nak ponedeljek ob £ r pit raj NAROČNINA mesečno i Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani a la, ribaru ln Celju dostavljen na dom mesečne t Din več. — Za inozemstvo mesečno f> Din UREDNIŠTVO f Ljubi tant, Knafheva ui i telefon H 3122. 3123 3124. 372V 3126 UPRAVA v Ljubljani Prešernova w H. telefon St 3122. 3/23 V24, 3/25 37?f INSERATN1 ODDELEK v Ljuhljam. l're. Ser nova uL 4. telefon Si. 2 4^2. Leto IVI. Lmbljana. 9 decembra 1929. Ste* 49 Voditelji dosedanjih telovadnih zvez o novem Sokolu - Pomembne izjave vrhovnih voditeljev Orla ter hrvatskega in jugoslovenskega Sokola o stališču njihovih organizacij do sokolskega zakona Beograd, 8. dec. Včeraj so bili sprejeti pri ministru prosvete Boži Maksi-moviču zastopniki Ju godov. Sokolskega Saveza starosta E, Gangel, načelnik dr. Murmik in člani starešinstva dr. Kandare, dalje kot zastopnika Hrvatskega sokolskega saveza predsednik Milan Praunsperger ter član glavnega odbora dr. Gjuro Kumičič, kot zastopnik Orlovske zveze pa njen predsednik dr. Stanislav Žitko. Današnja »Politika« in »Vreme« objavljata razgovore svojih sotrudnikov z zastopniki vseli treh telovadnih organizacij o njihovem naziranju glede na nov zakon o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije. Predsednik Orlovske sveže Uredniku »Vremena« je dr. Žitko izjavil: »Kot predsednik Jugoslovanske orlovske zveze zastopam Slovensko orlovsko zvezo. Slovensko orliško zvezo, Hrvatski orlovski savez in Savez hrvatskih orlic. O sprejemu pri g. ministru prosvete vam nimam kaj povedati; razgovarjala sva se. Mi smo na-cijonakia in patrijotiona organizacija, ki vzgajamo našo mladino moralno. Naša ideologija temelji na krščanskih načelih. toda zaradi tega nismo nikaka verska organizacija, na katero bi imela vpliv stranka ali cerkev.« Urednik »Vremena je vpraša!: »Kako je bila v vaših vrstah sprejeta vest o osnovanju enotne sokolske organizacije pod imenom Sokol kraljevine Jugoslavije?« »Dobro je bila sprejeta. Namero kraljevske vlade, da ustvari eno, močno mladinsko organizacijo v naši državi, je pravilno razumelo tudi naše članstvo. Samo ime . . .« »Kako ime?« »No, Sokol. Nikdar ni bilo naše ime.« »To je zelo slično. Sokol ali Orel, to je skoro vseeno,« je pripomnil novinar. »Da. G. minister mi je rekel, da je to že gotova stvar. Tako tudi je. To je v zakonu.« »AJi imate kake pogoje, od katerih izpolnitve je odvisno, ali boste vstopili v novo enotno organizacijo aili ne?« »Samo to, da se nam zajamči, da se bo naše delo v tej skupni organizaciji zares spoštovalo in da se bo naša ideologija enako spoštovala kakor sokolska..« »Ti pogoji niso težki. To pomeni, da hočete vstopiti v novo organizacijo?« Gosp. dr. Žitko je nato odgovorili: »Upam, toda počakajte sklepa celokupne naše organizacije. Poprej ne morem ničesar povedati.« S ot rudniku »Politike« je dr. Žitko po sprejemu pri ministru prosvete izjavil: »Razgovarjali smo se o stališču do novega zakona.« »Kakšno je razpoloženje v vrstah Orlov po uveljavljenju novega zakona?« »Zaradi imema obstojajo gotove tež-koče.« »To ime je bodočemu Sokolstvu dano z zakonom,« je pripomnili sotrudnik »Politike«. »Da, da, tak odgovor sem že dobil.« Voditelja Hrvatskega Sokola Nadalje objavlja »Politika« razgovor z zastopnikoma Hrvatskega Sokola. Po posfctu pri prosvetnem ministru Maksi-moviou je predsednik Hrvatskega sokolskega saveza g. Praunsperger izjavil, da so prejeli nenadoma poziv za prihod v Beograd, ne vedoč, zakaj jih kličejo. V zagrebških listih so čitali zakon o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije, ker pa so morali takoj oditi v. Beograd, niso imeli časa za informacij o hzpoloženju med hrvatskimi So-., S Prosvetnim ministrom Maksimo-vice. Burov in Molov odpotujeta danes v Rim Bolgarski odpor proti reparacijam — Potovanje kralja Borisa v inozemstvo Sofija, 8. decembra. Jutri odpotujeta v Rim vnanjl minister BurOv in finančni minister Molov. Iz Rima bosta nadaljevala pot v Pariz in London. Tretjega januarja prideta v Haag, kjer se bosta udeležila reparacijske konference. Sofija, 8. decembra. Kralj Boris je danes sprejel v avdijenci ministra zunanjih zadev Burova in finančnega ministra Molova, ki odpotujeta v inozemstvo. (AA) Beograd, 8. decembra. Kakor poročajo iz Sofije, se je bolgarska vlada odločila, da predloži velesilam protipred-Ioge glede na določitev reparacijskih j anuitet. Kakor znano, zahtevajo velesile : od Bolgarije 24 anuitet po 13.5 milijo-i nov zlatih frankov, dočim je pripravljena bolgarska vlada v svojem protipred-logu pristati samo na 24 anuitet po 9 milijonov zlatih frankov! Svojevoljno bolgarska vlada noče pristati, da bi plačala več. kakor izjavljajo oficijelne bolgarske osebnosti. Sofija. 8. decembra. »Luč« poroča, da bo kralj Boris odpotoval v inozemstvo takoj po predaji odgovora na prestolni govor. V inozemstvu namerava ostati dalje časa. (AA) Novi atentati na Bolgarskem Umor poštnega upravnika — Bomba pred občinsko zgradbo Aretacije komunistov in anarhistov Beograd, 8. dec. Iz Sofije poročajo o novem umoru, ki se je v petek zvečer pripetil pri Sv. Vraču. Upravnik pošte Mile Stanojev, znan komita iz družbe Mihajlova, je šel s svojim uradnikom Hristovom po cesti, ko je bil nenadoma napaden v mraku. Zadet od krogle se je zgrudil mrtev na tla. Njegov tovariš je pobegnil. Morilci, ki so v temi zbežali, niso bili izsledeni. Sofija, 8. dec. Snoči ob 2. sta dve neznani osebi vrgli bombo pred občinsko zgradbo v vasi Koinaru pri Beloslatini. Vse šipe na poslopju, kakor tudi na sosednjih hišah so popokale. Oblasti niso mogle izslediti atentatorjev. Sofija, &. dec. Včeraj je bil aretiran Nikola Tasov, urednik komunističnega lista, zaradi nekaterih hujskajočih člankov. (A A) Sofija, 8. dec. Poročajo iz Zgornje Džumaie, da je bil tam aretiran anarhist Ivan Markov, ki ga policija že dolgo išče. ker je osumljen, da je ubil policijskega agenta Manuševa. (AA) Profesor Jorga za diktaturo Rektor bukareške univerze za diktaturo nacijonalno gospodarske solidarnosti Bukarešta, 8. dec. Ugledni znanstvenik in znani poJitik Nikolaj Jorga, rektor univerze v Bukarešti, je započel novo politično akcijo, ki je tako v prestolnici kakor po vsej državi izzvala pravo senzacijo. 