KATOLIŠKI
1
LETO XLIII. - Štev. 21 (2147) - Četrtek, 30. maja 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE 6RUPP0 ll/70% - AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P.T. Dl GORIZIA - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA redazione E amministrazione jel. 0481/533177 - Fax 533177- Pošni t/rn 11234499 PODUREDNIŠTVO: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646		
Evanselizacija v družini DC noče predsedniške republike
Prpišn ip Hni l; Dimu vacArlcjl
Pastoralni načrt v goriški nadškofiji predvideva letos »Evangelizacijo družine«. Tej temi je bilo posvečeno tudi nedeljsko srečanje obeh Goric na Sv. Gori. Zaradi tega je g. škof Pirih v svoji homiliji med mašo spregovoril prav o družini. Ker so njegove besede slišali le verniki na Sv. Gori, a je prav, da jih slišijo tudi drugi, objavljamo njegovo pridigo v celoti. (Ured.)
Krščanski Bog ni samotar, saj živi v skupnosti treh božjih oseb. V njegovi naravi je, da spoznava, da ljubi, da se daruje in sprejema.
Sv. Trojica bi morala biti vzor življenja vsakemu kristjanu in prav posebej vsaki krščanski družini.
Družina je osnovna celica človeške družbe. Če so celice zdrave, je zdrav celoten organizem. Tako je tudi z družino. Iz družin izhajajo novi rodovi. Čeprav družina ni edino vzgojno okolje, pa je gotovo res, da na človekovo osebnost odločilno vpliva prav družina z odnosi, ki vladajo med starši in otroki ter med otroki samimi. Posebno verska vzgoja je v sodobni družbi odločilno odvisna od družine. Veliko bolj kakor od verouka v župniji ali v šoli je od verskega življenja v družini odvisno, ali bo mlad človek veren ali ne. Če družba podpira družino in ji nudi vso možno pomoč, s tem zagotavlja svojo zdravo prihodnost. Naloga Cerkve je, da z božjo besedo, ki je vedno živa in silovita, kaže pot in nudi sredstva za uresničitev tiste podobe družine, kakor jo je zasnoval Bog, njen ustanovitelj.
Danes se opaža utrujenost in šibkost krščanskega izročila tudi glede družine. Na Zahodu zaradi potrošniškega duha, na Vzhodu pa zaradi dolgoletnega preganjanja. Propad totalitarnih režimov na Vzhodu prinaša Cerkvi novo upanje in tudi nove izzive. Upanje, da bodo verni ljudje, prečiščeni v trpljenju in drugih preizkušnjah, v novo nastalih razmerah prinesli narodom novega zagona in novega duha. Izziv pa je velikansko opustošenje prav na duhovnem področju. Potrebno bo dolgotrajno prizadevanje, da se bodo zacelile rane, ki so nastale v času komunizma, zato mora Cerkev zastaviti dolgoročno nalogo nove evangelizacije. Pri tem se moramo zavedati, da bo prenova trajala vsaj toliko časa, kot je trajalo načrtno rušenje vsega, kar je bilo verskega in cerkvenega in še prav posebej družine. Graditi je namreč težje kot podirati.
Upanje nam vzbujajo mnogi posamezniki, različna občestva ter gibanja, ki se zavedajo, da je prihodnost v novi evangelizaciji. Smo pred izzivi, kako ponovno evangelizirati ljudi, ki so se oddaljili od vere in Boga, a začeti je treba pri osnovni celici, pri domači Cerkvi, to je pri družini. Za krščansko življenje v družini je najbolj pomembno osebno pričevanje staršev in drugih vzgojiteljev mladega rodu. Evangelizacija družine bo uspešna le ob osebni spreobrnitvi vseh njenih članov. Na otroke in mlade naredi posebno globok vtis, ko vidijo, da njihovi starši molijo in da jih tako v dobrem kot v hudem, v medsebojnih stikih ali v odnosu do lastnih otrok, kakor tudi pri srečevanju z znanci in prijatelji in pri delu, vodi in usmerja njihova živa vera. Mnoge družine iz lastne izkušnje vedo, kaj pomeni, če se oče in mati drug z drugim in s svojimi otroki pogovarjata tudi o verskih rečeh. Prav družina je tisti prostor povezovanja vere in življenja z dejstvi, s katerimi se mladi srečujejo v vsakdanjem življenju, pri bogoslužju ali pri verouku. To je najboljši način, kako danes premagati versko neznanje, brezbrižnost, ki se vse bolj širi, in kako najti pot do nove evangelizacije. Krščanska družina praznuje nedelje in praznike. Ni dovolj samo, da hodimo k maši, ampak da pri Kristusovi in naši daritvi tudi dejavno sodelujemo v različnih službah. Različni časi v cerkvenem letu ter običaji, ki so po našem izročilu povezani z bogoslužnim praznovanjem, lahko tudi veliko prispevajo za poglabljanje vere v družinah.
Krščansko življenje v družini mora podpirati župnija. Tako lahko sodelovanje pri službi ministrantov, v mladinskih in molitvenih skupinah, v karitativnem delu, pri različnih cerkvenih zborih veliko pripomore, da se zlasti mladi ljudje v Cerkvi počutijo domače in s Cerkvijo zrastejo v zavesti, da smo Cerkev mi vsi.
Krščanska miselnost bo prekvasila našo celotno družbo le, če se bo vera utrdila, naselila in poglobila v naših družinah.
Izjava proti nasilju jugoslovanske armade
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci najodločneje obsoja zadnje posege jugoslovanske armade, ki so očiten napad na suverenost Republike Slovenije. Z njimi skuša armada povzročiti nemire in s tem opravičiti morebitne nadaljnje ukrepe, na katere se je očitno pripravila, da bi uvedla izredno stanje in nasilno preprečila osamosvojitev Slovenije.
Kar seje zgodilo v Mariboru, je vredno še posebne obsodbe. Armada je zlorabila zaupanje in med pogajanji v prostorih civilne oblasti ugrabila nekatere pogajalce. Torej so bila pogajanja zanjo te pretveza za ugrabitev. To je cinizem, ki ga je treba odločno obsoditi. Ruši medsebojno zaupanje in otežuje nadaljnje demokratično in nenasilno urejevanje odnosov.
Vse državljane Slovenije pozivamo, naj se ob tem vedejo mirno in dostojanstveno. Izogibajo naj se dejanj, ki bi lahko služila za povod novim nasilnim armadnim dejanjem, in naj upoštevajo navodila slovenskih oblasti.
Prof. dr. Anton Stres predsednik komisije
Prejšnje dni je v Rimu zasedal vsedržavni svet Krščanske demokracije. Vrhovni organ večinske stranke je razpravljal v glavnem, o vprašanjih bodočih institucionalnih reform, ki danes najbolj burijo politične duhove po državi. Vmes so še nelahki odnosi med Dc in predsednikom republike, ki sicer iz nje same izhaja, vendar se v zadnjem času do nje skoraj dnevno zelo kritično oglaša. In to seje zgodilo tudi sedaj.
Znano je, da se razne politične sile v Italiji danes močno ogrevajo za nekako predsedniško republiko, to je za to, da bi državnega poglavarja neposredno izvolili volivci. Danes ga voli parlament in njegova vloga je bolj vloga naj višjega varuha ustave in posrednika v političnem življenju. Kot smo že večkrat napisali, pa si danes mnogi želijo močnejšega predsednika, ki naj bi v neki meri tudi vodil vladno politiko. Za podobno predsedniško republiko si zlasti prizadevajo socialisti pa tudi liberalci in misovci. V drugih strankah so mnenja deljena, če že ne v celoti nasprotna. Mimo tega vprašanja torej ni mogel niti glavni organ Dc, ki nosi levji delež politične odgovornosti v državi.
