviču, tačasnemu | podppedsedniku. * !Nov denar. Zlati po 100 K pridejo v kratkem v promet. Tndi dobimo nove 20-kronske bankovee, ker se eedanji prelahko ponaredijo. * Liberalci so povsod enaki. ^Reichsjpost" piše: Na n€k«Bi zborovanjn je liberalni nradnik Alex. Tichy govoril ia da bi poslušalee po potrebi iiavdašil, zabavljal je po zmožnosti 6»iz ^farje" in je povedal vernemu občinstvn to le B8trsšnou agodbo: moja majhna hčerka obiskuje šolo v Liehteasteinski ulici. In tu je r&el katehet pri verouka: ,Povgte doma ofetn, 6e ne bo volil krščanskega socijalca, bo vekomaj po^ubljen." Verni liberalni gospodi so vstajali lasje jh viharDo razburjenje je nastalo po isobani. Dotičfli katehet o vspj atvari ai slatit nič ia še le iz časnika je zvedel, kakžno fcudodelstvo da je očinil. Vložil je tožbo zoper iznajdljivega liber. govornika. Ticby se je silao klaverno obnašal pred sodišfiem. Ni ene besede ni mogel dokazat. Moral je brezpogojno priznati, da je vse zlagano. To je mcral pismaDO potriliti, za odpnščanje prosiii, 50 K plačati za obrambno droStro duhoFnikov, oa kar je katehet odstopil od tožbe. — To je samo eden Blačaj izmed sto dragih. Kdor je irael pri nas priliko brati liberalae liste flDomovico", ^Narodai List41 .Slovenski Narod"itd. mej volitvami, je bral lahko vsak dan takšae lazi, ki jih liberaJci vriDejo sedaj v folo, sedaj na prižaico ali pa kar v spovednioo. N pndli dahovnik « tero dostikrat niti ne zve ne, ali pa jo n resnica pisana v tnki obliki, da »e ne da tožiti jn zaht",v-Rti zadoščenja. Sieer pa naši iiberalai listi zavolj Ja.nc poštenosti" ne prekličejo nikdar svojih laži in ne sprejmejo nobenega popravka, čo se jib ne prisili. Sicer pa ee ti ,javno pošteni" listi lotevajo zdaj drage pra;kse glede cbrekoTanja dnhovaikov, ki je bolj varna in dosti laije rabljiva ia liberalni iznajdljivosti silno priložna; pegoslo aič ve<5 imenoma ne napadajo, rek<5 le: Bneki" dahovnik; kaj ae, toseda glužno lagati! Ali pa rejo celo poročati, kaj s« v spovedni^nh godi, to je ze cei" ln>iko in pa janažko dalo, ko se dn boraik ne more zagovarjati. Toraj le kurajino obrakajte, libcralna go^poda. Mariborski okraj. m Čebelarski shod se vrši dne 21. julija pri čebelBjakn vilteskega oskrbnika g. Martina Vidovič v Brestenici pri Maribora. Začetek ob 3. popoldan po večernicah. Predaval bo potovalni učitelj g. Jurančič. jK temu prvemn slovenskemn predavanjn v BresteDioi se vsi kmetje, posebao pa čebelarji prijazno vabijo! m Sv. Anton V Slov. gor. V nedeljo, dne 7. jalija, zjntraj ob dveh je med strašnim gromenjem strela adarila v hišo Janeza Kukovec, kmeta v Andrencih. Zgorel je samo gornji del hiše, kar je bilo leseno. Gospodarska poslopja, stoječa tik hiše, so dobri ljudje, ki so prihiteli na pomoč, z velikim tradom regili. Škode je blizu 1000 K, zavaroralnina pa znaša komaj 400 K. m Poljčane. Zadnji nLaži — Štajerc" se bridko pritožnje, da pri nas ni miru in prav ima: po cele noči razsaja neki člorek po naši vasi, da pokojaželjai Poljčančani niti spati ne moremo. Ta človek se je pretekli teden v nočnih urah zabaval s tem, da je sredi Poljčan vpil in kričal in se pretepal tako, da se je veliko ljudi predramilo iz sladkega spanja. Opomnimo g. župana, naj dragekrati kratkomalo pasti aretirati tega divjaka. — Slavno c. kr. okrajno glavarstvo vprašamo, ali velja pasji zapor samo za nas revne kmete, ne pa tudi za ,plemenite injako priljubljene in vrle gospode" in njih prijatelje? Kajti njib psi se navadno brez nagobčnika veselijo zlate prostosti. — K poročilu o ponesračeni 11 letni Ani Potisk še dostavimo, da glavna krivda zadene pa5 gospodarja, ki komaj 16 letnemu in nekaj slaboumnemu hlapčeku izroča svoje kcnje. m Poljčane. Slavna delniška drnžba! Vprašamo Vas, koga ste nam pa poslali kot depoziterja v Vašo zalogo v Poljčane? Ali ni to oni znani g. Mlaker iz Trbovelj, ki je imel vedne opravke s sodnijo. Tadi tnkaj ima svojo roko pri mnogih tožbah zraven. Zvezal se je z našimi najhajšimi narodnimi nasprotniki in povzročil prepire in blatenje naših mož v ptujskem Štajercu. G. župnik in sploh vsi zavedni možje so mu na poti. Zato pa pozivljamo vse krčmarje, ki odjemajo pivo pri delniški zalogi, da zahtevajo od drnžbe narodnjakom nikakor ne nasprotnega moža. m V odgovor. V zadnji številki ptujskega Štajerca se mi očitajo grozne laži. Z g. župnikom delama, kakor se piše, vedni nemir v fari. NajpodlejSe laži so izmislili ti naši gospodje, da bi me očrnili. Odkod je pa vzrastlo to sovraštvo ? Gotovo iz tega, ker sem se potegoval pred volitvijo za našega kandidata g. Pišeka. Na lažnjivi dopis odgovarjam le toliko: Že 38 let sem zagovarjal in branil naše geslo: BVse za vero, dom, cesarja! in hočem pri tem delu vztrajati tadi v bodoče. Vaših lažij itak nihče ne verjame. Zato si pa tndi štejem v čast, da me obrekujete Vi, ki Vam je vera deveta briga, Vi, ki Vam je vsak Nemec — bog. Dokler me bo blatilo ptnjsko lažnjivo kljuse, bom vedao mirno spal. Jaz pa hočem po poti, ki sem si jo začrtal, naprej. Moje geslo je in ostane: BNaprej za krščansko narodno stvar!" čeprav me obrekujete in lažete o meni, kolikor morete. Poljčane, 8. jalija 1907. GajSek. m Sv. Peter pri Mariboru. Naši bojevniki iz L 1866. so, imeli dne 3. t. m. pri M. B. na Gori za svoje' padle tovat-iše slovesno sv. mašo, ki so se je udeležili vsi še živeči takratni. junaki, pa tudi veliko drugih dosluženib vojakov. Lepo je bilo videti to četo mož, ki so jim večinoma odlikovanja dieila po^umne prsi. m Narodni fcmtie na Ritoznoju, Klopcah, Pokošati itd. tudi letos niso zaostali, ampak so kurili kresojve in streljaii z možnarji na čast sv. Cirila ia Metoda. m Sv. Anton v Slov. gor. V sredo doe 3. t. m. je odišel nekam slaboumen fant Jernej Vršič, pa Sb .se do danes ni 'vrnil. Fant je star okrog 19 let, je brez suknje in bos. Kdor fanjta dobi, ga naj izroči bližnji žandarmeriji, da ga istjai prjipelje donui v Andrence- m Fram.' Framsko občino toži pri okrajnem glavarstvu Janez Hrastnik, krčmUr pri Tirolarju ob državni/ cesti, No, Mi zakaj ? Cujtei in, se 6udite! Občina mu^ je poslala trikrat neko naznanilo in sicer v. slovenskem jeziku in Hrastnik je ni hotet sprejeti,.. češ, ne razume slovensiki:. Kaj pravite k temu? Kaj, pravite k temu' vi, ki tako radi zajiajate v to krčmo?. Ali, ni to zagrizenost? In kdo je ta Hras^nik ? Hrastnik je doma iz Zgornje