4 Jorga je za petek sklical javen shod, na katerem je razpravljal o splošnem političnem položaju v Romuniji ter poudarjal, da vodijo sedanje romunske politične stranke državo v propast. V interesu rešitve Romunije je naglašal potrebo diktature nacijonalne solidarnosti. To diktaturo naj bi izvrševali sposobni ljudje, ki ljubijo svojo domovino in bi jo znali dovesti na pravo pot. Jorga ne smatra, da bi se morala država organizirati po političnih strankah. temveč po organizacijah posameznih korporacij predvsem gospodarskih. (AA) Madžarska opozicija za bojkot režima Madžarski preti Bethlenov fašistični sistem po italijanskem vzgledu Budimpešta, 8. decembra. V opozicijo-nainih krogih resno razpravljajo o izpre-membi taktike. Liberalcem, ki zahtevajo pasivno rezistenco celokupne opozicije, so se pridružili tudi sociialni demokrati, ki prav tako izjavljajo, da se v bodoče ne bodo udeleževali manifestacij političnega življenja, ker se v vseh važnih državnih poslih odločuje brez sodelovanja naroda. Madžarski politiki so uvideli, da zastopa sedanja vlada samo maskirani fašizem, ooozicilonalni politiki pa celo trdijo, da bo Bethlenov režim v kratkem proglasil fašistični sistem. Opozicijonalne stranke se trudijo, da bi pridobile zase tudi krščanske socijalce. Novemu bloku, ki se ustanavlja, je že uspelo, da je preglasoval notranjega ministra o priliki glasovanja o predlogu za agrarno reformo glavnega mesta. Ker pa bi bil opozicij omalni blok kljub vsem prešibek, ne more računati na večje uspehe. Iz tega razloga hoče postati opozicija popolnoma pasivna. Opozicijonalni volilci se ne bodo udeležili volitev, da pokažejo domači in inozemski javnosti sedanji vladni režim, ki temelji na neznatni manjšini. Krvavi nemiri na otoku Haiti Med ameriškimi mornarji in stavkajočimi pristaniškimi delavci Washingtoii. 8- decembra. Upor na otoku Haiti še vedno ni udušen. Križarka »Kalve-ston<. ki ima na krovu 300 vojakov, je bila na prošnjo ameriškega vrhovnega komisarja odposlana v Port a« Prince ob iuž-ni obali otoka. V Norfolg v Virginiii ie bilo ukrcanih 500 ameriški/i vojakov z istim namenom. Na jugozapadni obali Haitia vlada trenutno mir. vendar ie vrhovni komisar odredil, nai se iz teh krajev odvedejo vse ameriške ženske in otroci- Domneva se. da bo preiskovalna komisija, ki jo Je imenoval predsednik Hoover, da prouči odnošaie med Ameriko in Haitiiem. priporočila. nai se sedanji voiaški režim na oteku nadomesti s civilnim. Pariz. 8. decembra. Havas poroča iz Washingtona. da se je 500 mornarjev vkrcalo za Haiti. Žene in otroci ameriških državljanov na otoku Haiti so spravljeni na varno. Državni tajnik za vnanie zadeve Stimson ie iz;avil. da ie položaj v republiki Haiti mučen in misli, da bo treba sestaviti anketno komisijo, da se stvari urede-(AA). Pariz. 8. decembra. Havas poroča iz Port Princea. da je poveljnik ameriške mornarice v zvezi z včeraišniim incidentom izjavil. da so manifestantje obkolili patruljo, ki ie po trgh opominih začela streljati- Mornarji so izvršili hišno preiskavo v nekaie rih hišah mesta Dahomey. kjer so našli skrito orožje. Izvršenih ie bilo nekai aretacij. (AA). Pariz. 8. decembra. Iz Washingtona poročajo. da je predsednik Hoover zahteval od kongresa, naj se sestavi komisija, ki nai izvrši anketo o odnošaiih. ki vladajo med Zedinieninri državami in reDubliko Haiti-(AA). Doba neusmiljene borbe v Rusiji Pb kapitulaciji desničarskih voditeljev — udarec po desničarskih idejah Moskva, 8. decembra. »Izvestija« pišejo: »Popolnoma jasno je, da se naša ofenziva ne more izvesti brez poostritve razredne borbe, zlasti sedaj, ko smo stopili v dobo nove socialistične ofenzive. Zato bo naSa naloga neusmiljena borba za osvojitev novih razrednih pozicij proletariata in za okrepitev socializma v državi.« Posamezne faze te borbe je izračunal list takole: ».Med to borbo moramo v prvi vrsti računati s pobesnelo protiofenzivo kapitalističnih elementov proti delavskim slojem in proti komunistični stranki. V drugem ietu našega petietnega načrta smo se našli v komplicirani in odgovorni situaciji. ker se sedaj grade socialistični temelji poljedelstva. Z reorganizacijo vasi na kotek- tivistični podlagi smo se približali jedru vprašanja. Ta reorganizacija vasi in prehod v kolektivno gospodarstvo pa ni mogoč brez energične izpulitve najglobljih kapitalističnih korenin.« Ideologi te borbe, ki so obenem tudi vo-diteUi komunistične stranke v Rusiji, izjavljajo: Kakor hitro so voditelji desničarske opozicije kapitulirati ter pod pritiskom stranke in širokih delavskih slojev priznali svoje napačno ideološko stališče, moramo tem bolj odločno udariti po desničarski ideologiji. Pristooafte k Vodnikovi družbi! C satom »PONEDELJEK« 91. 