STALIŠČE KONGRESA DC
Sedanje zasedanje glavnega sveta stranke je to potrdilo. V glavnem so vsi podčrtali velik pomen te debate, iznesli pa niso kdo ve kaj novega, kar
Med mašo na Lajšah, Ljubo Marc napoveduje prošnje za vse med zadnjo vojno in po njej pobite primorske duhovnike in bogoslovce. Ob škofu Pirihu stoje (od leve proti desni): sedanji župnik v Cerknem Anton Melinc, ob njem diakon Matej Kobal, škof Pirih, idrijski dekan Stanko Medvešček, prej župnik v Cerknem, ob mikrofonu Ljubo Marc, župnik v Biljah, ki je kot novomašnik prišel v Cerkno za kaplana po umoru Piščanca in Sluge. (Foto
Slavko Bratina)
ne bi bilo že znano. Tako so glavni govorniki (Andreotti, Forlani in drugi) zagovarjali tezo, po kateri naj bi reforma državnih ustanov predvsem izoblikovala novo vlogo vladnega predsednika. Tega naj bi izvolili neposredno v parlamentu in bi potem imel vse večjo avtonomijo in vlogo
v	odnosu do strank. Šlo naj bi torej nekako za angleško ali nemško pojmovanje predsednika oz. prvega ministra ali pravzaprav kanclerja, ki si sam izbira ministre. Ti naj bi ne bili
V Sloveniji hud incident z armado
Samo dan po sestanku slovenske vlade z generalom Kolškom je v učnem centru teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru, kjer se upo-sabljajo slovenski fantje, ki bi sicer morali služiti vojaški rok v JLA, prišlo do doslej naj hujšega incidenta z armado v Sloveniji. 23. maja zjutraj je patrulja teritorialne obrambe za slabo uro zadržala dva oborožena pripadnika JLA, ki sta se mudila v neposredni bližini učnega centra. Okrog poldan so center nenadoma obkolile oklepne enote iz Maribora. Začela so se popoldan pogajanja z JLA, ki so potekala v občinskih prostorih. Okrog ene zjutraj je general JLA Delič s pretvezo zaprosil za kozarec vode in s tem dal znak protidi-verzantski enoti JLA, ki se je do mestne hiše v Mariboru pripreljala v vozilih Rdečega križa, da je vdrla v prostore, kjer so potekali pogovori in ugrabila poveljnika TO za Štajersko Vladimirja Miloševiča ter še dru-
Vojaštvo na meji
Ob meji so se pojavile vojaške patrulje. Pravijo, da stražijo mejo, ker se bojijo reke beguncev iz Jugoslavije. Res je, da vsako noč zalotijo večje ali manjše skupine beguncev, toda ne Jugoslovanov, temveč raznih drugih narodov, kot smo že tudi mi pisali. Najbrž da Italija straži mejo, ker se ne ve, kako se bo razpletla kriza v sosednji republiki.
gega častnika TO. Vlada je takoj obsodila ugrabitev, republiški obrambni minister Janša pa je odredil odklopitev električnega toka in poštnih zvez vsem vojašnicam v Sloveniji. Na Ptuju je ob tem prišlo do grobega incidenta, ko je pripadnik JLA brez opozorila streljal na delavca elektropodjetja, ki je izvajal odklop v bližini tamkajšnje vojašnice ter ga ranil v nogo, nato pa ni dovolil, da bi mu na pomoč priskočilo osebje vozila prve pomoči. Po Drnovško-
vi	intervenciji v Beogradu sta bila v poznih popoldanskih urah v petek oba častnika TO izpuščena, češ da vojaški preiskovalni sodnik le ni našel elementov kazenskega dejanja, toda po vsej Sloveniji so se okrepili premiki vojaških enot; v nekaterih — zlasti oklepnih centrih — pa naj bi bila vojska v najvišji stopnji pripravljenosti, zbrana ob tankih ali vkopana za ograjami vojašnic. Tako je bilo tudi v Mariboru, kjer so pred vojašnicami protestirali številni Mariborčani; v soboto in nedeljo so tudi podpisovali peticijo proti nasilju armade, katere oklepno vozilo je tik po izpustitvi Miloševiča brezobzirno zapeljalo v zbrane ljudi in pri tem do smrti povozilo enega izmed demonstrantov. Takšno brutalnost JLA je Jugoslavija do sedaj poznala le s Kosova. To pa potrjuje, kar so ob mariborskih dogodkih izrecno izrekli tudi najvišji predstavne nadaljuje na 2. strani)
več člani parlamenta in tako tudi neodvisni od političnih iger strank. Krščanski demokrati si torej želijo
(se nadaljuje na 2. strani)
Referendum 9. junija
Poročali smo že, da bo v nedeljo 9. junija referendum ali ljudsko glasovanje. Postavljeno bo samo eno vprašanje: Ali želite, da se na volitvah da samo ena preferenca ali pa tri kot do sedaj.
Po časopisih in po radiu ter televiziji so do sedaj o tem referendumu zelo malo pisali in govorili. Politične stranke namreč ne soglašajo s to reformo, posebno ne DC in PSI. In vendar gre za prvo resnično reformo političnega življenja v Italiji. Če referendum zmaga, bodo volilci bolj odločali, kdo naj bo izvoljen in kdo ne. Prav zaradi tega so stranke tako mlačne do tega referenduma, najrajši bi videle, da bi propadel.
Dubček v naši deželi
Predsednik čehoslovaškega parlamenta Aleksander Dubček je bil prejšnje dni na obisku v naši deželi. Tu je bil gost deželne uprave pa tudi gospodarskih zbornic. V Trstu so ga sprejeli predsednik deželne vlade Bia-sutti in zbornice Gonano, poleg drugih državnih oblasti. Dubček je imel vrsto pogovorov v Trstu in drugod po deželi. Obiskal je še Gorico, vilo Manin in nato še Benetke. V Gorici je na gradu podelil štipendije nekaterim čehoslovaškim študentom, ki obiskujejo šolo za turistično dejavnost, pridruženo tržaški univerzi.
Predsednik Dubček je kot glavni predstavnik nekdanje »praške pomladi« iz leta 1968 povsod žel veliko simpatij. V raznih tiskovnih izjavah je tudi poudaril svoje misli o federalni obliki držav in o avtonomijah republik, pri čemer je mislil tako na čehoslovaški kot na današnji jugoslovanski primer. Dejal je tudi, da si želi Praga vstopiti v Evropsko skupnost (medtem je že postala članica Evropskega sveta).
Še nekaj o »ekvidistanci« Slovenske skupnosti
Spoštovano Uredništvo!
Ni moj namen, da bi se nepoklican vtikaval v »polemiko« med dr. Humarjem in dr. Špacapanom glede nastanka in vloge, ki jo je imela SSO včeraj, in jo bo imela gotovo tudi jutri. Ko sem kot deželni svetovalec začutil tam nekje okrog 1976, da levičarska SKGZ vedno bolj širi svoj krog in da postaja pred italijanskimi deželnimi in državnimi oblastmi vse bolj edina nepolitična krovna predstavnica Slovencev v Italiji, sem se nekoliko nad temi ambicijami SKGZ zamislil in takoj uvidel, kam bo vse to pripeljalo, če bo prišlo do te izvedbe oz. realizacije ambicije SKGZ.