Pols.ka.ve, v svoji ¦ mLadosti ni znal besedico iiemški in še sedaj jako slabo lomi nemški jezik. Hrastnik je bil več let trgovec na Zg, Polskavi, napravil tamkaj dvakrat krido, in pred dvema letoma je prisel v Fram ter kupiJ — prav za prav je toipila teta — gostilno pri Tirolarjii. Sara nima nifesnr, vse je napravljeno nh žer.o. In tukaj poskušata on in žena z oštarijo. Ob največjih praznikih prirejata plese in sicer še brez dovoljenjn in ta je edina krčma, kjer se sedaj najbolj pohlijšuje naSa mladina. Hrastnik je bil edin krčirtTij' v Iramski občini, ki je, prepustil Kresniku svoje prostore za shod, drugod jili ni dobi]. Tu se popivh, in kvnrta pozno v noč, večkrat čez polnoč. Mnogokrat' moru, občinska patrola pijance razpoditi in krčmo zapretl Framčajii! Kaj pravite k vsemu temu? Hivislnik! framska občina, je slovenska s slovenskjim zastopom. Le enega Nemca ima v odboru, ki je- pa moder in trezen. Kolikokrat li je obfiina prizanesla. a, sedaj nit več! Hrastnik ima na svoji krčmi odii>o nemSki »apis, torej ,je gostilna samo ra Nemce! m Pram. Kresovi so žareli po imSem Pohorju " in strelba se je ra/Iegala jiozno v noft fiez !dol Lrt goro na predvečor slov;:nskih bratov s\'. CiHla in Mejoda. Bilo je to veselo zriamenje za«l»lnosti .^Sega ljuctetva. —' Soboto fle. je vrSilai koliivdao-p nove kaplanije. PriSel jo od gTsvnrštva inžener neki g. Enzi, ki ne zna bescdin^ « (v«nskK*»a^ cerjc(venVon- ttor je pa popolnoma slovenski, le en mož zna nemški. JJradnik ni mogel govoriti z ljudmi. Nemškega zapisnika pa naši rnožje iiiso hoteli podpisati. Cast jim. Ko je župnik opornnil inženerja, zakaj se slovenski ne uči, je odgovoril. ta mladi gospodek, rekoč: Za.kjaj pa se ljudstvo .iemški ne uči? In to izjavo mtadega nemškega uradnika si hočemo pribiti. Tako torej! Naše Ijudstvo naj bi se zavoljo enega uradnika moralo učiti njegovega jezika ? Uradnik; je nastavljem in plačan zavoljo ljudstva, ni pa ljudstvo zavoljo uraflnika, torej mora uradnik razumeti tistr jezlk, katerega ljudst^vo govori. To zadevo sporoftimo in priporočimo našim posloncera. Prej&ni, rajnr inžener g. Stajnko je znal dobro slovenski in bil jaikp ljubezniv, naslednik ne zna ni6 in je vrhu, tega še preeej samovoljen. Gospod inžener! Drugod bioste zajdeli na hujši odpor! m Velika svcčanost v prid jdružbe sv. Cirila in Metoda v, Mariboru. Težavno je pisati o takih prireditvahi; nekateri 6,itajo radi slifinfci poroeija, dnugi pa zopet zamerijo hu|do, 5e je v njih* izpustil hote ali nehote dopisovalec najvažnejše dogodke, zlasti pa osebe in priprava. Toda utrjeiv tžurnalist se ne zmeni za vsa taka očitanja,1 on gre svojo pot iudi na to veselico, Jcafero hoče opisati ,vsem tistira,, ki' se zanimajo za take svečanosti, v spomin, vi jezo in nevoljo tistim, ka< kfe.j radi tolčejo na svoje* prsi in še na trebušček, češ, da so izdatki za otroške vrtece in slovenske šole do cela nepotrebini, zlasii če .jili vodijo Sastite sestre. Siovenske veselice so nekaj posebnega. Ce bi jih zasledovali vsaj 50 let niazaj, opazili bi, da se vendar razlikujejo med seboj, dasi.je na videz oblika vedno ista. Poglejva si to veselico in jo primerjajva z zadnjo preft 3 leti. Pred 3 leti je bilo vec občinstva, to je gotovo; toda reči moramo, Ida je bila tudi v nedeljo slavnost dobro obiskana, ker do 2000 Ijudi sei ne zbere vsak dan v dobiro obiskanem Nar. domju. Mnogo starih zvestih ofoi^kfevalcev mariborskih veselic si pogrešal; menim, da so izostali, ker so vedno preve'č st)skali mošnje, ali pa jihi je najbrže zadrževalo vneto politično delo. Vsem tem, ki so izostali, se^ moramo zahvaliti za tako premišljem sklep, dai se niso vdeležili svečanosti; 6e bi namreč Mli vsi v Mariboru, bi ne vedel, za koga naj opisujem to veselico. Glej, glej, kako je danes živahno na cesti proti Narodnenm domu! Sicer se druge dni te steze izogibljejo meščani, le Badlma in pa predsednika Postojilnice vidiš vsak dan teptati isti tlak, ker morata iti tu po svojih opravk&h. Danes mora biti nekaj posebnega v veliki palači ob Dravi. Prideva dol. Samo slovensko trobtojnico zapaziš; v yeži je vse golo; napravi to slab vtis. Mariboržatni so res čudni ljudje; vse hočejo imeti po svoje. Povsod kinčajo drHigi vhode k veselicam najlepše, stavijo slavoloke, pozdravljajo došleee z napisi, pa tudi' po deputacijah. Tu ni bilo vsega tega nič. Za/ malo mizico je seidel resni Avsenek in izpraševal vest .vsakemu mošni,6ku. ITa vhod torej ne obljubuje kaj pose^>nega; toda Ijudje so pomirjeni, ko vidijo tega gospoda toliko razkladati Ijudem bolj s prsti nego z besedami. Zmuznil sem se vendar brez vstopnice na» dvori^če in blagajnik se mi je še< lepo zavalil, da sem tako požrtvovalno o^rajtal njadplačilo. Vesel sem bil, da sem si prihranil 15 krajearjev; toda to veselje sem moral drago popla^ati; ne vem, so mi li povsod čitali na nosu, da sem šel brez vstopnice v dvoriš^e; vsaka dama mi je vse dražje prodala; zdfelo se mH ae vsaj tako. Lepa slika se ti nudi! Kreniva takoj n|t levo v verando. Tu imaš šotor za pijačo;' točijo se buteljke, pristne kapljiei; rade postrežejo naivečjim pijančkom gospa dr. Vonšekova, KoSanova^ Koprivšekova in gospodične Lenartova, Kopriv^kova, Lavtarjeva in Rapoceva. Med njimi se suče in .jim dela napotje rAsan-Beg,ovi6-Zemljič, kateremu je i^la barida tambuMašev, ker se je delalo za njiihov nastop preveč reklame na vabilih in v listlh. Zlastonj so ga lskali ljudje, 6e ga je kdo povpr&Seval po tamburaših, je začel razkazo -ati lepi šotor vinskib bratcev. Zeleno' bela barva je prevladala; na gornji polici vidi se sv. Cirila, in Metoda med palmami in velikimt šopki. Na spodnjih policah so bile uvrščene ste,klenice z okus. nimi papirnatimi ovitki. Pijaca ne diši brez jedi. To dobro ve gospa Jagodičeva, ki se je naselila takoj poleg prvega • Šotca z gospodifinama Mteko Novakovo, Zoro Vrtnikovo. Vse-je bilo tukaj v rudeče-beli barvi; meso jeBilo pač difago, ker so tajco ttragi časi; živina je draga sedaj, se je odreaala celo neka gospodična kratko. ko je zahteval gost prevelik)B porcije. ,V nežn.emi šotorftku, opravljenem z< zavesami in grbi, so ponujale pecivo vsake vrste gospodične Srnčeva, Schreinerjeva, Majcenova in Stegnarjeva. Njim nasproti pa ste točili gospodični Japodičeva in Vrtnikova šampanjec. Ne vemo, kaj je< bolj mikalo gospode v ta šotor, pijača ali s^criti • kotifeek za preprogami, fejer so se zbirali zločini vsake vrste, da bi| u^li strogira policajem. ' (Koneo prihodnjič.) m Umrl je v Mariborn odvetnik dr. IvaB Orosel st. V mlado^ti je bil vrl Slovenec. N. v m. p.! m Maribor. Pri stavbi nove hiše v Cvetlični aliei je padla dainarica Terezija Kropfl pet metrov globoko ia Be asočno poškodovala. Ptujski okraj. p Negonje pri Rogaški Slatini. Na predveder sv. Cirila in Metoda je gorelo tema svetnikoma na čast po nafih gričih mnogo kresov. — Pri nae je žaloBtao! Dne 4. jalija je bičal naša polja in vinograde ledeni bič — toča. Vse je okleeteno! — Na 21. jnnija je pogorel skedenj posestnice Terezije Groleger. Tadi bližnjemu Cajzekovema škednju je pretila nevarnost, pa so ga Ijndje obranili. - V kozolec posestnika Fr. Anderluh pa je dne 14. m. m. adarila strela. Kozolec bi bil gotovo pogorel popolnoma, ko bi ae agasila ogenj požarna bramba. — Vidite g. nrednik, same žalostne novice! p Rogaška Slatina (Odprto pismo.) Prejeli smo naslednje priprosto pismo, da je naj samo slovnižko popravimo in objavimo. Evo ga! Ljuba prijateljica Ema Žurman ! V začetka svojega pisaDja Te lepo pozdravim in želim, da bi te moje pismo pri najboljšem zdravjn in veselju našlo. V zadnji rNarodni List" si kaj lepo pismo poslala. Čestitam! Jaz ne znam tako, Ti pa si že od nekdaj vajena lepa pisma pisati. Ali se spomniš, da si pred več ko 25 leti neki deklini pisala: BOklicana bota pri Sv. Križu, poročena pa v Rogatcn. Že veš, zakaj!" To pismo so brale tudi priče, ki še zdaj živijo, me zastopiš? Tudi Ti častitam, da si tako srečna v zakonu. Pri tej svoji sreči pa se ne smeš povzdigovati v tretje nebo, prijateljice pa zaničevati. Ni vsaka tako srečna, da bi ^fajerberkarja" imela za moža. Moževa čast, ženina čast. Zato pa si agitirala za svojega moža, če tadi zdaj to tajiš, kakor kak nšvercar". Prav si storila, da si pisala Ani B. na Velikih Rodnah, naj njen sin zoper tvojega moža ne agitira, sieer bo slabo. To pismo je ved oseb bralo. Tudi je dovolj prič ta, ki so te slišale govoriti: nNaj govorijo v čitalnici, kakor hočejo, poslanec bo pa lenaš!" Torej agitirala si in zato Ti svetnjem: Pomiri se vendar, pomiri zdaj Svojega moža, pa tndi tistega štndenta, ki toliko maže v brezverske liste! Ako boš pa Ti še kaj pisala, pisala bom tndi jaz. Kar še dozdaj moški niso spravili med svet, bove pa midve. Bržčas pa bodo moški kmalu rekli: Ženske, kuhljo, knhljo, ne papero!" Zdaj pa sklenem svoje slabo pisaDJe in te še enkrat lepo pozdravim in ostanem Tvoja odkritosrčna prijateljica. Slatina, 2. jalija 1907. Kat. Ževei. p Sv. Križ tik Slatine. Vse se mora vtajiti, kar ti je neprijetno. Tega advokatskega načela se drži V. Žurman v zadnjem ^Narodnem Lista". Ona služnost radi nuosta čez Sotlo v Rjarici je bila res vknjižena na travriiku Žurmanovega očeta in ta travnik je zdaj Klemenov. Pojdite v Pregrado na ^grnntovnieo" in ondi bote to našli zapisano, pa tudi izbris, ki konduje z besedami ^ovi teret više ne eksistira." Jako smešna je Žnrmanova trditev, da oni most potrebnje vsak Štajerc, ki hoče na Hrvatsko. Kaj mislite, da se ves svet zdaj snče okoli tega mosta, kakor bi se o  volitvah moral okoli Knežca? Ni ^grdalaž", ampak resnica je, da je ta stvar bila kot prva točka dnevnega reda v občinski seji dne 2. junija t. 1. Občinski možje so takoj izjavili: 9občina za ta most nič ne da in ga tudi nikdar ne bo vzdržavala." Sam Žurman je pisal v zapisnik, rnaj se akti oddajo okr. odbora v Rogatcu, da isti večjo svoto od vlade izposluje." In če tadi vlada novi most postavi, po gornji izjavi ga občina ne bo imela na skrbi; morda Žurmani, ki so toliko vneti za občo korist." Kako malo priljabljen je V. Žarman med soobčani, kaže pa najnovejše dejstvo, da ga za 7. jnl. niso hoteli obč. odborniki izw)liti za volivnega moža za volitev v okr. zastop. Od 15 oddanih glasov jih je dobil samo 5. Ga pač skoz in skoz poznajo brez vsake ^Desramne klerikalne hujskarije.'1 p Hajdin. Pri nas smo na čast sv. Cirila ia Metoda karili kres, spnščali rakete, streljali s topiči in peli in mnzicirali, da je bilo veselo. Slavje je priredilo naše Kmečko bralno drnštvo s pomočjo dobrotnikov. p Frankovci. Dne 3. t. m. ob pol 12. uri je nas obiskala grozna toča, ki nam je uničila celo letino, posebno rž in pšenico, ki je bila že za žetev. Kar ni vzela dolga zima in ugonobila divjačina uničila nam je grozna toča. p St. Lovrenc na Dravskem poljn. V Čelanovo hišo je dne 6 t. m. strela v drugič ndarila. Čadno, da se ni Bikomor nič zgodilo, čeravno so stali ljndje v veži in je strela skoro vse kote preiskala. Hitra pomoč sosedov je udušila ogenj. p Hum pri OrmoŽU. V noči na 9. t. m. je razsajala tukaj strašna nevihta. Ob tri četrt 11. aro po noči je vdarila v hišo in gostilno g. Ivaaa Ivaanša; pogoreli sta ob jednem dve vinski kleti, g. Ozmeca in g. M. Vtičarja, kateri ste so 8 hišo držali sknpaj, do tal. Zavarorana sta prvi in zadnji. Na pomoč je prišlo ranogo Ijudi, predvsem loprška požarna bramba s svojo brizgalnico. Požarniki so delali s čadovito hrabrostjo do dneva in zabranili nadaljno razširjanje požarja- Po Krčeviaah je tolkla toča. Imeli smo strašno noč. p Bralno društvo pri Sv. Markn niže Ptaja priredi v nedeljo dne 14. jnlija t. 1. popoldne vrtno veselico na vrm Andreja Goloba v Markovcih z nastopoim dneviiim redom: 1. Kmetko staone t dobi tnrSkib vojsk — govori g. dr Pivko; 2. šaljivi bre&olov; 3. t-mburanje in petje domaiih tamborasev in cerkvenih pevcev. K obilni ndeležbi nljndno vabi odbor. p Bralno drnitvo pri Sv. Andraia t SIot. gor. pnredi v nedeljo 21. t. m. Gregor6itevo slavnost v gostilni gospe Neže Rota ob 3. popoldan. Na vsporedu je petje mešanega in možkega zbora, slavnostni go\or in gledališ^na igra nTrije titki", potera prosta zabava s šaljivo pošto itd. K obibii ndeležbi vabi vljudno odbor. Ljutomerski okraj. 1 Volitve t okrajni zastop gornjeradgonski &o raz- pisane. Do 25. t. m. morajo biti od občin voljeni volilni možje predloženi c. kr. okr. glavaretva. Sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca je sedaj poskrbeti, da bodejo voljeni t vseh naših občinah sami zaneeljivi, odločao aaši Tolilni možje. Ne eaega izdajalca ae sme biti v aaših vrstah, tako, da bode zmaga naša sijana. 