49 2 Potnededjefc, 9. xii. 1929. Skupščina Društva jugoslov. pravnikov Beograd. & decembra. V tukajšnjem okrožnem sodišču je bila danes skupščina Društva pravnikov iz naše države. Zborovanje ie otvoril predsednik dr Dragoliub Arangjelovič, ki ie v svojem govoru poudarjaj plodno sodelovanje društva pri novi zakonodaji S skupščine je bila odposlana pozdravna brzojavka kralju. Poročila upravnega in nadzornega odbora so bila soglasno odobrena. V debati se je največ govorilo o pripravah za zgradbo pravniškega doma ter se je priporočalo zbiranje prispevkov zanj. Stari upravi je bila izrečena zaupnica ter ji poverjeno nadaljnje vodstvo društva, ki se bo odslej imenovalo Društvo pravnikov kraljevine Jugoslavije. N koncu skupščine je bila izkazana čast spominu pokojnih pravnikov, načelnika zunanjega ministrstva dr. Otokarja Ribara ter profesorja zagrebške univerze dr. Poliča. s čemer je bilo zborovanje zaključeno. Likvidacija Prosvetne zveze v Zagrebu Zagreb, 8. decembra. Danes se je vršila skupščina Prosvetne zveze, na kateri je bilo po tajnikovean poročilu sklenjeno, da dosedanja odbor deifusrjonira in se izvoli likvidacijski odbor sedmih oseb, ki naj najkasneje do meseca junija prihodnjega leta skliče izredno glavno skupščino onih članov, ki bodo do tedaj poravnali članarino. Na tej skupščini naj se odloči, ali naj se Prosvetna zveza razi de ali obnovi. V razlogih, s katerimi se utemeljuje likvidacija, se navaja, da ni nobenega upanja, da bi mogla zveza še nadalje uspešno poslovati. Ob koncu zborovanja je govoril tudi bivši ban dr. Matko Laginja, bi je izrazil upanje, da bo likvidacijski odbor skušal z vsemi silami ponovno zbuditi Prosvetno zvezo k življenju ter nadaljnjemu njenemu delu, ker je za kulturno probujo naroda potrebna. Skupščina Jugosiov. podp. društva v Zagrebu Zagreb, 8. decembra. Danes bi se imela v Metropol-kinu vršiti glavna letna skupščina Jugoslovenskega akademskega podpornega društva. Za vodstvo tega društva se borita dve dijaški društvi in sicer Jugoslovenska akademska čitalnica ter jugoslovenski akademski klub >Strossmaver«, ki »ta obe izdali prn in po vseh Jcnflparn-alh. # že davno njena last! Bilo je preveč za-peflijivo . . . Ni se kesafe. Mnzfflčno je premišljevala. — Zamenjala bom ovratnik in obrob-ke. Na noben način ne morem zaupaiti pHašča krznarju, ki bi me izdal. K sreči me ni videl nfiče. Če se bo govorilo o pllesu, ne bom omenila, da sem bffla . . . Tako je mislila na vso. Šele tedad, ko je šla navzgor po stopnicah, se je vznemirila: Kaj poreče Olivier? Štiri let,a je živete v srečnem zakonu. Poznala sta drug drugega kakor sebe ter si zauipaJla vse. Olivier je M nadarjen skladatelj. Uspehov še m bik) — toda saj je M še rnilad! Treba je bilo Stediti! Ždeilo se je, da je Monika zadovoljna s svojo usodo. Zvečer je sled&a njegovim fantaizijam na goslilh — to so bile njene ntaijilepše uire. Nocoj je šla na ples — Olivier je ni mogetl spremiti — da bi govorila z gospodi, ki bS mogli ponnag&it'! Olivieru. Gosipodov pa ni b®k>. Odidannflia iin odiprla je vrata ter ostala nepremično na pragu. OHvfcrr, sMo-njem nad notami je s peresom v roki strmel v ženo. — Kako lepa si danes! Počasi se je prbffižala.. Og$edwva3 jo je kot nov čudež. Njena zardela Itoa so dajaiia Sooči stjaj svežega sank — Lepa si;! je pomoviO ter razprostrl moki. Stafla je pred njim. — AH ne vidiš ničesar? Ne, ničesar ni opazil. Sledil je njenim očem — in opazil plašč. V nagfici mu je povedala dogodek. Gfrvjerovo četk> se je zmračilo. — Dratgo diete, je sklenil, naročiva votz im ^^^na•vla ipiiašč! VrnjUfl pJaSč? M je prismoijan? Razplamtela je od jeze, (lepša nego prej, jc s soflaizmi v očeh omajnilia Olirviera. Ali mar mfeli, da je prijetno trpeti pomianj-kanije na vsem . . . čeprav ni rekla ni-boH . . . Ona gospa ima s;giu»rno dovoltj takčb obJiačil! Njej ni treba pnemišJfieva,-t} pred vsakim nakupom! Toda Monika .. . Sifaer res ni bflo vse iwav . . . toda Oltvier mora vendar raaumeti. — To je tatvina ! je rekel giasno. Skjomigmla je z ramema. — Prisegi si, da mi boš izpoJinžl vsako željo. AH bi ukradel zame ta ptešč, ako b{ te prosite? — Ne. Niarto jo je nenadoma objel O pftaSSe nista govorila več. Nikdar več. Dragi dan je Olfrvier mteJi!: kaj takega! In Monika se je čudtfla v svo® znTKagodavni srečr: Kako hSfcro se je odsil Ženska na mes Ženska names VfiMPnzp. ijonalui l>o et »a ;on»: fitsnsk« .!!oetes, Chauchard po 2000 itd. Stolo-knpžnica Ohler, dh-ektor mestne knjižnice v Frank* furtu, je napravil načrt za novo biblioteko v obliki stolpa, ki se zgradi nasproti univerzi. Visok bo okrog 50 metrov in bo mogel obsegati 2 milijona zvezkov. Strokovnjaki opozarjajo, da je narodna knjižnica v Berlinu, sezidana 1913, premajhna za vse tiske, ki so izšli odtlej. Nameravani stolp bo imel dovolj prostora za 40 let, ako izide po 25.000 snopičev na leto. Meredith Robert Esmonde - Lemoourt je izdal življenjepis romanopisca G. Mea-editha, o kar terem sem čul pred leti, da je v nekem svojem delu obdelal snov iz slovenskega Korotana. Kdo bi vedel kaj točnejšega o tem vprašanju? Nova izdafa indeksa Med svetovno vojno mi je rojak dr. J. K_ tik goriške fronte podaril znamenito knjižico Imitation de Jdsus-Christ z željo, da bi mi kaj koristila na duši. Letos pa me je duhovni gospod, ki sem ea pismeno prosil podatkov za njegovo bodočo 601 et-nioo, obzirno vprašal, ali mi je njeeov dar kaj zalegel. Trkam se na prsi, ker sem jo doslej tako pičlo prebiral. A sklenil sem se poboljšati, ker je cerkvena oblast ome> njeno Kempčanovo »Hoio za Kristom« prepovedala. Francozi trdijo, da jo je spisal njih rojak, škof Gerson. tisti, ki je dal obsoditi Husa. Zakai je zabranjesia? Menda zato, ker avtor svetuje vernikom, naj iščejo Boga sami, brez svečeniškega posredovanja. Čudno je. da v seznamu nedovo* ljenih knjig, obsegajočem 30 000 naslovov iz raznih slovstev, ne najdeš Lutrovega imena! (k) Ljubljanska opera V torek se bo pela Straussova opereta »Beneška noč« za abonma C- Sodelovali bodo Poličeva. Balatkova. Španova. Strni-ševa. Jeromova. Drenovec Gostič. Peček. Povbe. Simončič. Rus Sekuia in drugi Dirigent Neffat <-ežiser Povae. — V sredo se bo nela za abonma E modema ooera Kreneka »Jonnv svira« z g- Primožičem v naslovni oartiii Nastopali bodo Ma dičeva. Poličeva. Vičar (kot gost). Grba. Rumpel. Mohorič. Simončič in drugi. — V Detek bo zopet na vrsti ljubeznivi Foersteriev »Gorenjski slavček< z Ribičevo. Štaglarievo. Gostičem Grbo Rumoliem. Mohoričem. Jankom in drugimi. Abonma B. — Ob koncu tedna se vprizori orelepa Zelleria opereta »Tičar«. Delo študirata dirigent Svete! In režiser Pavhe. Par dni kasneie bo sledil Verdijev »Ernani«. Dirigent Štritof. režiser Krivecki_____ PRAH ZA BENGALIČNI OGENJ v vseh barvah se dobi v drogerijah" Kane. Ljubljana in Kane (Wolfram) Maribor. 15720 dovala tako kakor nekoč ter si nvsiiila: Sla-bAč je! Počasi sta se oditujiJa. Moniko je vabila igralnica. Olivier v teb prostorih n: mogel d'hati, vendar je sprenrlja'] ženo. Staila je ob mizi in strmela v rou-Ietto . . . par korakov od nje je slonel Olivier, ves vznemirjen. Igrala je in ker ii je M!a sreča naklonijena. je dobila ;,n pograbila dobitek Nema dno ie nekdo zaaimtnč4i trakov iin je dose®eJ tnada prva dva goda. V nekaterih mo-meatrM je bik) ooazstti, da je ti«M v povsem zre-hn sitiUBCšjaih naše prepmstil žoizo sooBraJea. Izvrstno se je rasumeh desna stran Nei—let, ka je bfla vedno opasna. Ice je radi svoje ®r«dne hitrosti brez iežkoč preisral avošesa krilca ia je setwal žoge naravnost na nogo, od toaiterib je pa Neti netoajtere za stresal Na levi stiraoii je brtljSrafl Nace s teimščnfcR finesaimi in je tudi izmed vseh največ streljal, toda vratair je vse strele vilovŠ, dasi so b3fi dobro plasirana. Doberiet v jsvi pcfoiviica ockafccn- od zHKtovodijfl, po odmoru pa je bi vreden drag ostBile četvonice m je zaM oekafl svojih triipličniilh golov. Izvrstna je beita -kraška vrsta, kd je že v kaiK zadm&Ma nasprotne napade. Žeto je ugajail Umterreiiter, ki utegne postati izbor en stranski krilec. Lgra sicer predvsem ofenzivno, vendar se da t« napaka kitko odstrcmAtL Oba branfflca sita bila na mestu hi sta s hitrim startom večtoait rešnfe kočljive sftroacale. OsvObodiiM udarci pa nikakor niso biti časti in so J»Si večkrat pnaiv forarfki. Vratar MaPč je imd pred odmorom pcecej dela, toda apkakiih problemov. Drugi god je bid brez dvorna irbnaniOiiv. ŽeltezrnčaeTi so se prcdstavdiJi kot tebnečao dobra enajstorica, ki pa polaiga premalo važnosti na skupno Igro. Nekateri igralci so izvrstni sofcs&i, tudi v streljanju jim oi oač očitati. Načboijši d'e>I moštva je napad, bi pa ima za seboj slabo krimsko ■vrsto; ta predvsem od vadraafa tempa do konca. Obramba je oipravSa nadčloveško dete in je biila protd czfai kombinaciji EKrije brez moči. Vratar je bil jako neetaiten — na momente je držaj neverjetne žoge, nato pa puščaj prav feih'ke stvari. Tekma sazna je bila odigram v znamenju absolutne premoči domaičah, gosita so bšk nevarni le v prvi potovioi, dočmi po odmora — razen enetga prodora ki je rodili uspeb — nčso pnišfi do gola Ittnije. Sodil je zadovoijavo g:. Deržaj. Ostale nogometne tekme Celje: Svoboda (Ljubijana) : OLimip 4:4 (1:1). Faiir igra ob velkem zanimanju občinstva. Izvrsten sodnik Wa®ner. Maribor: I SSK Maribor : SD Rapid 1:1 (0:1). Igira na bita na posebni vašimi; posebno pri Maribora je bito opaiziti, da nima treninga. Beosrad: BSK : Soko 4:2 (3:0). Prvenstvena tekima. Zagreb: Hašk : Greajanski 0:0!; Oo prihodu večernega vlaka v Litijo net-i ^oppod in je naročil sobo. Ko mu je sobarica pokazala razpoložljivo prenočišče z dvema posteljama, je neznanec odgovoril, da vzame sobo in pride takoj s svojo ženo. >Kje pa je tukaj orožniška postaja?< se je zanimal tujec. »Imam tamkaj opravek,« je dodal ob odhodu, ko mu je gospodiSna razložila kje se nahaja orožništvo Kratek čas nato se je tujec vrnil v spremstvu žene. V tujsko knjigo se je vpj;j te-i imenom : Nikola lurjak, trguv»»e iz Zagreba. svojo spr' mljevalko je o :a ivojo ženo. Oba sta govorila vee čas hrvatski. Preden sta odšla v svojo sobo, se je Turjak ponovno zanimal za orožnike Zaradi kasne ure pa se je odložil, da stopi tjakaj drugi dan. Drugo jutro si je par iz Hrvatskega naročil avtotaksi. Domenili so se, da jih odvede avto po cesti do Sv Križa in naprej na Dole. Šoferju sta omenila, da imata opravek v Radečah. Kljub sumljivemu potnemu načrtu, ker je vendar vožnja iz Litije na Radeče najugodnejša po železnici, ni zahteval šofer plačila naprej. Zato ga je doletelo neljubo iznenadenje. Oba potnika sta mu med vožnjo ušla, ne da bi poravnala stroška Naslednjega dne pa se je zglaaila v Litiji neka žena, ki je poizvedovala, kje sta no-čevala oba sumljiva tujca. Povedala je, da se je izdal tujec pod namišljenim imenom in da njegova spremljevalka ni bila njegova žena. Za sumljivima potnikoma ijozvedujejo sedaj oblastva. Po Litiji se govori, da je bil dozdevni Turjak morda oni nesrečnik, ki je v Ljubljani na tako zagoneten način izvršil samomor v kočiji sredi dveh spremljevalk Po tukajšnjih opisih je bil Turjak visok mož in črno oblečen. Sobarica Elsnerjevega hotela se dozdeva, da sta mu manjkala na eni roki dva prsta. Po 15 letih iz ujetništva Po 15 letih se vrnil iz ujetništva. — Bivši srbski vojak, ujetnik na Madžarskem, pobegnil pri Gornji Lendavi na naše ozemlje. Kruševac, 8. decembra. V soboto je doživel Kruševac veliko »senzacijo«. Človek, o katerem se je mislilo, da je že davno umrl in kateremu eo postavili že spomenik, se je po 15. letih zopet vrnil med svojce. Je to muzikant Gjorgje Vasič iz Medvedja pri Kruševcu L. 1914. i'e Vašiča ujela nemška vojska in nesrečnik e bil od tistega časa neprestano v ujetništvu. Ker se svojcem ni nikdar javil, so seveda mislili, da je že davno mrtev. Vasiča so po njegovem pripovedovanju ujeli Nemci pri Smederevu ter ga odvedli v Temešvar, nato v Budimpešto in iz Budimpešte v Berlin, kjer je ostal do 1. 