Kot deželni svetovalec sem imel s SKGZ vedno korektne odnose, a nisem mogel dopustiti, da bi se enostavno polastila vseh naših obstoječih društev in postala naša edina krovna organizacija. Tudi zaradi tega ne, ker pač vsi Slovenci nismo in ne moremo biti levičarji. O teh ambicijah sem govoril najprej s predsednikom ZSKP dr. Humarjem in SP Maverjem, potem z dr. Bratužem, dr. Paulinom in sprožil misel na ustanovitev naše alternativne krovne organizacije, ki naj zajame vsa demokratična — katoliška — laična in nemarksistična obstoječa kulturna, športna, rekreacijska itd. društva. Torej ne samo katoliško usmerjena! Mislil sem tudi npr. na SDD v Trstu, zbor Fantje izpod Grmade, Skavte itd., ki so žal, če se ne motim, še vedno zunaj SSO. Pa na naša društva v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini.
Bivša SDZ na Goriškem ni imela
B
P
R A I Š
L
E
C I JO
pri nastanku besede ali roke, ker je pač enostavno ni bilo več. Imela jo je samo SSk! Popolnoma drži, da ima SSk glavno bazo pri volitvah prav med članicami SSO, kot pravi tudi dr. Humar v svojem pismu KG z dne 2. maja 1991, ni pa res, da smo »svoj čas ustanovili Svet slovenskih organizacij z namenom, da bi povezal vse katoliško oz. krščansko usmerjene kulturne in druge organizacije in ustanove na Goriškem in Tržaškem.« Začetni naš namen je bil prepričati vse katoliške - demokratične - laične - nemarksistične organizacije, da se pridružijo SSO. Koliko je to uspelo, je druga plat zvona, a tako je! In s tega vidika se mi zdi »ekvidistanca« s strani SSk do SSO in SKGZ, če ne drugega, vsaj diplomatsko pametna in dalekovidna poteza.
Pa se povrnem na obdobje okrog leta 1976, ko je bil komunizem oz. njegova ideologija tik pred tem, da prevzame v Italiji oblast v svoje roke, saj je takratni PCI dosegel najvišji odstotek, tam nekje okrog 33%.
V tistem obdobju je bila SKGZ dosledna zagovornica linije PCI -KPI, PSI je prišla na drugo mesto, SSk pa bila enostavno več ali manj tolerirana.
Osebno sem bil zaskrbljen nad narodnostno usodo Slovencev v Italiji in v svojem prepričanju, da ideologija mine, narod pa ostane, sem začel počasi, a vztrajno pripravljati SSO tla (mimogrede: najprej smo
Maša na Lajšah (Cerkljanski vrh). Pogled na množico ob pridigi škofa M. Piriha. (Foto Slavko Bratina)
mislili, da bi se imenovala KOS -Konfederacija organizacij Slovenskih v Italiji, a smo potem to opustili in se odločili za SSO - Svet slovenskih organizacij v Italiji).
Vendar je v bistvu šlo vedno za širšo organizacijo, ki naj ne bo samo katoliško obarvana, ampak naj pusti v svoji sredini — če smem takole reči — tudi prostor vsem, ki niso bili komunistične ideologije! (npr. prej omenjena društva pa še Utripi (Marko Udovič, SVK, SLOKAD in druge dobrodelne ustanove).
Mnogo je še vedno društev, tako na Tržaškem kot na Goriškem, ki niso včlanjena ne v SKGZ ne v SSO.
To je škoda, tudi zaradi tega, ker bodo finančne poti šle v eno ali drugo smer, nikakor pa ne mimo, pa naj bodo to finančne poti v korist zamejstvu s strani Italije ali Slovenije.
Zaključek: seveda mora biti SSk s srcem pri SSO, toda pamet in dale-kovidnost pravita tudi tole: če hočeš širiti svoje ideje in delo, bodi odprt, širok in dalekoviden do vseh!
Torej tudi do tistih, ki do danes niso še včlanjeni v SSO! Bodimo torej diplomatski, politično in narodnostno dalekovidni in potem je — v tem smislu — »ekvidistanca« SSk do SSO in SKGZ kar dobrodošla.
dr. Drago Štoka
Opomba: Hvala dr. Dragu Štoki za bolj točno pojasnilo. Ko smo ustanovljali SSO, sem osebno mislil na katoliško usmerjene ustanove in društva, saj so potem le taka v resnici pristopila. Pobožne želje se takrat niso uresničile. Ali se bodo sedaj? Želim iskreno.	K.H.
Rad bi daleč šel od tod
Rad bi daleč šel na dolgo pot, rad bi daleč šel od tod, med ljudmi mi je tesno,
Rafael, daj mi roko.
Kot uganka so ljudje, v zanke lovijo srce, njih besede - spev siren, njih pogledi - objem jeklen.
Daj roko mi, Rafael: v plašč tesno se bom odel, tisti prag bom šel iskat, kjer mi vsak bo večen brat.
Lado Piščanc
Opomba: Ta pesem ni bila še objavljena. Prinesel nam jo je pesnikov prijatelj. Objavljamo jo v spomin na žalno slavje v nedeljo, 19. maja.
DUHOVNA MISEL NA PRAZNIK REŠNJEGA TELESA IN KRVI
»Vzemite, to je moje telo... to je moja kri...«
(Mr 14, 22-24)
Jezus je na veliki četrtek pri poslovilni večerji vzel v svoje roke kruh, ga razlomil, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« Prav tako kelih z vinom, se Očetu zahvalil in ponudil svojim učencem, da so iz njega pili: »To je moja kri.« Potem jim je še naročil, naj to delajo v njegov spomin.
Evharistija je duša Cerkve: pri maši se neprestano obnavlja Jezusova velikonočna skrivnost — njegovo odrešilno trpljenje, darovanje na križu in vstajenje.
Evharistija je predvsem skrivnost vere, ljubezni in upanja. Samo s pomočjo vere lahko usmerimo svoj pogled preko meje zaznavnega in se vključimo v blagodejno delovanje božje ljubezni in milosti. Po evharistiji prihaja božja ljubezen v življenje sveta in z njeno pomočjo se človek dviga k Bogu.
Kot je postal božji Sin kruh in vino za življenje in prihodnost sveta, tako moramo postati tudi mi hrana in pijača za brate in sestre. Kristjani moramo uživati ta kruh in piti to vino, ki sta vir vsakršnega življenja — potopiti se moramo v brezmejno dobroto, ki je sad Kristusove ljubezni, da bi tudi sami postali dobri, prijazni in potrpežljivi.
Sveti Robert Bellarmin, veliki učitelj krščanskega življenja, je zapisal čudovito izkustvo: »Pred Jezusom v tabernaklju sem se naučil veliko več kakor v mnogih knjigah, ki sem jih prebral«.
MILAN NEMAC
POGOVORI
V nedeljo, 19. aprila, na dan duhovnih poklicev, je bilo v salezijanski cerkvi v ulici Istria molitveno bdenje, ki ga je vodila s. Martha Va-liera. G. škof in vse škofijsko občestvo sta čestitala duhovnikom, redovnikom in redovnicam, ki v letu 1991 praznujejo svoj duhovniški ali redovniški jubilej.
Zjutraj istega dne so se bratje kapucini z Montuzze spomnili sobrata Piergiovannija Filippija, ki je pred tridesetimi leti padel v Angoli in ki mu je posvečeno mladinsko središče. Prisoten je bil redovni provincial Florio Tessari.
V nedeljo, 28. aprila, so se člani škofijske Konzulte za apostolat laikov zbrali na skupnem zasedanju v kraju Risano. G. škof jih je povabil, da bi se razgovorili o pastoralnih dnevih leta 1990, kako so se njihove smernice uresničevale v vsakdanjem življenju (težave in načrti). Zasedanja se je udeležilo nad 40 oseb, ki so predstavljali katoliške skupine v škofiji.
»Pueri cantores« so imeli svoj meddeželni kongres v nedeljo, 5. maja, v cerkvi Starega sv. Antona. Ob priliki so se spomnili tudi dvajsetletnice obstoja zbora »Piccolo coro di San Giovanni«, ki ga vodi zborovodja Edoardo Hribar.