1 Gomjeradgonski okrajni zastop je t svoji plenarni seji dae 28. junija t. 1. dovolil za železnico t Fehriog 1000 K podpore. Ta je pa lepa! Ali ima naš okraj v resnioi toliko denarja, da lahko kar meni nič tebi nič meče Nemcem tisočake ? Edaj pa smo mi dobili od Nemoev kako pomoč? Če hodejo imeti Nemci železnico, naj si jo zidajo sami. Tistih 1000 K bi se pač v domačem okraja tadi krravo potrcbovali. Pa kaj to Wratechka mar! Saj ma je Nemeo l)og, mi Slovenci pa bi itak po njegovem mnenjn morali že davno poginiti. Tako skrbea prijatelj je naš načelnik za svoje krajane, zato pa proč ž njim pri prihodnjih volitvah in naredimo konee takemu gospodarstvn. 1 Sy. Jurij ob očavnici. Slačajno sem bil nara>č pri zadnji seji okrajnega zastopa, kjer se je dovolilo en tisoč kron podpore za novo železnico Fehring-Radgona. Da pa dobijo ta znesek ložje okupaj, je seveda potrebno, da m zopet okrajne doklade zvišali za dva odstotka. Za božjo voljo, sem si mislil, to je gospodarstvo, samo za to, da se vstreže Nemcem, a naš okraj pa od tega ne bode unel nikakega dobička, se naloži na rame davkoplačevalcev novi davek. To je gospodarstvo, da se Bogn smili, sem si mislil, in žalostea odšel. Tako bodemo plačevali to leto že 27% to je od vsakega goldinarja davka 27 krajcarjev okr. doklad. Pri seji se je tndi videlo, da delato Bračko in radgonski Kodolid vse skoro tako, kakor sama hočeta, zato pa so nekteri udje med sejo tudi — spali. Kdaj bo tema konec ? 1 Poročil se je dae 3. julija gosp. Alojz R aj h, sin cerkv. kljnčarja v Ljutomeni, z gdč. Cecilijo »piadlerjevo v Sitarovcih. Pri tej priliki so spošt. gostje zopet pokazali svoje rodoljubje, ker niso pozabili na aašo prekoristno BDražbo sv. Cirila in Metoda". Nabralo se je v ta namen 14 K 70 v. Posnemajte! 1 Podrnžnica družbe ,,sv. C. in H." v Ljntomera si je izvolila za to upravno leto sledeči odbor: Predsednik g. Janko Karba, podpredsednik g. Fran Čeh, tajnik g. Ognjeslav Š k a m 1 e c, namestnik Peter V e s e 1 i č, blagajnik g. Fran Zacherl, namestnica gdč. Marija Lebar, odbornice: gospe Marija Chloupek, Marija Seršen in Matilda Grossmann. Podražnica sv. Cirila in Metoda ima lepe zaslnge za razvoj družbinega življenja med ljutomerekimi Slovenci. 4. t. m. je podražnica po običajni navadi dala zaknriti kres v proslavo sv. Cirila in Metoda. Med zvonenjem, streli s topoči in prasketanjem nmetnega ognja zadoni mogočen mešan pevski zbor BSloir. pev. draštva". Bil je lep večer! 1 Dstrelil se je dne 3. t. m. veleposestnik Matija Klobasa v Negovi, ko je bil na obiskn pri svojem bratu v Ivanjcih. Pred 14 dnevi mu je amrla žena. Zapnšča osem Depreskrbljenih ctrok, od katerih je starejši star 19 let, najmlajšo štiri. 1 Cven. Tnkajšno pošto je dobila gospodična Marija Mursa. 1 Iz Veržeja. V zadnji številki ,,Slov. Gospodajja" se dopis iz V>e»rže.ja dotik(a tudi moje osebe, kar mi daje povod, da o njem spregovorim. Najprvo dopisniku ne inorem izreči zahvale, dasiravno pri znavam njegov dober namen, ker mi ni mar za javno pohvalo, pa tudi grajo ne. Nobeno me ne spravi iz ravnodušja. Res riihče ne more tajiti, da sem v obče, v posebnem pa tudi za Veržej sam z dobrim delom obilo, dostikrat 5ez svoje mo5i v narodnem in vsakem drugem oziru deloval. Zato pa nisem pričakioval nobene plače ali polivale, ampak smatral sem to vedno za svojo sveto dolžnosb Moje žrtve res niso imele vedno potrebnega uspehja, ker je marsilkateri z'anikrnež v svoji zaslepljeni strtasti moje delo sproti podiral. Veržej bi kot staroslafvnj trg že lahio stal v 6astnejši luči, ko bi se moje in precej drugih trezno delujočih mož stremljenje ne spodkopavalo na ne6uvene na6ine, o katerih rajei molčim. Nisem častihlepen, zato se tudi ue potegujem za nobeno izvolitev, to privoščim nečimurnežem, ki v kakikoli šarži vidijo najvišjo 6ast in sladko mano. Dopisniku pa v popolnem obsegu pritrdim, da se v Veržeju reš vse, torej tujdi vsaka volitev zgodi v žarečem ognju prepirov, obrekovanj, natolcevanj, tožb in skrajno strastnega sovraštva. Uokler se v tem oziru ne bo vse povprek temel}ito poboljšalo, gazil tode Itrg vedno globeje v; — blato. Toliko nja ljubo resnici, ki žalibog tako rada v oči bode. Želim in upam pa, da se vse naše prebivalstvo strezni in da no|vo izvolj&ni občinski odbor v kratkem najde pot do — miru, ki smo ga vsi toli potrebni. To bo njegova nfajčastnejša zasluga. Veržej dne 7. julija 1907. Vinko Vauda, nadju(6itelj. — Dostavek uredništva: Tej želji se pridružimo tudi mi. Prepričani srao o dobrem narodnem mišljenju obeh' strank ? trgu, prepir pa, ki že toliko let, kakor rak! razjeda društveno življenje v Veržeju, se naj z lepega poravna doma, mi se pa ne moretno v njega spuščati. Toliko za ravnanje našim gospodom dopisnikom. Slovenjgraski okraj. s Iz Šmartna pri Valenji. K strmo ležeči podrnžnici v Belčah je na lepo nedeljo eno uro pred opravilom pripeljal hlapec pivo delniške pivovarae v Žalca. Konji pa so se gplašili strela in bo v dira zbežali po strašni strmini navzdo). Eden konj se je odtrgal od voza, drugemu je strlo nogo ia so ga morali usmrtiti. Le sreča, da še ni bilo ljudi, sioer bi se bila pripetila strašna nezgoda. s. »Narodnemn ListnL. Ljubeznjivi prijatelj duhovaikov ^Narodni List" je k drngim lažem o meni pridjal še to le lažDjivo porodilo: BJežovnik drži z veri sovražiio stranko." Tako je z lastno blagoslovljeno roko napisal velenjski kaplan Goričar na listek, ki je lagal o Ježovnika, češ, da je proti vieoki ceni iiviae. In napisal je nadalje ta vneti politik: nUober kristjan Ježovnika voliti ae more." Sbranili smo listek v našem aredništvu za večea spomia. BKer Narodoi List" — zavoljo ,javne pošteaoeti" — mene da — ne sprejme popravkov ia svojih laii nima aavade preklicati, izjavljam, da je navedeno poročilo, kolikor se moje osebe tiče, od prve do zadnje pičioe zlagano. Mafcs Goričax. b Trebah je raiparala žaga desetletnema siačkn žagarja Jožefa Zaveršnik v Prevaljah. Dečku je bliza iage izpodrsnilo in je padel aa žago, ki ma je razparala trebnh, da so ma čreva vea visela. Prepeljali so ga v bolaišnico v Slovenjgradec. Upaaje je, da ozdravi, ker čreva oiso poškodovana. 