1917., ko »o ga zopet vrnili na Madžarsko, kjer je bil ejposlen kot delavec in je delal na raznih veleposestvih. štirikrat je poskusil pobegniti, aK vsakikrat eo ga ujeli in vrnili njegovemu poslodajalcu. Za osvobojenje Srbije in ustanovitev velike Jugoslavije je zvedel šele 1. 1924., ko je zopet prišel v sli- ke e svetom, dočim je bil do takrat zaposlen z mnogimi dTugimi ujetniki v odročnih krajih. Nazadnje je bil v službi pri nekem lesnem trgovcu v Novem Dombaju, katerega posestvo se nahaja v bližini naše meje. Vasič je izkoristil to priliko in je te dni pobegnil na naše ozemlje pri Gornji Lendavi, kjer se je takoj prijavil našim oblastvom. Iz Prekmurja se je tako po dolgih 15 letih v soboto zopet povrnil v evojo rojstno vas Medvedje ter bo zopet muziciral Kruševčanom. kakor je ta poklic izvrševal že pred vojno. Vasič pripoveduje tudi, da je na Madžarskem še mnogo srbskih ujetnikov, ki ne morejo domov, ker jih baje zadržujejo. Aretacija zaradi poneverbe državnega denarja Bela Palanka. 8. decembra. Okrajni načelnik 2ivko Petkovič je ugotovil, čim je nastopil svojo službo, v izvr-ševalnem oddelku zlorabe, ki jih je zakrivil uradnik Tihomir Jovanovič. Uvedel je preiskavo in Jovanovič je bil odpuščen iz službe. Preiskava ie pokazala, da je odpuščeni uradnik tudi poneveril okrosk)a 'iin gfk^bciko v nosni srfbft ; siicer r.ič; toda ves dan je malce razdražen, vse ga jezi z vzrokom in brez vzroka in prav za prav ne ve zakaj. Proti ve* če rit pa zajame človeka težko breme, kesti se omehčajo, divje kiha — in že ie m. S -olzami v očeh, zvit kakor kupček nesre;e, obdan od mokrih robcev, vi* sečih po vseh kotih, da se posušijo, se* di ponvam, raztekajoči se stvor v opanikiaih ^ ^g-,. vtzicfflivie, )e>S, pije vroč čaj, kiha, kašlja, voha, ne mara za nobenega človeka, ima malo mrzlice, namestu glave težko kroglo, uide kafror d a so zlomilijenii iin tubu« — tamkajšnji podzemski železnici — na torek neeo druge dni Ljudje rajii ostajajo doma. kakor da bi slabo opravili kupčije . . . Upam, da ta ugotovitev ne pride na praznoverna ušesa :n da ne bo im«la zlih posledic Sai ie ooznate zgodbo z lahkodelnikom. oziroma 1<»nnbom, ki na vsak dan v tednu, najde pretvezo za praznovanje. »PONEDELJEK« St. 49 Ponodeflelk, 9. XH. 1909.. Zvijače in spletke kriminalnih žensk Izsiljevalca »Cora« — Poročena žena koi vlomilka — Zabaven finale (Napisal za »Ponedeljek« Erwin T. Woodhall v Londonu) Preden eeni postal uradnik kriminalne policije. sem živel v veri. da so ženske angeli, ki ne morejo storiti človeku nič zlega, imel sem pač svoje ideale in kadar se je govorilo o ženskah, sem nehote pogledoval proti nebu. Potem sem postal uradnik v Scotland Yardu. Danes imam o njih drugačno mnenje. Ni je stvari, ki bi me lahko razočarala ... A hvala Bogu, je malo takih žensk, ki se o njih more reči, da spadajo med pristne kriminalne tipe. Če pretehtam zadnjih petindvajset let svoje službe pri kriminalni policiji, najdeni med ženskami malo kriminalnih tipov, ki bi delale na 6vojo roko in svoj račun. Poznam jih pa mnogo, ki služijo svoj vsakdanji »kruh< z zločini — za katerimi pa stoje skoro vedno moški. Podoba je, da ženske same nimajo dovolj drznosti in poguma za kriminalno početje in da sodelujejo pri zločinih kakor ne bi šlo za >nji-hovo stvarc. Kadar pa se ženska zločinka vrže na žensko, takrat postane kruta do neizprosnosti. Nedavno sem bil v Parizu. V hotelu Gril-lon sem srečal mednarodnega zločinca, ki je bil v spremstvu ženske, po imenu »Cora«. Oba, zasledovani zločinec in Cora sta bila znana tata draguljev. Na neki zabavi pa sem izvedel, da jima je pariška policija njuno obrt že preje otežkočila. »Zdaj delava počasneje, zato pa 6igurne-jer, mi je dejala Cora z nasmehom. »Najine žrtve so žensko, a okradeva jih tako, da vedo same za tatvino. Kadar položiva roko na žrtev, se sama gotovo ne izmuzne. To delo je — jako lahko!« V družbi svojega ljubčka je Cora obiskovala prve hotele. Vedno je elegantno oblečena in preži s svojim liubčkom na žrtve, kakršnih si oba želita. Žrtev stopi v čakalnico. Cora je navzoča, oblečena silno gosposko in nosi dragulje. Njena leta in njena lepota sta manj bistveni svojstvi od njene zunanjosti. Cora čaka Drve usodne priložnosti, ki jo porabi za to. da se seznani z nič hudega slutečo žrtvijo. Poznanstva sklepa izrecno z odličnimi osebami. Kajpada nosi takšna dama vedno dragulje. Cora jih začne občudovati. Če žrtev poprime, je izgubljena. Čim se Cora zaplete v razgovor, se pojavi na po-zorišču njen partner. Seznani ga z damo, partner jo prosi za ples in ji dvori, da mu ne more odoleti. Kmalu sledi poziv, naj Cora in njen »mož« obiščeta nevedno žrtev. Kar se seveda vedno zgodi. Sledi doba spoznavanja, in v tem času si skušata pridobiti zločinca »zaupanje« varane žrtve. Trojica se večkrat sestane. Včasi traja po več mesecev, preden napoči ura za glavni udarec. Medtem se partnerju posreči izvabiti damo na svoj dom, ali pa ee pritihotapiti v njeno stanovanje. Nastane vihar, škandal. Cora se tedaj pojavi na licu mesta in preti, da bo stvar -razkrinkala«. Žrtev se tega prestraši in Cora porabi trenutek slabosti, da ji predloži ček. ki gre, če ne v desettisoče, vsaj v tisoče. S čekom je zadeva odpravljena s sveta. Zločinca gresta na novo prežo. Povsem