(nadaljevanje s I. sir.)
DC noče predsedniške republike
močnega predsednika vlade, ki bi imel dovolj samostojnosti pri odločanju in vodenju državne politike. Kot nalašč za stranko relativne večine...
Iz tega seveda izhaja, da si Dc ne želi okrepljene figure predsednika republike in s tem predsedniške republike. To so najvidnejši strankini predstavniki tudi poudarili. Medtem pa je predsednik Cossiga na svoj običajen način uvedel svoj »pogovor« s predstavniki Dc. Pohvalil je tajnika Forlanija, ki je jasno izrazil solidarnost stranke državnemu poglavarju ob skoraj vsakodnevni polemiki raznih političnih dejavnikov s Kvirina-lom. Ni pa bil enako razpoložen do predsednika Dc De Mite (s katerim je že dolgo časa v napetih odnosih). Znana je tudi afera, ko je pred dnevi Cossiga povabil na Kvirinal Forlanija in oba načelnika parlamentarnih skupin Dc, ne pa predsednika stranke. Zaradi tega tudi senatni načelnik Mancino ni vabila
sprejel. Vse te polemike pa gotovo ne prispevajo k zunanji podobi tako največje demokratične stranke, pa tudi ne samega državnega predsedstva. Naj še spomnimo, da je državni poglavar v zadnjem času zelo ostro govoril o bivših komunistih PDS, ko je vodstvo stranke z Occhet-tom vred primerjal palčkom! In prav stranka PDS je že skoraj ves čas precej zaostrila svoje odnose s predsednikom republike. Skupno z raznimi finančno gospodarskimi skupinami (lobby), dnevnikom Repubblica in še s kom drugim naj bi po Cossigovem mnenju predstavljali glavno opozi-cionalno silo Kvirinalu ali takoime-novano »tranzverzalno« stranko.
Res je tudi, da vse te polemike že predstavljajo nekak uvod v bodočo volilno kampanjo. Politične volitve se bližajo. Nekateri jih napovedujejo (kot predčasne) že za prihodnjo jesen. Na vsak način pa bodo na vrsti spomladi 1992, ko bo prišlo do rednega razpusta parlamenta. Do tega roka bo politični boj iz dneva v dan močnejši in ostrejši.
V Sloveniji hud incident...
niki Slovenije, da namreč JLA ni več ne naša ne ljudska in ne slovenska, če se za incident ne opraviči. To pa se gotovo ne bo zgodilo. Armada tudi zares ni več vsejugoslovanska, saj naj bi po Janševih trditvah vpletene enote v Mariboru sestavljali srbski in črnogorski rezervisti, ki naj bi bili v nočeh pred incidentom — ta naj bi bil pripravljen in namenoma izzvan — prepeljani prek Varaždina. Ob tem vlada v Sloveniji splošno mnenje, da gre v naslednjih tednih pričakovati nove incidente.
Toda, medtem ko je od vojaške roke v Sloveniji padla tudi že prva civilna žrtev, se je zvezni premier smehljal v Parizu na obisku, s katerega se je po lastnih besedah vrnil z optimizmom. Če je Francija Markoviču zares ponudila finančno pomoč, pa ga je z manj navdušenja navdal Nichelsonov amandma ameriškega senata, ki je v začetku prejšnjega tedna odpravil vso finančno pomoč Jugoslaviji zaradi kršitve človekovih
pravic in — kot je dejal ameriški ambasador v Beogradu — neizvolitve Mesiča. Da bi bila jeza Beograda še večja, se je konec tedna State Department na pobudo nekaterih senatorjev »premislil« in razveljavil omenjeni amandma, a tako, da bodo sankcije veljavne le za tiste republike, ki kršijo človekove pravice, to je za Srbijo, katero tudi izrecno dolži za ustavno krizo. Reakcija beograjske oblasti je bila tako burna, da je Lončar pozval ameriškega veleposlanika na pogovor kar v nedeljo. Kakor je moč razbrati iz srbskih medijev, Srbija interpretira ameriško stališče kot prejudiciranje izbire konfederalne opcije, s tem pa grobo vmešavanje v notranje zadeve.
Nekaj se premika, bi lahko rekli. Obisk italijanskega veleposlanika pri Mesiču (kar tu razlagajo kot priznavanje Italije, da je Mesič predsednik) in državniški sprejem Tudjmana v Rimu sta lahko v oporo obema zahodnima republikama, ki sta svoja stališča preverjali na ravni vlad v nedeljo, spet na Otočcu. Leon Marc
Ob stoletnici »Rerum novarum« je Inštitut za verska vprašanja organiziral slovesno prireditev, ki je bila v četrtek, 16. maja, v semenišču. O encikliki so spregovorili prof. Giovanni Martinolli, msgr. Libero Pelaschiar in msgr. Lorenzo Bellomi.
Binkoštno bdenje je bilo letos v Bazovici. Sodelovali so mladi Italijani in Slovenci. Oba verska tednika sta o tem dogodku že poročala.
Pripravila »Vita Nuova«
Kardinal Joseph Glemp, primas Poljske - gostitelj sv. očeta
Sv. oče znova na Poljskem
Od 1. do 9. junija bo sv. oče že četrtič obiskal Poljsko. To pot se bo zadržal v severnih in vzhodnih predelih države, šele zadnja dva dni bo v Varšavi. V Przemyslu se bo srečal z verniki ukrajinsko-bizantinskega obreda in bo menda to prvo srečanje kakega papeža z uniati. V Lomzi se bo srečal z Litvanci s Poljske in iz republike Litve, kolikor bodo smeli iz Sovjetske zveze. V Bialystoku bo prav tako zgodovinsko srečanje in sicer s pravoslavnimi verniki. Gorbačov vabi papeža v Moskvo in to naj bi bilo prvo srečanje papeža s pravoslavnim svetom.
Janez Pavel II. je bil na Poljskem pred štirimi leti, ko je bila tam še partijska diktatura. Danes je tam svobodna demokracija, toda problemov ne manjka, zlasti ne gospodarskih in tudi političnih.
Vlomi v cerkve
Na Slovenskem so zelo pogosti vlomi v cerkve, podružne in župnijske. V aprilu so vlomili v podružno cerkev sv. Areha na Pohorju. Odnesli so razne verske predmete; toda na srečo so cariniki vse predmete odkrili v nekem avtomobilu na prehodu v Avstrijo.
Drugi hujši vlom se je zgodil na Koroški Beli. Tatovi so vlomili v župno cerkev v noči pred 1. majem. Na žalost so oskrunili tudi Najsvetejše, ker so vlomili v tabernakelj in odnesli monštranco in ciborij.
Slovenski novomašniki 1991
Na praznik apostolov sv. Petra in Pavla bodo novomašna posvečenja. Vseh letošnjih slovenskih novoma-šnikov bo 19 med temi pet iz koprske škofije. Štirje bodo škofijski duhovniki in eden frančiškan iz Vedrijana. Po dolgih letih bodo Brda znova imela novomašnika.
Ob prazniku apostolov bodo tudi posvečenja diakonov. Ljubljanska škofija bo imela 9 diakonov, koprska tri, mariborska pa 4. Iz redovnih skupnosti bo devet diakonov.
Izjava slovenskega ekumenskega sveta
Slovenski ekumenski svet, v katerem so zastopniki vseh treh slovenskih škofij, redov in zamejskih Slovencev, je dal ob svojem letnem zasedanju naslednjo izvajo:
V	skrbi za rast odrešenjske edinosti, v občestvu katoliške Cerkve v Sloveniji in vseh kristjanov v naši domovini, se obračamo na vernike in vse ljudi dobre volje:
1. V času velikih družbenih napetosti in nevarnosti na poti v prihodnost slovenskega naroda kot učenci Kristusa, Kneza miru, pozivamo vse k medsebojni strpnosti, razumevanju in praktičnemu uresničevanju krščanske ljubezni. Priznavajmo vsem pravico do drugačnosti in spoštujmo dostojanstvo in svobodo vsakega človeka in naroda tudi na verskem področju!