8 Golovabnka. Grozen vihar s točo smo imeli pri nas dae 3. t. m. Toča je padla na ped debelo. Uničeno je vse, tadi košnja, tako, da bodo morali ljndje prodati živino, ker bo primanjkovalo krme. s Toča nam je v Mislinjski dolini dne 3. t. m. vse potolkla. Padla je toliko, da je še drngi dan ležala. Ljndje pravijo, da bo vsled tega tako hude nevihte s točo, ker na Pohorja preveč sekajo gozde. s Skale. Se vedno je prepir med volilci Robiča in Ježovnika. Zadrrjo netieljo je Ježovnikova stranka zabavljala čez Robičeve volilcei in duhovnike, tudi zoper vero. Dfva t;ta hotela obiraii nekega kmeta, zakaj je bil tako neumen, da jje* Robiča volil. Kmet pa odgovori, da je sarn zase gospodar, da voli kogar boče. Povem vam, g. urednik, da med ranogimi je celo jeza in sovraštvo. To je poldazal sano Ježovnik, ko je enemu kmetu rekel, da ima hiijdiča pod srcem in da kdor je Robiča volil, nima vstopa v njegovo hišo; 6e kaj potrebuje, naj gre h kaplanu ali k Skazi, pri njem nima nič iskati.'~Ta, fie je pa tako, tudi ni treba okrajnih doklad pobirati od Robifievih volilcev, da od tega ne dobi kaj Ježovniki. Je tudi1 tako dobro, pa bodimo pri tem, vsak sebi. Ti, Dolf, ali še kaj poješ za Ježo\nika? Ali ne veš, da ti rai Skaloani sploh damo več zaslužka kakor tvoj bratranec Ježovnik v Velenju? Veš kako si lani orgM in pel, potem ko si pšenico pobral, ko so g. kaplanu Rabuzi kljuboval z orgljanjem in petjem, kakor bi mrliča imeli pred seboj v cerkvi. To je trpelo tri nedelje zaporedoma. Povemo ti, ko bi se bii pred bernjo tako obnašal na koru, ne bi dobil gotovo nif. Zato se imaš zahvaliti cerkvenemu predstojništvu, da^ te niso kar spravili* ven. Da nam pristaš liberalne stranke orgla in poje, to ni prav. Ali ni več orga.nistov na svetu? Želeti je pa, da bi se na bolje ofornilo v vsalcem oziru, da bi se) ljudje spametovali v svoj prid, kar iz srea* vsem želim, da bi pri prihodnjih volitvati edino le krščanske može volili. s Ši. Janž pri Velenju. Letošnje lete se kaže zelo slabo. Vinogradi so večinoma pozebli in tadi jabolk ia hrašek ne bo! Slabi časi! — 0 volitvah je že malo utihnilo. Le ta pa tam še ne dajo mirn Ježovnikovi pristaši. Pri nas imamo dva taka nemirneža, ki kar skozi okno na oesto nagajata ljudem. s Sv. Martin Ob Paki. Tukajšna trirazredna šola se s prihodnjim letom razširi v štirirazredoico. Več o tem predmetu prihodnjič! — Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je v naši krasni dolinici gorelo več kresov, ki so daleč na okoli razsvetljevali tiho lepo noč. — V isti noči okoli polnoči je tukaj tudi zgorela hiša Andreja Zibret po domače Pavlek. Pomilovanja vredna družina si je komaj rešila golo življenje. Zavarovanje znaša sicer malo evoto, a dobri nsmiljeni ljadje ma bodo pomagali, da si hišo zopct postavi. Požarna bramba je bila hitro na svojem mestu, da je še o pravem časa ogeaj omejila. — Paški liberalci so v predzadnji številki BDomovine" zopet pokazali, v kateri stroki so aajbolje iznrjeni. Dopisnik se nam dozdeva čisto iz sebe in piše take besede, ki ne pristojajo olikanema človeka! 8 Ribnica na Pohorju. Dne 5. t. m. smo pokopali nadebudnega šolarja Cirila Perkliša. 2. t m. je dopolnil 11 leto, 3. je amrl in na svoj god je bil pokopaa. Pogreba so ae vdeležili vsi šolarji z gg. nčitelji ia mnogoštevilno Ijudstvo. — 3. t. m. je dobila naša Velka Kapa novo kapo, pobelila jo je toča, ki na njivah, hvala Bogu, ni napravila škode, ker je šla med dežjem. — Naše bralno društvo spi amrtno spanje. Časopisi prihajajo v obilnem številn, a kaj ko ni nobenega, ki bi jih bral; ležijo aa mizi nedotaknjeni. Sploh v narodnem ozirn smo tnkaj preveč zaspani; npajmo, da bo boljše! s ,,Sonnwendfeier" so obhajali šaleški Nemci v nedeljo pred Janezovim ob kantini. Nas ktar ne zaniinai njih kres, privoščim jim to veselje, tu(di ne kaj je ob kresu govoril neki mladi fant o starihi Germar nih in njih bogu \Votanu.- Saj pred tem njih bogom in tudi preti gorjaeami starih Germ&jnov in njihi rumenimi bradami nas ni strah. Tudi nas ne vznemirja veselo upanje, katerc je izrazil vojvoda šaleških Nemcev Priboschitz (njegovi sorodniki ob Savi se pišejo Pribožič), da bo Saleška db%a, še enkipat vsa nemška. Mi tega, je rekel, ne bomo učakali, pa6 pa naši otroci. No, no, a pisl bartn! pravijo naši Nemoi! Toda zanimivo pa je, iz česa mož to prerokuje. Pa najprteje še opomnimo, če je že kdo pozabil — posebno gospodje okoli ,,Domovine" in ,,Narodnega Lista" imajo v tem oziru včasih slab spomin — torej mi opomnimo, da je bil ta> Priboschitz od Narodne stranke (tako iraenovane namreč, boljše liberalno nemčurske stranke) ob ožjih volitvah poklican kot zaupni mož. Drugič še pripomnimo, da so bili letaki za nSonnwendIeieru, ki se je vršila letos ,,zu Gunsen\ der',deutscii.;n Schule in Wo^an"', nŁibUi na vseh tistih hišab, kv so nosile zadnjič letake za narodlnega kandidata Ježovnika, nadalje omenimo, da so se udeležili ie ,,Sonnwendfeier" glavni Ježovniiovi agitatorji,! tudi oni drugi zaupnik Narodne stranke (narodna se namreS imenuje, sicer je pa liberalno nemčurska.) trgovec Wutti in mnogi drugi, fie n&kateri, ki se sicer Slovenee delajo, ki pa so sioer sami pristaši Narodne slranke. Samo teb 6rnih klerikalcev ni bilo nobenega, ker te bi bili pa ti atari Germani kar pohrustali, tako so biji hudi nanje, Je s temi narodnimi pa so kakor c»y6ice krotko skupaj sedeli. Zanimalo bo gospodo okoli ,,Domovine" in ^Narodnega Lista" gotovo tudi dejstvo, d'a tisti, kil bodo izmeti Slovencev svoje otroke poslali v nemško šolo, so sami, pristaši Narodnei stranke. To bodi v tolažho povedano dr. Kukovcu, da njegov klic ,,več nemščine v šoli" v Saleški dolini ni padel na nerodovitna tla. Toda povrnirao se • k prerokovanju Prischitzevemu: Saleška dolina bo enkrat še nemška. .Ta^cole je razmotrival med drugim:j Mi smo letos volili Ježovnika, ,,slovenskega" kaaididalta. Sto in sto Nemcev nas je volilo slovensko. Sicei ne bii bilo prav, pa storili smo to zato, da črni nei prHdejo kvišku. Ježovnik pa je liberalen. Posebno pa zato, ker upamo, da kakor smo mi sedaj liberalnim kmetom pomagali, bodo tudi oni nam nft, pomofi pri občinskih vol%ah, da Veleni« postane to, kar je sedaj Soštanj, da namreč dobimo nemškega pnrgerrmjstra. Odkrito je govoril g. Vinko Priboschitz in vendar še ni vsega povedal, kar mi vemo in lcar je razodel že pred volitvami nekomu v Soštanju, kar itoa pisano ali ustno od Narodne stranke in Ježovnika. Heil Narodna stranka! Kmetje, vrli slovenski kmetje v velenjsM občini, ki ste do sedaj stali ob sitrani v resnici narodne Slovenske kmečke zveze, združite se, da se nikdar ne uresniči taklšna želja po nemškutarstvu v velenjski