drugačen tip od Core je bila m rs. Maritch dama s 26 kamni. Bila je vsak trenutek pripravljena spustiti se v flirt in je imela celo mnogo zmisla za šale in kratkočasje. Opazoval sem jo nekoč, kako je prestopila trikrat zaporedoma iz taksametra v taksameter, da je dosegla svojo namero. Vzdrževala je zveze z lopovi. Ko je dozorela za kriminal, so jo aretirali, a na policiji ni bilo mogoče dobiti iz nje nobenega zaželjenega pojasnila. Dasi je bilo na dlani, da ne dela na lastno pest, je vendar trdovratno molčala in ni izdala nobenega izmed svojih sokrivcev. V tem primeru pa so bile žrtve samo dame iz prvih, najuglednejših hiš, takšne, ki niso bile več mlade. Iztiskala je iz njih velikanske vsote. Iskala je žrtev tudi med dobro podkovanimi trgovci, kamor je prihajala s ponarejenimi priporočili po dragulje. Oplenila jih je za težke tisočaike. Josephine C Dare je bila premalo bistroumna. Prerada se je vdajala pompu, ko SC JG podajala možem, ki so se je posluževali za svoje nakane. Spominjam se, kako sva 6e nekoč srečala. Čeprav je videla, da se ne more habilitirati, je vendar začela govoričiti, da bo njen konj zmagovalec v derbyju. Kljuse je kupila na neki dražbi. Trdila je, da bo zmagalo, čeprav je moral vsak slepec videti, kam pes moli taco. Med najizrednejše kriminalne primere pa štejem slučaj, ko je bila neka ženska razkrinkana kot tatica in vlomilka. Ta ženska je imela dobrega moža, lep dom — a njen pohlep po lepih oblekah je bil nenasiten. Njena garderoba se je večala od dne do dne. Mož ni mogel razumeti, odkod prihaja vse to in ker je dajala na njegova vedna vprašanja odgovor, da ga izvor oblek nič ne briga, ker jih ne plačuje, je sklenil, da začne oprezovati. Medtem ko je poprej delal čez uro v pisarni, da bi zaslužil nekaj več, kakor je imel plače, je zdaj hodil bolj zgodaj iz službe in opazil, da žena izostaja zvečer z doma Sledil ji je in jo zasačil z vlomilskim dletom in kladivom pri vlomu v neko modno trgovino! Tako daleč jo je privedla strast do razkošne zunanjosti. Preiskava je dognala, da je ta ženska oplenila kakih deset modnih trgovin. Ko je stal pred sodiščem Robinson, ženski morilec iz Charing Grossa, je izpovedal, da je umorjenka prišla k njemu v trgovino in zahtevala od njega zlata. V zadregi je zamahnil po nji in jo umoril. Tako je postala izsiljevalka žrtev nehotenega zločina. Ni dolgo časa, ko se je primerilo nekaj drugega, čisto svojevrstnega Nekega moža je obiskalo v uradu mlado dekle ter zahtevalo od njega toliko in toliko denarja, preteč, da bo v nasprotnem primeru obvestilo njegovo ženo o njegovih nečednih poskusih z njo. Mož je stvar takoj prijavil policiji. To pa ni ovrlo deklice, da se ne bi še drugič pojavila in ponovila svojo pretnjo. Mož se je njenim zahtevam uprl in ji je rekel, naj gre kar z njim domov in naj pove vse, kar ve slabega o njem. Domov je seveda ni bilo. Prišla pa je še enkrat, tretjič v urad, odkoder pa je mož telefoniral na policijo, tako da so jo detektivi lahko prijeli. Na komisarijatu je izpovedala i-strašne« reči — izmišljotine od konca do kraja. A dasi ni bilo na stvari ni sence resnice, so ljudje vendarle govorili o zadevi na dolgo in široko, pač po tistem znanem načelu, da mora tam, kjer se kadi, gotovo goreti ogenj. V Kensingtonu so zasačili dve ženski pri kraji v neki konfekcijski trgovini Obe sta bili skrili nakradene predmete pod plašče. Ko sta izginili iz prodajalne, sta jima sledili dve ženski detektivki. Blizu nekega cerkvenega zidu sta se tatici ustavili. Ena izmed tatic je zmagovito odpela plašč, da po- kaže svoji tovarišici, koliko je »pridelala«. To priložnost sta porabili detektivki, da sta zahtevali od žensk, naj se izkažeta s potrdilom, da je blago plačano. Pozvali sta tatici, naj jima sledita v trgovino. Tatica sta odgovorili — s klofutama. Začelo se je bunka-nje. ki ni minilo brez vpitja. Tedaj se nenadoma pojavi na bojišču mož, ki ni vedel za kaj gre, in se vrže v boj z geslom: »Tu manjka pač odločilna moška pest!« Pretep se je nadaljeval tako dolgo, da 6ta tatici zbežali, detektivki pa sta obležali na kraju tepeža nabunkani in potolčeni ter so ju morali odpeljati z rešilnim vozom. „Ponedeljkov" humor »Ali bi se poročili s tepčkom, če bi imel denar?« »Zakaj pa ne! Koliiko imate? Ženska logika. — Proč s kratkimi krili! Sedaj moram imeti dolga. — Saj vendar še De veš. če ee bo dolga moda uveljavila. — Čeprav ne! Dolgo krilo se lahko vedno odreže! Kosilo. Janko in Branko se ustavita na potovanju pred restavracijo. Janko Sita: j Kosilo od dvanajstih do treh za 10 Din.« Branko pravi: »Tako dolgo kosilo za tako nizko ceno!« Vlomilec. >Ponoči,« je pripovedovala Pavla, »s*>m se nenadoma zbudila. V sosedni sobi šum . . koraM . . . obračanje v ključavnici . . . Prižgala 6em luč in zagledala pod posteljo dvoje nog . . .< »Vlomilec?« so 6e začudili vsi. >Ne. Bil je moj mož, M je slišal ropot prej nego jaz.« Pošta. — Ali je to ljubavno ali poslovilno pisano? — Samo poslovno pismo — nekdo bi me rad poročil. V gledališču. >Torej nisi prinesla kukala s seboj?« »Pač, prinesla sem ga, a ga ne morem rabiti.« »Zakaj pa ne?« >Ker sem pozabila zapestnice!« Posebni snancL Mož na cesti pozdravi neko gospo. Žena ljubosumno: »Ali poznaš to damo?« — sTako, površno. Ondan sem jo srečal na razpotju. Toliko da naju ni obeh skupaj avtobus povozil.« Drugače... »Prosim vas, Ančka, ne govorite, da je gospod bedak.« >Saj tudi gospa pravijo tako.« >Pri meni je to drugače... Jaz ga poznam in sem mu žena.