2. Na poti v samostojnost mora slovenski narod zagotoviti spoštovanje pravic vseh narodov in verskih skupnosti ter zavestno gojiti prijateljstvo z vsemi.
3. Ob usmeritvi v skupnost evropskih narodov, ki jih druži skupna krščanska dediščina, je zavest vesoljnega bratstva v Kristusu in odprtost delovanju Svetega Duha najboljša osnova za duhovno edinost, brez katere ne more biti uresničeno trajno mirno sožitje ljudi, narodov in kultur na našem planetu.
Ljubljana, 15. maja 1991 Jože Vesenjak, predsednik SES Bogdan Dolenc, tajnik
ŽUPNIJA SV. JERNEJA APOSTOLA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVETI JERNEJ - OPČINE
vabita na
KONCERT
ki bo v Finžgarjevem domu v petek, 31. maja 1991, ob 20.30 za slovesen zaključek šmarnic.
Sodelujejo: PrMPZ in DPZ Vesela pomlad - vodi Franc Pohajač in MePZ Sveti Jernej - vodi Janko Ban Predstavitev evangelijev na kasetah v besedi in sliki (Sodeluje režiser Marko Sosič s sodelavci)
Povezovala bo Nataša Sosič-Fabjan Prisrčno vabljeni!
Verske šole v Sloveniji javno priznane
Slovenska skupščina je sprejela zakon, po katerem se Cerkvi priznava pravica, da ustanavlja svoje šole. Tako npr. je priznana gimnazija v vipavskem semenišču ter srednja šola salezijancev v Želimlju. Teološki šoli se priznava status visoke šole. Spričevala obeh omenjenih srednjih šol bodo zato javno priznana. Do sedaj so dijaki obeh šol morali ob koncu šolskega leta delati izpite na kaki javni srednji šoli. Dokončana teologija (bogoslovje) bo imela isto vrednost kot dokončana univerza.
Razprava o tem zakonu je bila živahna, a na koncu je zmagala razsodnost.
Novi prostori za Ognjišče
Mladinska revija Ognjišče ima svoje uredništvo v Kopru. Do sedaj so imeli prostore v škofijski palači, dne 7. maja pa je škof M. Pirih blagoslovil nove prostore v novozgrajeni zgradbi na dvorišču tik ob škofijski palači. Ognjišče se bo tako lahko še bolj razvijalo, saj so do sedaj bili res na tesnem.
Jubileji
Misijonar Karel Wolbang bo meseca junija v Torontu slavil 50-letnico duhovništva. Med drugim je bil tudi pobudnik znamkarske misijonske štipendije za študij v Rimu. Frančiškanka misijonarka Irena Plut bo 9. junija v Assisiju slavila svoj zlati redovniški jubilej. Vsem se priporoča v molitev.
Koroške drobtinice
Pred nedavnim je bila v Evropski hiši v Celovcu odprta razstava o arhitekturi Zilje, Roža in Podjune, ki so se je udeležili številni častni gostje.
Sredi maja je srečal Abrahama znani in priznani koroški duhovnik, vodja Dušnopastirskega urada, urednik Nedelje in rektor doma v Tinjah g. Jože Kopeinig. Tudi naše iskrene čestitke!
Duhovniške jubileje letos obhajajo nekateri koroški duhovniki: dekan Peter Sticker 25-letnico, župnik Avguštin Čebul 55-letnico in biserno (60) župnik Tomaž Holmar.
Avstrijska Karitas je dobila novega direktorja: 78-letnega prelata Ungarja je zamenjal 38-letni kanonik mag. Helmut Schiiller, ki se je v zadnjem času zavzemal posebno za begunce.
Na materinski dan so imeli v Tinjah posebno slovesnost: počastili so spomin pevca Antona Dermota — nastopili sta njegova žena in hčerka.
Na binkoštno nedeljo so v Šmihelu imeli veliko manifestacijo — 70-letnico Slovenskega društva čebelarjev, ki se je je udeležil tudi šef slovenske vlade Lojze Peterle.
V	soboto, 25. maja, je Mohorjeva ljudska šola pripravila ples, na katerem je igral ansambel Drava in zabaval lepo število obiskovalcev.
Modestov dom v Celovcu je bil v nedeljo, 26. maja, prizorišče 30. mladinskega dneva, ki se je odvijal pod geslom »Ljubim te«. Dopoldne je bila sv. maša, popoldne pa razne športne igre in nagovorniški natečaj. Ob pol štirih se je začel kulturni program, ki je tudi pritegnil veliko število mladih.
25.	in 26. maja so v Ledincah in
v	velikovškem gradu bili Gallusovi koncerti.
Obvestilo za Sv. Višarje
Od sobote, 11. maja, naprej višar-ska žičnica vozi vsako soboto in nedeljo v maju in juniju. Od 22. junija pa bo vozila vsak dan razen ob petkih. Zjutraj bodo začeli voziti ob 9.30, opoldne bo dobro uro premora, potem bo vozila: sedaj do 16. ure, poleti pa do 17. ure. Bogoslužje v svetišču bo vedno, kadar bo žičnica vozila (ob nedeljah ob 12. uri, sicer po dogovoru). V vednost in ravnanje še to: snega je še vedno dosti.
Novi Svet
Ljubljana, nedelja, 12. maja 1991. Kje in kako naj se izoblikuje Novi Svet, ako ne po poti ljubezni, ki se ji po pravici pravi »kozmični pojav«? In v tem smislu sem doživljala vzdušje posebne božje navzočnosti ob srečanju gibanja Marijino delo v kinu Šiška. Nekaj edinstvenega je bila zbrana množica iz vseh predelov Slovenije, morda prek 2000 oseb, enega srca in duha, ki je napolnila dvorano, ki običajno služi povsem drugačnim namenom. Urejenost, disciplina, prijateljsko kramljanje med brati in sestrami ti dajejo občutek domačnosti, četudi si jih prvič srečal.
Kdor še ne pozna Chiare Lubich, ga je intervju angleške televizije z njeno močno osebnostjo očaral. »Ljubiti prvi — sreča je, da se razdajaš in pozabiš nase«, to je njen »motto«, istočasno pa izziv za današnji čas na poti za edinost sveta.
Kot ustanoviteljica gibanja Marijino delo že od leta 1943 je ta ideal personifikacija njenega dela in življenja. Privlačnost gibanja, danes navzočega v 184 narodih vseh verstev in plemen, se izraža v pojmovanju zavesti nove človečnosti. Film mladinske manifestacije v Rimu lanske, ali »Genfest« za Zedinjeni svet, je na tisoče mladih iz vseh kontinentov potrdilo, kako živo so občuteni problemi edinosti in miru v svetu. Našel se je celo deček z originalno mislijo in Saddamu Husseinu pisal, naj zaradi svoje nafte ne zapravlja košček raja, ki ga bo izgubil, ako ne krene na pravo pot.
Opoldanska maša z večjim številom duhovnikov je bila odsev veličastva sveta čudežne četrte dimenzije. Strmela sem ob smiselni globini prošenj, ki so se zvrstile daleč od materialnih nižin. Urejena zbranost ob razdeljevanju obhajil pa je dihala sijaj božjega v dušah.
Kaj naj rečem o poglavju posameznih pričevanj poročenih parov in drugih? Vsak zase so bili blesteč dokaz, košček lepote, ko človeka kot protagonista in upravitelja lastnega življenja preobrazi svet Marijinega dela.