obfiini. Vi k(a,toliško-narodni kmetje boste rešili čast slovenske občine velenjpke. s Iz Saleške doline. Socijalni demokrat Sitar je imel dne 30. m. m. shod v Pesji vasi za premogarske delavce, katere je vabil v organizacijo. Da je bil kot govornik na shodn tudiVolk iz Soštanja se samobosebi razume. Jak. Volk se je posvetil popolnoma politiki in govorništvu ia pa organizaciji ljudstva. Kmete vabi k liberalai nemškatarski stranki, ki se je dozdaj imenovala MNarodnau stranka, delavce pa k socijalnodemokraški. Vse hoče gospodarsko osrečiti, ker veste, Volk se razume Ba — gospodaretvo. Konjiški okraj. k Konjice. Lepo je bilo videti na predvečer sv. Cirila in Metoda z grička pri Sv. Ani svetle kresove, ki so goreli na čast slovanskima apostoloma. Našteli smo jih do 15 po zelenem Pohorjn in v nižavi po lepih konjiških viaskih gorieah, ter se veselili zavednih slovenskih prebivalcev. Krasen je bil zlasti kres nad vinogradom Pospišilove t Skalicah, kjer se je navdašeno zapelo tadi par slovenskih pesmi ter se zažgal umetni ogenj in se spuščale rakete. Kmet L o ž a k pa je pri svojem vinograda pokal s topiči, katerih strel je mogočno oznanjal pozno v noč konjiškim tržanom, da še živi ter se zaveda svoje narodnosti slovenski rod v dravinjski dolini. — Zelo viharno vreme imamo letos v naši okolici. Skoraj ga ni dneva, da bi se ne pripodili črni oblaki preko konjiške gore. Tako je pretečeno sredo dopoldan okoli desete bil zopet precej hud naliv med gromom in bliskom, ter je strela udarila v hišo po domače pri rGrunbaumuu na Blatn, vendar k sreči brez zdatne škode. V soboto popoldan pa je v Skalioah strela omamila nekega viničarja, ki pa se je kmalu zopet zavedel. Treska in hudega vremena, varaj nas, o Gospod! zlasti, ker v vinogradih, v kolikor nam je prizanesla zima, še precej lepo kaž(*. k Žreče. V torek dopoldan je pogorela hiša posestnika Gregorača. Kako je ogenj nastal, se ne ve; o866tnik je zavarovan. — Naša posojilnica—rajfajzenovka že delnje, ter ima že v prvib poslovnih daevih jako povoljen deaarai promet. Celjski okraj. c Dobrna. Lepo so praznovali dobniski Sloveaci predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila ia Metoda. Številni kresovi so goreli po gorah, Dobrna je bila v lampijonih ia lačicah. Gromoviti streli so odmevali od hriba do hriba. Tujci so bili zavzeti nad krasnimi prizori. Da bodo Bnaprednjaki" škripali z zobmi, smo pričakovali; da bodo pa pokazati tako živinsko snrovost, še nam na misel ni prišlo. Kradli so sveče in lampijone! Pfuj čez tako lopovstvo! Stvar ima že žendarmerija v rokah, ia radovedni smo, če bo tokrat mogoče najti zločince. Slovenci! pred naprednjaškimi azmoviči dobro zapirajte vrata in držite se za žepe! c Sv. Jnrij ob juž. žel. Na predveder av. Cirila in Metoda je gorelo veliko število kresov po aaši obširni občini. Videli so se kresovi po visokih naših hribih, kakor je Rifnik, Resevna, Hv. Rozalija, Podgrad, Botričnica itd. Posebno se pa rcora omeniti kres, katerega so letos prvič zakurili samostojno vrli kmetje na Kamenem. e Svetina pri Celju. Dne 21. t. m. pride t ta prijazen kraj Marijina dražba iz Celja. Ob 8. ari zjatraj je sv. opravilo v cerkvi, potem pa zunaj cerkve predavaaje in deklamacije. o Umrl je dae 9. jnlija nadnčitelj v Novi cerkvi g. Franc Leskovar nagle smrti. N. p. v m.! c Iz Celja. Na shoda cinkarskih delarcev je v nedeljo, dne 30. m. m., g. državni poslaneo Gostinčar nad eno uro trajajočem govorn razmotrival navzočim delarcem o dolžnosti in pravicah delavstva vobče ia pa o vclikanskem pomenn združene delavske moralične sile. Gosp. državni poslanec je vzel na znanje tadi stavljeno resolucijo v prilog državnim delarcem proti zvezi avstrijskih privatnih iadastrialcer. c Petrovče. Dopisnik ,,Narodnega Lista" dne 13. t. m. iz Petrovč je med 6asomJ volilne dobe za državnoetjorske volitve veliko pisal in a tem prodajal svoj narodni liberalni značaj v raznih liberalnih slovdnakih in nemških ftasopisih, ter svojo kačjo jezo razlival nad g. dr. Jančičem in petrovškim županom Korenom. Sedaj pa, ko so državnozborske • volitve končane, še ni strastna jeza dopisnikova ohlajena. Zatorej se dopisniku svetuje, če mu nil drugače mogoče si samovoljno jezo ;vtolažiti ali ohladiti1, naj si izprosi v kakšni krdmarski ali mesarski lcdenioi pol kil|B leda, mogoče inu bo pomagano. Kolikor je pisal v lJb&ralne liste že v začetku državnozborskih volitev, in še sedaj piše, ter razliva svojo strastno jezo, kakor bi hotel' dr. Jančifia in^ petrovškega župajna Korena v žlici vode potopiti. Dopisnikt si svojevoljno vzame pravico, v imenu ljudstva pisati: Ljudstvo se je kaplana Jančiča že davno naveličalo. Dopisnik je bržkone edini, ki se je g. dr. Jančiča naveličal. Dopisnik dalje v tistem dopisu klobasari: Mnogo domačinov ne obiskujo ve6 zaradi njega lepe petrovške cerkve. Kakor so biii pred volitvijo držfavnega poslanca, kateri niso rddno obiskovali božje službe petrovSke oerl^e, tako in taki se znajdjejo tudi' sedaj, med njimi tudi dopisnik. Vkljub taktemu pisarjenju je kakor poprej, Še bolj sedaj, vsfako nedbljo inipraznik približno polna cerkev pri redni božji1 službil Ce dopisnik sedaj ne obiskuje lepe petrovške cerkve, se lahko pogreša. Daljo piše k sklepu imenpvanega dopisa: In občna želja ,je, 'da ta nemir sejajoči dušni pastir kraalu zapusti našo lepo Savinjsko dolino. Velika predrznost in samovoljnost je, izreči: .obfina želja." V taki želji je dopisnik zopet osamljen. Tukajšni župljani in občani pač. lahkb rečemo svojo željo: za službo božjo vzgleldnega dušn,ega pastiTja g. dr. Ivana Janfiič v Petrovčah še Bog m(noga leta naj živi! c Trbovlje. Veliko Ijudsko slavnost v prid dražbe sv. Cirila in Metoda priredite tukajša podružnici v nedeljo dne 21. t. m. popoldan na Pastovem vrtu. Sodelnje iz pr^aznosti pazniška godba. c Šmartno v Rožni doliai. Opozarjamo 8e enkrat na ljudsko veselico v Šmartnem v Rožni dolini, katero priredi ondotno bralno pessko druStvo dne 14. julija pri Stožirjn s pray zanimhim in raznovrstnim vsporedom. Med posamezoimi točkami igra godba. c Izobraževalao drnštvo v Št Petru v Savlnjski dolini priredi dne 14. julija ob 4. uri popoldan v prostorih g. Sribarja v Doberteši vasi veselico. Vspored: 1. F. Prešeren: nKrst pri Savici", 2. Godbeni koneert. 