Hvala organizatorjem in celotni skupnosti za nepozabne trenutke redke umetnosti, ki se ji pravi — Ljubezen na poti Novega Sveta!
F.V.
Čestitke
V	soboto, 25. maja, sta se v cerk-
vi	sv. Justa v Podgori poročila
Vida Pintar in Nikos Saridis
Prijatelji novoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST V DOLINI vabi na
PROCESIJO SV. REŠNJEGA TELESA
v nedeljo ob 10. uri. Sodeluje godba na pihala Breg in moški pevski zbor Valentin Vodnik.
Deželni kongres SSk
Deželni kongres Slovenske skupnosti bo 20. oktobra. To je sklenilo strankino deželno tajništvo na seji, ki je bila 15. maja v Nabrežini. Po obsežnem poročilu deželnega tajnika Iva Jevnikarja o političnem položaju na deželni ravni, o dogodkih v Jugoslaviji, o nedavnih akcijah SSk in o notranjem življenju v stranki je bil odobren tudi načelni predkongresni dokument.
Deželno tajništvo SSk je obsežno razpravljalo tudi o zakonu za obmejna področja, zlasti o deželnem uresničevanju določil o prispevkih za kulturne in umetniške slovenske manjšine.
Dve novi publikaciji
Slovenska skupnost in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček sta 24. maja predstavila na sedežu deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine v Trstu dve publikaciji, ki ju je pripravila SSk, izdal pa omenjeni krožek.
Gre najprej za brošuro, ki govori o novem vsedržavnem zakonu, ki je po dolgih desetletjih preosnoval določila o krajevnih upravah v Italiji, in o statutih, ki jih morajo v tem obdobju sprejeti vse občine in pokrajine.
Druga publikacija pa je prava knjiga, v kateri je italijanski izvirnik novega zakona o krajevnih upravah, ob boku pa ima slovenski prevod.
Kronika iz Mavhinj
Romanje in izlet. Naše letošnje spomladansko romanje je imelo za cilj obisk in počastitev sv. Leopolda Mandiča v Padovi. Zjutraj smo se zbrali na trgu pred cerkvijo poleg domačinov tudi verniki iz Prečnika in Slivnega, nekatere smo šli iskat v Nabrežino. Avtobus se je napolnil in z božjim blagoslovom smo odpotovali v lep sončen dan.
V	kapeli sv. Leopolda Mandiča je naš župnik imel sveto mašo. Z zbranostjo in lepim petjem smo sodelovali pri bogoslužju. Tudi tujci so prisluhnili našemu petju. Po nakupu spominčkov in razglednic smo odpotovali na kosilo k salezijancem v Monteortone. Zadovoljni smo bili s postrežbo in obiskom cerkve Matere milosti. Nato smo nadaljevali pot na Evganske griče k »Sedmim nebesom«. Tu nas je kratka ploha zaustavila v prijaznem gostišču, kjer uspeva kmečki turizem. V prijetni družbi in ob prigrizku smo zapeli nekaj naših pesmi. Nakar smo spet zasedli avtobus in odpotovali proti domu hvaležni Bogu in sv. Leopoldu Mandiču za prijeten in vesel dan
v	prijetni družbi, kjer vsi «dobro mislijo v svojih srcih«. Poslovili smo se z željo, da se kmalu spet srečamo.
Sveta birma. V nedeljo, 26. maja, je bila v dopoldanskih urah v naši župnijski cerkvi sv. birma. Med nas je prišel msgr. Oskar Simčič, ki je prinesel pozdrav gospoda nadškofa in po njegovem naročilu podelil sv. birmo šestim srednješolcem. Pred začetkom sv. maše sta gospoda škofovega
vikarja pozdravila v imenu staršev ga. Vesela Starc Legiša in v imenu birmancev Vasilij Pipan. V homiliji je msgr. Oskar Simčič poudaril pomen svete birme za današnji čas, zavestno privolitev za krščansko življenje in pričevanje ter odločitev za zakrament, ki označuje nadaljevanje verskega življenja, ne pa konca le-tega. Na koru je ubrano pel domači cerkveni zbor. Birmanci so z veseljem prejeli zakrament in obnovili krstne obljube ter prejeli sv. obhajilo. Na koncu sv. maše seje domači župnik zahvalil msgr. O. Simčiču, da je prišel med nas in za sv. birmo. V lepo okrašeni cerkvi, kjer je prišla do izraza zbranost in sodelovanje navzočih, smo se za spomin še fotografirali. Ta praznik bo še dolgo ostal v spominu kot prijetno doživetje božje bližine in občestva vernih. Vsem, ki so pripomogli k uspešnemu poteku birme, najlepša hvala.
JM
Nabrežina
Župnija Sv. Roka v Nabrežini se iskreno zahvaljuje in čestita K.D. Hrast iz Doberdoba za izredno kulturno in versko doživetje v nedeljo,
26.	maja z izvedbo Mozartovega koncerta (Kirie, Gloria, Laudate Do-minum, Lacrimosa, Benedictus in Missa brevis v g-duru). Posebna zahvala in čestitke številnemu mešanemu zboru, solistom, organistu, a predvsem mlademu, veščemu dirigentu Hilariju Lavrenčiču. Vse je številno občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom z voščilom nadaljnih uspehov in srečanja v naši vasi. Bog vas živi!
MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE
vabi na
JUBILEJNI KONCERT
ob 25-letnici delovanja
V	soboto, 1. junija 1991, ob 21. uri na dvorišču pri Terčonovih v Slivnem 22.
Počitniška kolonija v Dragi
Kot vsako leto — že od daljnega 1946 bo dobrodelno društvo Slokad priredilo 20 dni prijetnih, zdravih počitnic v lepi Dragi. Potekale bodo od
4.	do 24. julija. Lepo vabimo starše, naj prijavijo svoje otroke. Po vseh občinah — razen v Trstu, še vpisujejo: v Nabrežini, v Zgoniku, v Miljah in v Dolini. Pojasnila lahko dobite po telefonu 226117. Otroke tržaške občine lahko vpišete v drugih občinah.
Letos smo veseli, da bodo v naši koloniji uživali lepe počitnice otroci iz Benečije: iz Šempetrske šole. Dobrodošli v avgustu!
Čestitke
Mešani pevski zbor Sveti Jernej z Opčin iskreno čestita Mariji in Igorju Košuti ob rojstvu sinčka Damjana ter Marti in Darkotu Malalan za rojstvo malega Andreja. Novorojencema želi vse dobro in veliko sreče.
Po pogrebu sporočamo, da nas je 27. maja za vedno zapustila naša draga
MARA RUDOLF vd. ČERNIGOJ
Iskreno se zahvaljujemo duhovnikom, osebju ustanove ITIS v Trstu in še posebej dobrotnicam, ki so jo obiskavale in ji lajšale zadnja leta življenja.
Svojci
Trst, Gorica, Sydney, Beograd
■
Gallusov koncert v Podgori
PD Podgora vabi na Gallusovo proslavo, ki bo v petek, 31. maja, ob 20.30 v cerkvi sv. Justa v Podgori. Izredni gost te prireditve bo Slovenski pevski zbor Gallus iz Argentine; na turneji po Sloveniji ob 100-letnici Glasbene Matice je sprejel vabilo podgorskega društva, da se predsta-
vi	tudi v zamejstvu. Nastopil bo tudi domači zbor Podgora, kot drugi gost pa komorni zbor Gallus iz Kranja, ki je eden izmed vidnejših skupin v Sloveniji, ki se stalno ukvarjajo z Gallusovimi skladbami. Spored bo povezoval muzikolog, prof. na ljubljanski teološki fakulteti, dr. Edo Škulj, eden naj večjih poznavalcev Gallusa. Zbori bodo izmenično izvajali madrigale in motete tega renesančnega mojstra, na koncu pa skupno zapeli znano Ecce quomodo moritur iustus. Gostje iz Argentine bodo seveda program zaključili z izvedbo nekaterih domoljubnih in argentinskih skladb.
Uspelo romanje na Sv. Goro
Goriška in novogoriška dekanija sta v nedeljo, 26. maja, znova skupno poromali k M.B. na Sv. Goro. In znova se je potrdilo, kako je ta pobuda posrečena: skupno srečanje Marijinih častilcev z obeh strani meje ob skupni Materi in njenem Sinu ob skupnem evharističnem slavju. Romarjev se je nateklo, da so dobro napolnili baziliko. Liturgično slavje je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih, ker je goriški g. nadškof nepričakovano obolel in se slavja osebno ni mogel udeležiti; zastopal ga je generalni vikar msgr. Silvano Cocolin.
G.	nadškof je pa poslal pozdravno pismo na vse vernike, ki ga je ob začetku maše prebral dr. O. Simčič. Somaševalo je lepo število duhovnikov s te in one strani meje. Zato je bila evharistična molitev v latinščini, ki je in ostane skupni jezik v katoliški Cerkvi. Pri petju na koru sta se vrstila zbor Ars Musiča od Sv. Roka v Gorici ter cerkveni pevski zbor iz Mirna. Oba zbora sta bila zelo dobra. Do izraza je prišlo tudi ljudsko petje, posebno mogočna je bila zaključna pesem po maši »Zvonovi zvonijo«. Vsak v svojem jeziku je pel to lurško himno, na koncu pa se je vsa cerkev združila ob Ave Maria. Nisi mogel ostati neobčutljiv ob takšnem petju polne cerkve.
Po maši je sledil še kratek koncert obeh zborov. Vendar ta ni prišel do polnega izraza, ker se je vernikom mudilo iz cerkve. Bog ve zakaj, se vedno tako mudi iz cerkve ven.
Med mašo je imel homilijo msgr. Pirih v slovenskem jeziku, je pa pozdravil tudi v italijanščini, prav tako so bile molitve med mašo in prošnje v obeh jezikih ter tudi v furlanščini
eno berilo. Vendar je opaziti, da Goričani ne gojijo v zadostni meri svojega furlanskega jezika, saj je tega vedno manj slišati. Tako ni bilo slišati nobene liturgične pesmi v furlanščini. Ali jih nimajo?
Lepo je bil urejen promet: s Prevala so od 14.30 vozili samo avtobusi novogoriškega podjetja Avtopromet ali drugi avtobusi; osebne avtomobile so parkirali na Prevalu. Tako so se izognili prometni gneči po cesti do vrha, ki sicer ob sličnih prilikah postane nemogoča. Ker je bilo tudi vreme naklonjeno, je bilo s Prevala tudi peš kar prijetno in številni so se tega poslužili.
Patra na Sv. Gori sem vprašal, kako je bilo v spovednici. Odgovoril je, da še maševati ni utegnil, toliko je bilo dela. »Pa tudi mladi prihajajo in moški,« je utrujen, a zadovoljen pristavil. Svetogorska Mati božja torej še vedno deli milosti in spreobrača vernike k svojemu Sinu.
Ob priliki srečanja med Slovenci iz Podgore in Ronk te vabimo na
KONCERT
mešanega pevskega zbora
»Podgora«
Dirigent dr. Mirko Špacapan
Romjan, cerkvica sv. Štefana Sreda, 5. junija 1991, ob 20.00 Na koncu družabno srečanje!
Upepeljevalnik v Sovodnjah
V	prejšnjih dneh je bila v goriškem občinskem svetu spet razprava o so-vodenjskem upepeljevalniku. Tokrat je šlo za čisto formalno mnenje, ki ga je zahtevala deželna uprava v zvezi s sedanjimi deli. Kot znano, je upepeljevalnik že več mesecev ustavljen, ker vanj vgrajujejo posebne vrste elektrofilter, ki bo zmanjšal količino prahu v dimu. Ta ukrep, povezan s tistimi, ki so jih izvedli pred nekaj leti, zmanjšuje nevarnost onesnaževanja na najmanjšo možno mero. To seveda velja za tak sistem uničevanja smeti, kot ga imamo v Gorici, to se pravi za sistem zažiganja. Vsem pa je jasno, da ta sistem ne more trajati dolgo časa, ker pomeni vedno večjo nevarnost onesnaževanja prav zato, ker je smeti vedno več. Velika mesta dobesedno ne vedo več kam s tolikimi odpadki. Zažiganje smeti povzroča v vsakem primeru neprijetne posledice, še zlasti če je lokacija upepeljevalnika tako nesrečna, kot se to dogaja v Sovodnjah. Rešitev za problem smeti je vsekakor draga zadeva in zahteva globoko spremembo pri nas vseh. Gre namreč za diferencialno odlaganje in pobiranje smeti. Že več let so na razpolago v mestu in v vaseh posebni nabiralniki za papir in za steklo: ponekod so taka odlagališča
tudi za rabljene baterije, za zdravila in za rabljeno strojno olje. Zgleda, da občani vse premalo uporabljajo te možnosti, ki omogočajo po eni strani zmanjšanje količine smeti, po drugi pa ponovno uporabo nekaterih snovi. Tako na primer zgleda, da občani odlagajo v te nabiralnike komaj 20% papirja in nekaj več stekla. Torej sta potrebni večja osveščenost prebivalstva in pripravljenost na diferencialno odlaganje smeti. Nadalje bi moral vsak občan, in tu smo že pri načrtih, ločevati suhe in mokre smeti. Te slednje bi morali spreminjati v kompost, to je sredstvo za gnojenje kmečkih površin. Tudi preostale smeti, ki jih sestavlja povečini plastika, bodo zahtevale posebno obravnavo. Iz vsega tega sledi, da predstavlja pobiranje smeti veliko preizkušnjo za javno upravo pa tudi za civilni čut posameznih občanov. Osnovna predpostavka vsega je seveda ta, da je treba z naravo spoštljivo ravnati, ker se zna sicer škoda, ki jo povzročamo, drago obrestovati. Ti problemi ne smejo biti več samo predmet zanimanja nekaterih zagnanih »zelenih«, ampak morajo postati za nas vse normalno pravilo življenja.
B.Š.
Srečanje v Krminu
V	soboto, 25. maja 1991, seje na Goriškem mudila delegacija Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke, ki se je udeležila promocije Vina miru v Krminu pri Gorici. Pri tem se je srečala z italijanskim ministrom za kmetijstvo Giovannijem Gorio, predsednikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adrianom Biasuttijem in podpredsednikom italijanske Zveze neposrednih obdelovalcev (Coldiretti) senatorjem Paolom Micolinijem.
Z Biasuttijem in Micolinijem je bil ob tej priliki dogovorjen sestanek, ki bo 18. junija v Trstu, na katerem naj bi se dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja in izvedbi načrtov in načelno že sprejetih pobud.
Delegacija SKZ-LS, ki jo je vodil predsednik Ivan Oman, v njej pa sta bila še vodja poslanskega kluba SKZ-LS Marjan Podobnik in republiški poslanec Bruno Podveršič, se je ob tem sestala tudi z delegacijo stranke Slovenske skupnosti, ki jo je vodil deželni predsednik Marjan Ter-pin, sodelovali pa so še člani deželnega tajništva, Dolhar, Bukovec, Špacapan in D. Terpin.
SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje - URES sporoča, da 1. junija t.l., menja sedež iz ulice Morelli v ulico Roma, 20, 3. nadstropje stavbe INAIL. Telefon 32844. Fax 536667.