3. BBob iz Kranja", burka y 2 dejanjih, 4. Rožici, mešan zbor, 6. BPri gospodi" Saloigra v 2 dejanjib, 6. Slovo, moški zbor, 7. Prosta zabava. Brežiški okraj. b Dobje pri Planini. Ako liberalec le zine, že misli, da je povedal veliko modrost. Za modrost, ki so jo objavili v Štajercu št. 26, jim je razpisana nagrada 1000 K. Na Žurmanovom shodn v Dohju je odprl Pulko svoja liberalna UBta in modro povedal: BVe5ina je na naši strani, le par bab je na oni strani." Po volitvah je videl, da je njegova večina spravila za Žurmana 43 glasov, na oai strani pa je ostalo samo 183 glasov za dr. Korošca. Pulko je tožil tiste, ki so bili aa oni strani in so klicali: nVen s Pulkom!" Pa ni hotel tožit onih par bab, ampak štiri može je tožil, ker so baje klicali: nPulkota ni nič prida." Toda možje so tistokrat, ko je govoril o križih v šoli, klicali: MVen ž njim, čez okno ga vrzite, takega ačitelja nočemo!" Dva je sodnija oprostila, dva pa sta bOa nekoliko obsojena. Eden od teh je baje rekel: nPalkota ai nid prida." Kerpa trdi, da tega ni izgovoril, vložil je priziy. Palko, vedi, ljadstvo te ne mara, zaradi vedaih tožb in pa zato, ker si povzročil občini veliko stroškov s tem, ker si šel svojeglavao stanovat k aemškema kramarja. Zdaj te poznamo, kako delaš za občino. Pri volitvah v jeseai ti bomo povedali, ako popred ne odideš. Nikar ne misli, da te bodo volili za žapana tisti, katere si neštetokrat toževal in jim zakrivil nepotrebno zvišanje občinskih doklad. Ako bomo izzivani, še bomo mnogo povedali, kar je hotel prikriti Vistarini, neblagega spomina. To bodo leviti, še hajši, kakor oni, katere mn je bral dr. Hrašovec pri sodnijski obravnavi v Kozjem, ko je povdarjal, da se pri Palkotu kaže smrtno sovraštvo do dnhovnikov. Narodno gospodarstvo. g Podraženje mesa. Načelnik dunajske mesarskei zadruge občiijski svetnik Hutter je izjavil, da, ako do jeseni srbska meja za utvoz živine ne bo odprta, nastane taka draginja/ mesa, kakoršne doslej še ni bilo. Dunajski mesarji tedaj povišajo ceno mesa za 60 do 80 v pri kilogramu, takp, da bi 1 kg mesa velj-al 4 K!j Dunajsko časopisje srdito pobija to izjavo ter pravi, da je upra^v neduvena, ker so cene živine na dunajskem trgu tako padle, da bi mesarji brez ozira na srbsko mejo morali' cene tnesa za 15 v pri kilogramu znižati. g Novi viiiskl zakon. Razne in neprestane pritožbe o poiiarejanju vina in o nepoštenem ravnanju z vinom so vendar-le izdale! Dobili smo nov vinski zakon, ki utegne — ako se bo izvrševal — mnogo pripomoči, da se zboljša vinska kupčija in da preneha sleparija po vinskih kleteh. Po novem zakonu se ima namreč veliko strožje postopati proti vsakem nezakonitem ravnanju in pomnoževanju vina. Po prejšnjem zakonu iz 1. 1880 se je lahko prodajalo tudi ponarejena ali umetjio napravljena vina, akoi se je dotičnik oglasil za koncesijo in ako jLh je | prodiajal pod im&nom umetnega vina. To je danes popolnoma prepovedano in se kaznuje po zakonu o ponarejafaju živil. Novi zakon gre pa še dalje in predpisuj& natančno, kaj se sme vinu dodati, da z njim pravilnp ravnamo, in kaj ne. Posebno natančna so v zakonu tudi jioloCila o dodajanju sladkorja. Dodajanjet sladkorja se je marsikje tako udomačilo, da jp trebalo tudi v tem pogledu posebnih določil. Mnogo je stroikiovniakov, ld so1 za to, da se sme sladkor dodati; nastopili so pa tudi taki, ki so proti vsakemu popravljanju pristne vinska kapljice, naj si bo s sladjkorjem aiif s 6im drugim. y zakonu se je vbrala nekaka srednja pot. Novi1 zakpn namreč rdopušča dodajanje sladkorja, todk le proti, izrecnem dovoljenju politične oblasti. Ako bodeš hotel moštu dodati sladkorja, treba bo prosili poprej ekrajno glavarstvo in sicer potom županstva ali kmetijske podružnice. Lahko se za tako dodatfanje oglasijo posamezniki ali cele občine, recima v Letih, ko je grozdje sploh slabo dozorelo. Kadar je p~a, vsled slabe letine prizadetih, več okrajev, more deželna vlada dovoliti, da se zboljša pridelek s pomočjo sladkorja. Kdof bi prestopil to zakonsko določilo, se posebno strogo kaznuje, in sicer ne le z denarno kaznijo, ki znaša do 1000 K, ampak ob enem tudi z zaporom do enega meseca. Razun tega se ne sme tako vino, ki se je zboljšalo s pomočjo sladkbrja, niikdar prodati pod iinenom pristiiega vina. ali jiara,vnega vina. ReCi moramo, da so ta zakonska določila zelo trda, toda potrebna so v sedanjih časih, kajti prav s temi določili se bo nnjbol,i oviralo umetno pomnožeranje vina in s tem vred odstranila tista konkurenca, ki jo delajo s sladkorjem napravljena rvina. Ko bi se na Francoskem o pravem času prepovedala] poraba sladkorjia vlkjletarstvu, biibilodanes drugače po vinorodnib.' krajth južne Francije; tako je pa nastala prava prekucija, ker ne morejo ljudje svojega virra, prodati tudi zai slepo cepo ne; vse to pa spričo nepoštene kpnkurence, ki jo dclajo vinskit trgovci po velikih mestih s svojimi polavini. Važna za nas so v novem zakonu pa tudi dolooila o napravi petijota'ali tropinskega vina. Zakon dopušča sicer. napravo petijota za domačo rabo, toda treba ga je naznaniti pri županstvu in povedati, koliko se ga je naredilo. Zakon pa tudi zahteva, da nosi dotična posoda v kleti razloCen n^apis, da je notri petijot. Kdor bi prestopil to določilo, se kaznuje z denarno globo do 200 K ali pa z zaporom do 14 dni. Slednjič so važna doloSila o vinskem nadzorovanju po ldetjeh. Po novem zakonu se imajo namreč nastaviti posebni kletarski nadzorniki, ki bodo pazili na to, da se zakon izvaja in da se kaznuje vsak, kdor biravnal protizakonito. Vsaka dežela ima dobiti kletarskega nadrzornika, ki bo imel pravico, pregledavati vinske kleti in, nadzorov&ti ravnanje z vinom, kakor tudiivinsko kupčijo. Ti nadzorniki bodo seveda zapriseženi zaupniki vlade, sicer pa v besede pravem pomenu vinski tajniki. Ko stopi zakop v veljavo, hočemo ga natančneje razlo- ml  g Ali imam pravico do svojega roja, ki se vsede na tuj svet. Glede rojev in ubegiih domačih živali velja § 384. občnega drž. zak., ki slove: Domači čebelai roji in druge domače ter nkročeno živali niso predmet prostega lova, temveč ima lastnik pravico zasledovati jih na tujem svetn, vendar mora povrniti posestniku tega sveta nastalo škodo. V slučajn, da lastaik matičnega paaja 2 dni ne zasleduje roja, ali da je abegla domača žival 42 dni samaodsebe izostala, jo more na skupnem zemljišču lastnik tega zase vzeti in obdržati. g Hmeljev škodljivec. Na