Heroizem velikih mož se najlepše razodeva v trpljenju. (Aleš Ušeničnik)
31. MAJA V STELLI MATUTINI
IGNACIJANSKA DUHOVNOST
V	petek, 31. maja bosta v cerkvi Srca Jezusovega (Sacro Cuore) v Gorici dve predavanji v okviru Ignacijevega leta:
— ob 19.15 bo p. Tomas Špidlik
govoril o ignacijanski duhovnosti.
— ob 21.00 pa p. Marko Ivan Rupnik o novih izzivih za našo pastoralo.
Končali bomo s sveto mašo. Ob tej priložnosti se bo p- Marko poslovil od Stelle Matutine, kjer je deloval v zadnjih letih, ker bo odslej poučeval na Vzhodnem inštitutu (Orientale) ter univerzi Gregoriana v Rimu.
Vsi lepo vabljeni!
OBVESTILA
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v
Trstu bo imelo mesečno mašo za edinost v Marijinem domu, v ulici Risorta 3, v ponedeljek 3. junija ob 17.30. Ob razgovoru bomo gledali diapozitive.
»Vsakoletno srečanje slovenskih tržaško-goriških duhovnikov, redovnikov in redovnic bo 7. junija na praznik Srca Jezusovega na Pesku. Vodil ga bo ljubljanski stolni kanonik g. Melhior Golob. Začelo se bo ob 10.30.«
V	društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 3. junija 1991, srečanje z muslimansko skupnostjo iz Istre. Govoril bo koprski imam Rešim Maslič, duhovni vodja. Začetek ob 20.30.
Telechiara bo v nedeljo 2. junija ob 23. uri oddajala posnetek z romanja na Sv. Gori v nedeljo 26. maja. Oddaja se ponovi v ponedeljek 3. junija ob 15. uri. Oddaje Telechiara so na kanalu 59. V petek, 7. junija bo ista postaja ob 16. in 23. uri oddajali poročila o misijonski in karitativni dejavnosti v goriški nadškofiji.
Župnijska skupnost v Dolini vabi na procesijo sv. Rešnjega Telesa v nedeljo 2. junija ob 10. uri. Sodelujejo godba na pihala Breg in moški pevski zbor Valentin Vodnik.
Seja ZSKP bo v ponedeljek 3. junija ob 20.30.
RAZSTAVE
Razstava slikarke M. Jemec v goriškem Kulturnem domu
Od 5. do 15. junija 1991 bo razstavljala v galeriji Kulturnega doma v Gorici priznana slovenska akademska slikarka in ilustratorka Marjanca Jemec - Božičeva iz Ljubljane.
Prof. Hijacint Jussa je v soboto, 25. maja, odprl razstavo svojih risb in slik v Beneški galeriji v Špetru. Razstava bo odprta do 22. junija vsak dan od 17. do 19. ure.
»Yesterday« V Kulturnem domu v Gorici koncert posvečen »Beatlesom«
V torek, 4. junija 1991, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici poseben glasbeni koncert posvečen angleški skupini »The Beatles« oziroma »in memoriam« njenemu »leaderju« John Lennonu, ob deseti obletnici smrti.
DAROVI
Za Bangladeš: N.N. Sv. Križ 100.000; B.P. 100.000; druž. Brecelj v spomin pok. Anice Kertelj Pasini 200.000; Z.D.A. 50.000; rojanski verniki še
210.000	lir.
Za Katoliški glas: ob 2. obletnici smrti g. Valerije Gruden - Pertot daruje Majda 15.000 lir.
Za Dom srečanja - Višarje: O. Primožič Kristina 200.000; Turk Ciril 183.800; v spomin Tilde Miklus 50.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N.N. Rupa 150.000; N.N. Rupa 100.000 lir.
Za Katoliški dom: N.N. 50.000; L.Š. 100.000; S.G. 200.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ada Žagar za 8. obletnico smrti očeta Jožeta 50.000; F.B. 100.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Uše-nič v spomin pok. očeta Jožeta in brata Jordana 50.000; Sonja Štubelj namesto cvetja za pok. Livija Pregarca 30.000; družina Kuret za pok. starše Lovrenca in Marijo 40.000; N.N. Boršt 15.000; Vera Turk 200.000 lir.
Za oltar sv. Uršule v Logu: E.P. v počastitev cerkljanskih mučencev 300.000 lir.
Alojz Solvi daruje v spomin svojih staršev po 50.000 lir za Romarski dom na Sveti Gori in za Šentjakovsko kulturno društvo v Trstu.
Za Dom na Višarjah: Slovenska družina 100.000 lir.
Spored od 2. junija do 8. junija 1991
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska. 10.00 Mladinski oder: »Sara, mala princeska«. 1. del. Napisala Fran-ces Burnett, dramatizirala Mariza Perat.
11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.10-19.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Alberto Mo-ravia: »Prezir.« 11.45 Slovenska lahka glasba. 12.00 Utrip mesta. 12.40 Zborovska glasba. Slovenski madrigalisti iz Ljubljane. 14.10 »Veselo na otroškem valu.« 16.00 Mi in glasba. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Prvi del koncerta. 17.00 Poročila in kulturna kronika. 17.40 Mladi val.
Torek: 8.10 Odprti prostor (ponovitev). 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«.
11.45 Slovenska lahka glasba. 12.00 Starost danes. 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Drugi del koncerta. 17.10 Pesniške podobe.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 9.30 Za smeh in dobro voljo (ponovitev). 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir.« 11.50 Slovenska lahka glasba. 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane. 13.25 Na goriškem valu. 14.10 Na goriškem valu.
16.00 Mi in glasba. Skladatelj Jakob Jež, letošnji Prešernov nagrajenec. 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom.
Četrtek: 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu. 8.40 Priljubljene melodije. 9.30 Obvezna smer - vzhod. 11.30 Andrej Capuder: »Rapsodija 20«. Roman. 11.50 Slovenska lahka glasba. 12.00 Spoznavajmo Slovenijo. 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane. 14.10 Dvignjena zavesa. 16.00 Mi in glasba. Mešani zbor Pro mušica iz Maribora in Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora. 17.10 Četrtkova srečanja: Trst je klical.
Petek: 9.30 Človek v mejnih situacijah. 9.40 Priljubljene melodije. 11.30 Andrej Capuder: »Rapsodija 20«. Roman. 2. del (ponovitev). 12.40 Slovenski madrigalisti iz Ljubljane. 14.10 Otroški kotiček: »Otroški knjižni sejem«. 16.00 Mi in glasba. Mladi evropski izvajalci v palači Labia v Benetkah. 17.10 Kulturni dogodki. 17.40 Mladi val.
Sobota: 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. Simfonični orkester RTV Slovenija. 11.45 Andrej Capuder: »Rapsodija 20«. Roman. 12.10 Rezija in Kanalska dolina. 14.10 Nediški zvon.
15.00 Glasbeni sprehodi. 16.00 Moč tišine. 10. oddaja: Črne maske. 18.00 Svetlana Makarovič: »Starci«. Igra.
DAROVI
Za cerkev v Nabrežini: Ušaj 10.000; Visentin 10.000; Sveti Tommasi 100.000; Perna 30.000; Slavec 10.000; N.N. 40.000; Legiša 30.000; Šemec 10.000; Ca-harija 30.000; P.D. Hrast 300.000; ob blagoslovu hiš v Kamnolomih 2.400.000 za kapelo.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19°/o IVA
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« prireja v Štandrežu
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Sobota, 1. junija: plesna zabava.
Nedelja, 2. junija: ob 19. uri nastop dramske skupine »Štandrež« z vedrima prizoroma »Dolžnost je dolžnost« in »Obisk« ter zbora »Mirko Filej« in štandreškega mladinskega. Sledi prosta zabava.
Bogat srečolov, odlični šparglji ter domača jedila in pijača.