Češkem dela posebno škodo na hmelju neka vrsta uši, katero imenuiejo hmeljevo aš. Žival sedi na spodnji strani peres ali pa na poganjkih ter sesa s svojim dolgim rilčkom sok iz rastline. Lani je povzročilo ta živalica v nekaterih krajih aa Ceškem slabo letino. Letos so pa začeli hmeljarji škropiti hmelj s tobačnim ekstraktom, ki je najboljši pripomoček zoper te škodljivce. Na 100 1. vode vzamejo 1 klg. tobačnega ekstrakta in y, ali 1 klg. mila. g Varujmo prašlče pred rudefiico! To je klic, ki naj odmeva po vsih naših krajih, o4 vasi do vasi! Koliko škode nam je že povzročila ta pogubonosna bolezen! Vsako, leto imamo z njo opraviti, zdaj tu, zdaj tam. Mnogo bi vedeli o tem povedati gospodarji, ki so bili prizadeti. Tudi lansko leto je napravila rudečica premnogira gospodarjem prav občutno škodo. In ker se prikaže ta bolezen le v poletju, ko nastopi' vročina, je prav sefclaj čas, da opozorimo naše gospodarje na vse, kar utegne odvračati nevarno to bolezea od naših svinjakov. Že to, da nastopi ru^ečica v poletnem času, ko je vroče, nam bodi prvi migla.i, kako je treba ravnati s prašiGi, da se ne zatepe Tjolezen v stvinjak. Varujmo prašiče pred'i vročino! To je prvo, kar moramo nažim gospodarjem na sroe polagati. Skrbimo, da sv;iiDjaki ne bodo soparni in pregorki v poletnem času, ampak nasprotno, da bodo zava^ovani kbljkor mogoče pred vročino iri'da so zračni. To je prva in najvažnejša zahteva! Skrbimo za hlad in za čisti zrak, saj nas to primeroma najmanj stane. Cist zrak je zastonj, za hlad] se da pa tudi skrbjeti, če se kolidkfaj ¦ brigamo za svojel šfietince. Ni6 ni slabšega, kakor če morajo prašiči vročino trpeti. Z(ato pa skrbimo za potrebno senco v poletni vročini. Skrbimo za hlad pa tudi na nafiin, da prašiče pridno kopljemo, in če. to ni mogoče, ' da jih veftkrat' uraivamo. Voda vpliva v tem času čud,ovito ugpdno na dober ppfyit in na zdravje prašičev, — K&kor je skrbeti za varstvo prašičev pred vročino, tako ' je skrbeti tudi za potrebno snago v svinjaku in zunaj svinjaka. Kaj mislite, da je to dobro, če se pari. gnojnica in blato pred sfvinjakom? Ali mejiite, da je to zdravo, ee pritiska solnca v gnoj, ki leži okrog svinjakja? Gotovo ne! To ni zdravo, ne dobro vf poletni: vročini. Pod svinjakom imajo; biti/ Jrlina^ nepremočna tla, scalnica naj se pa odteka tja, kamor spada, namreč v gnojnično jamo, ki more biti obzidfina in pokrita. Gnoj sam naj se pa spravlja na gnojišče, kjer je; prostor zanj. Okrog svinjaka pa hodi prostior ograjen, da se prašiči vanj spuščajo, da se qndi preskiačejo, da rijejo in iščejo to, kar, jimv svinjaku munjka. Te ograje,1 ki jih kaže z'drevjem nasaditi, da so dosti senčne, naj pomagajo, da se prašiči kolikor magoče njihi nara\i primerno preživljajo in utrjujejo. Pomanjkanje . takih tekališž in neprestano bivanje^ ,v tesnihT zaduMih |n nesiuažnih svinjakih je mnogo krivo, ako nam prašiči slabše vspevajo in raje bolehajo za rudečico. Paziti pa je tudi' na to, ijdai se poklada prašičem zdrava krma, kajti znano je, da se rudečica rada naleze po slabi in izprijeni krmi. Pazimo tedaj tudi na to stran, da ne delamo v svojo škodo kakih napak. Po naših krajih, kjer se tolikjo baranta s prašiči, moramo naštm1 gospodarjem pa ; še nekaj na srce polagati. Pogostoma se zanese ta' bolezen, po tujih pi\aši6ih, po prekupciji itd.n. Uvažujmo to! Na semnju kupljene prašiče je imeti nekaj časa posebej, da jih la|iko opatznjemo, ali so zdtravi' ali ne.' Ce so žival^. jkoliCkaj suniljive, impti jih) je toliko časa ločeiije, |3a se prepričamo o zdravstvenem stianju. — Dobro bi bilo, da bi se tudi pri nas vpeljalo cepljefeije proti rudečici, ' kajti cepljenje je še» najizdatnejše sredstvo proti tej bolezni. Ako se j& že po:drugih deželah toliko^torilo za to cepljenje, zakaj bi se pri nas prav nič ne storilo; ' Zahvala. . Ofdbora mariborske ženske in možke podruž^ nice družbe sv. Cirila in Metoda izpolnita prijetno dolžnost, da se najiskreneje zahjvalita vsem, kj so na katerikoli način sodelovali pri veliki svečanosti v mariborskem Narodnem dbmu dne 7. julija t. 1. Osobito se zahvalita z vsem priznanjem in z neomejeno hvaležnostjo: častitim damam mjariborskim, ki so s toliko vnemo in požrtvovaluostjo tielovale v racilienih šotorih, jvrlim RuSanom za izborno vprizoritev narodnega praznika; pri Sv. Areh*uB slavni mairiborski Posojilnici za veledušno brezplačno prepustitev vseh prostorov Narodnega doma, slasvnemu Trgovskemu klubu v Mariboru za osnovanje^ k^asnol vspelega Jugoslovanskega sejma, slavnemu češkemu klubu za sodelovanje, častitemu vodstvn otroškega .vrtca1 pri šolskih sestrah v Mariboru za nepozjabljivo in nad vse ginljivo otroško pi-edstavo, slavnemu MaribOrskemu Sokiolu za sprelno izvajapje prostih vaj, odličnim pevkam in pevc-jm, zlasti njihovemu neumornemu vodji in slavnemu konzorciju za njegovo izvenredno blagohotnost. Velika svečanost je imela mogočni moralni pomen in celo povoljen gmoftni uspeh; zato naj vse velespoštovane sodelovalke in sodelovaJce napolnjuje presladka zavest, da so storili velezaslužno narodno delo. Odbora obeh podružnic. Najnovejše novice. Katol. poliL draštro ,,Sloga" t Ormožn, katero pa je dolgo časa že samo po imena katoliško in se nahaja v popolni oblasti advokata dr. Omnleca, sklicnje za nedeljo shod v Ormož, aa katerem hoče dr. Ploj prati svoje nečedao ravnanje. Delal bo kakor dosedaj z — neresnioo, ker dragače se ne more opravičiti. Sioer pa drnštro nSioga" ni postavilo Ploja kandidatom, ni nič storilo za njegovo izvolitev in nima nobene pravice, soditi o Plojevem korakn. To pravico ima le nKmečka zveza" ia ta je že sodila! Zaa ilno je, da da dr. Ploj in katoliško droštvo nSloga" tiskati svoje plakate tamkaj, kjer se tiska nNarodni List" in nDomovina". V slovenskem klabn so vsi slovenski katoliško - narodni kmečki poslanci. V jugoslovanskem klaba so Hrvati in slovenski liberalci. Naši volilei so zahtevali, da se ne pridrnžijo poilanci BKmečke zveze" Robleka in Ježovnika, za to tudi niso šli v jngoslovanski klub. Dr. Ploj je zapustil tovariše v Slov. klubu ter šel k Hrvatom in liberalcem. Pravi, da iz rodoljnbja! Ali mu niso slovenski tovariši Kmečke zveze bližji uego Hrvati in liberalci ? Dr. Ploj se je proti mnogim izrazil, da ne gre vei v klub z voditeljenn katoliško narodne straoke dr. Šnsteršičem. Takaj tiči ,ro doljubje!"