« Iiriren prošnjarec. V Loškem potoku ne srečaš berača, razen ako pride nadlegovat od hrvaške meje: celo najubožnejši domačini so preponosni za tak posel. Ako pa 6tisdca koga prižene do skrajnosti, zna obdati svoj korak v humo-ristično polepšico. Tako se je n. pr. 781etni cestar Matija Bartl, ki so ga po višji neprevidnosti upokojili brez vseh prejemkov, tu pa tam oglasil pri petičnih trgovcih z nagovorom: »Sem vam prišel voščit, danes je moj god.« Enostavno vprašanje. »Ali smem poeiati vzorec v pismu z znamko za 1 dinar?« »Kakor je; kakšen vzorec pa mislite?« »Vzorec moje pisave.« Podkovica. »Kako je trd vaš konjski biftak!« >Kaj si hočete? Pri konju so bolj ali manj mehki deli.« »Potemtakem sem naletel na podkev!« Razstava čndoviše. Pred lesenjažo v Ti volih 1980. »Gospoda, vstopite. Tu lahko vidite redke posebnosti: zadnjega pešca, zadnjega konja, goslarja, ki 6vira brez mehanike, damo z dolgimi lasmi, gospoda z brado . . .« Neverjetni poslušalci gredo naprej, ker nočejo biti opeharjeni. V hotelu. Gost z majhnim kovčegom, portirju: >Ampak zakaj mi je gospodar pisal, da mi prihrani balkonsko sobo s pogledom na morje, a sedaj me pošiljate v to temačno luknjo?« Vratar: »Ker takrat gospo«! še ni videl vaše prtljage.« Zmota. Nova dekla je prišla s kmetov v mesto ter opazila radiofonsko žico nad streho. »Hiša je čedna,« reče gospodinji, »ampak upam, da me g06pa ne bodo silili, razpenjati perilo po 6trehi.« Pred nadzornikom. Go6p. dekan nadzira verouk v I. razredu osnovne šole. Ko je katebet izprašal nekaj boljših učencev, zastavi dekan samostojno vprašanje Tugomiru Stepicu: »Koliko je 10 božjih zapovedi.« Tugomer ostane spričo svoje nevednosti — nemec. Njegovo sestro Tankoslavo bob" ta sramota, zato pomoli nežne prstke kvišku in da točen odgovor. Zatem poizveduje dekan, katera je šesta zapoved. Tankoslava: »Ne prešestuj.« »A katera je sedma, Tugomir?« Tugomir urno: »Ne presedmuj!« Tujke iz otroških ust. Drživoj: »Slišiš, Modrica, kako pravijo že ljudje napravi, kjer se vidijo različne živali, n. pr. sloni, levi, tigri itd.?« Modrica: »Mežnarija!« Meseni zrezek. Vesedin: »Sicer je petek, ali najedel 6em se kakor klošč in tako sem vesel, da delam čast imenu svojemu.« Široslav: »Kaj pa ste imeli za večerjo?« Veselin: »Polpete.« Široslav: »Jaz bi moral pogoltniti cele škornje, da bi delal čast imenu 6vojemu!« Pri šoferskem izpitu. — Kateri del motorja je najbolj nevaren? — Voznik! Dvojno izkustvo. — Ali imajo blondinke več uspeha pri moških kakor črnolaske? — Vprašajte Leno. Ona ima izkustva v obeb barvah. Praktični nasveti Osmofeno perilo Ako je prevroč likalnik orumenil kakršnokoli perilo, se da škoda popraviti takole: V pol litra kisa vrzi 50 gramov pepela od novega lesa, 12 gr nastrganega mila in 2 grama izžete čebule. Mešanica naj vre, do* kier se ne zgo6ti. Namazi na požoltelo liso in pusti tam ves dan. potlej operi: mairoga bo izginila. Če ne, napravi še enkrat ifto operacijo. Za bolnike Že Moliere je v neki komediji zahteval svetlih, veselih sob za bolnike, a šele proti koncu XIX- stoletja so bigijeniki izvedli po bolnicah ta nasvet, oziroma ga začeli izpopolnjevati z novimi zasnutfci. Koliko posmeha so culi idealisti, zahtevajoči umetniške opreme po blaanicah, bolnicah in klinikah! Danes je v tem oziru marsikaj napravljeno, zlasti po Nemčiji. Bivališče naj bi bilo hiravcem in okrevalcem zabaven, radosten kraj. osobito za deoo bi bilo poskrbeti svežih, smešnih slik. Krohot je dober zdravnik. Pisec libreta »Zaljubljen v tri oranže« si je bil gotovo tega svest. Mojstrovo mnenje Cenjene dame so letos ob morju zasledile novo čudežno dete v petju _ ljubko mladenko. Prisegle so si, da jo spravijo med ljudi. Zato so priredile večernioo, kamor so povabile »dragega mojstra«, da bi 6lišal novo čudovišče. Ko je mladenka od-žgolela dve, tri popevke, med njimi eno mojstrovo, se gospodinja zažene proti njemu: »No. kaj porečete? Divno, jelite? Kak glas ima!« Mostrov »zares« ee je zdel ča-stitim gospem precej mlačen. »Torej kako.« povzame ena izmed Djih, ?mar ne mislite, da bo naša varovanka uspela v gledališču?« — »Pač, pač,« pritrdi vrli mož. :»saj ima prav srčkane nožice.« Starost oglasov v novinah Gdrardin (1806.—81.). ustanov ni k lista »L a Press e«, prvega dnevnika po 5 cen-timov, je uvedel v svojem glasilu plačana oznanila, kar so stari novinarji označili kot kupčijsko in protivno slovstvu. V treh mesecih je časopis štel 10.000 naročnikov, znatna številka za tisto dobo, in zbral za 150.000 frankov malih oglasov. Počastni strel Zakaj se pač ustreli 101 krat nekomu na slavo? V Augsburgu se je baje to prvič primerilo. Zmagovitemu cesarju naj bi se bilo sprožilo 100 krat iz topa. Ker pa top-ničar ni bil povsem trdno preverjen, da se ni morda uštel, je navrgel en izstrelek. Druga mesta niso marala zaostajati in so privzela v splošnem to navado. Udvorljrva železniška družba Bivši francoski minister Andre Honnorat je kupil listek za okrožno vožnjo po Zedi-njenih državah, koder je predaval o ustroju in delovanju francoskih vseučilišč. Na povabilo nekega prijatelja je napravil kos poti v avtomobilu. Vrnivši se zopet na vlak, je seveda pokazal sprevodniku vozovnico. Ta mu jo je preščipnil in dostavil: »Gospod, ene proge niste izkoristili.« Drugega nič. In glej, čez nekaj časa je predavatelj dobil v pismu ček za 49 frankov, znesek za neizrabljeno razdaljo. Lovske puške flobertc, brovninig paStodie, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine i.ma v zalogi: F. K. KAISER, puškar v Ljubljani, Kongresni trg 9 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šiiro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 $€&or hoče da ce mu posije po posti imm/c0 aH Seašeo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v ssnam/cah /n sicer ne ho prejel odgovora t * Z^mVM CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Igg s gi Ključavničarskega vajenca motnega kmečkih staršev eprejmem. Hrana in rtano vanje po dogovoru. Naslov v (y-!aenem oddelku Jutra 434T7 Kuharico camostojno, vajeno drugih hišnih del. pošteno, srednje starosti sprejmem proti dobri plači. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 43563 Gospodično Nemko iščem k šestletnemu otroku za popoldan, event. s kosilom. ' Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43604 Knjgovodjo (kinjo) Kilancifta sprejmem takoj. Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra*. 43650 Praktikanta za zobotehnika i 4 razredi srednje šole Bprejmem takoj. Naslov v ©glasnem oddelku »Jutra*. 4*5636 Inteligenten iant (Primorec) išče primerne zaposlitve kot natakar ali dr. v restavraciji, kavarni ali večji gostilni v Ljubljani. Naslov pove oglasri oddelek »Jutra«. 43341 Vpokojen železničar bivši postajenačelnik išč privatno službo, prot.i nizi: plači. Naslov v o-glasni a oddelku »Jutra«. 4355 Pletilja mlada in izurjena, išče 6luibo v Ljubljani, event. t-prejme tudi strojno delo na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43274 Žagar vajen venecijanke, išče dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43275 Službo hišnika sprejme vpekojen orožnik brez otrok, pošten, zanef-Ijir. Gre tudi za oskrbnika ali slično. Naeiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43483 Kot pomočnica iščem službo pri boljši Šivilji. Grem tudi v konfekcijsko trgovino. Nastopim lahko takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43559 Alta kotel dobro ohranjen poceni na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43429 Kol ar ji, izdelovalci smučk Prodamo peč in vse druge potrebščine za izdelovanje smučk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43555 Fotoaparat 6 Vi X 9 (Doppelanastigma) poceni prodam. Naslov f oglasnem oddelku »Jutra« 43536 Pozor, vsem ka nameravate spomladi zidati -vilo ala hišo. Za lastno cemo prodam noro zidano enofladstropno hišo, s parcelo 700 m», na prometni točiki v lepem kraja Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 43S32 Hišo trodružinsko, novo, na pe riferiji mesta, ali parcelo 400—500 m na suhem sve tu, kupim Naslov v ogl oddelka »Jutra« 435S6 L)ve prazni sobi medsebojno zvezami, s sepa-riranlm vhodom oddam minri gospodični ali gospe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43679 Prazno sobo s separiranam vhodom, elektriko in parketi, v centra mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43643 Prazno sobo solnčno, išče starejši gospod z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43655 Stanovanje 2 parketiranih sob, kabineta in kuhinje, g elektriko ter vodovodom in drago enoeobmo s kuhinjo in pritiklinami oddam. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43370 Stanovanje •Z sob, kabineta, kuhinje, pritiklin in kopalnice oddam takoj v vili Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43568 Stanovanje 2 parketiranih sob in kuhinje, v centru mesta oddam stranki 2—3 oseb — brez otrok. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 43473 Opremljeno stanovanje 2 sob, kuhinje ia pritiklin, v centra mesta oddam e L januarjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 43548 Opremljeno sobo mesečno, zračno, s posebnim vbodom ia elektriko oddam v Janievt ulici 8, Ljubljana 7. 43142 Sobo t centru mesta oddam. — Naeiov v oglasnem oddelVo »Jutra«. 43529 Sostanovalca event. 6 hrano sprejmem v centru mesta Najslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43219 Opremljeno sobo lepe, z vsem komfortom, na Miklešičevi cesti, oddam takoj Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43531 Premog drva koks JURIJA", Ljubljana, Dunajska c. 46 Telefon 28—20 Slabim brezplačno pošljemo nov način »Pomlajenj« in ieč«nje on gaolzma«, povratek moči, zdravja. deJorne sposobnosti in podaljšanja aktivnega življenja. Zahtevajte na naslov- Miloš Markovič — Beograd, Kralja Milana 58 Budilke po 60 Din. Triletno jamstvo Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. 40276 Glavnega zastopnika dobro uvedeno silo za nabiranje reklame in predplačil, bivajočo v Ljubljani, za vso Dravsko banovino iščemo za POSLOVNI ADBESAR. Pismene ponudbe in osebno se predstaviti samo v ponedeljek 9 t. m.-od 14 do 15. v hotelu UNION. (Prijaviti se pri vratarju.) e v*-' • -v vft.-ss&ac.-?"*-.-'v ■ - f^g^^St^l ' . • * C* • . _ ^^ -i ,; Brez posebnega naznanila. + Mestni pogreta} zavod občine Ljubljana Naš srčno dobri brat, ujec, nečak in svak, gospod dr. Fran Huba advokat in fin. prokurature nadsvetnik v p. je danes po pardnevni, silno težki bolezni mirno in bogu vdano preminul, izpolmivši pravkar 50 let svoje starosti. Pozabili ne bomo nikdar te zlate duše! Pogreb bo s Stare poti št. 2 v torek, dne 10. decembra 1929, ob 3. tiri popoldne. V Ljubljani, dne 8. decemfbra 1929. Thea Zarnikova, roj. Hubadova, sestra; dr. Miljutin Zarnik, magistratni direktor, svak; Juta in Nikolaj, nečakinja in nečak prof. Matej Hubad, direJctor državnega kanservatoriia. stric. ■ . -Kf ;■ K*" LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA delniška glavnica Oin 50,000.000*— Skupne rezerve oai Oin lO.OOO.OOO«— imnm 19S0 CENTRALA. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA IhtaUfliMaJj. —-1-1 PODRUŽNIC fci ~~~ Srežlce, Celje, Crnemelj, Kranj, MaHfcer, Metkovi*, Novi Sad, Novo meeto, Ptuj, Rakek Sarajevo. Stovenfgreclec, SpHt Sfbenik, Trat. BRZOJAVNI NASLOV BANKA LJUBLJANA. Telefon štev. 2861, 2413, 2502 in 2503. se orioorožd za m ueninp oesie. Izdaja M koazocij cjutra* Adoll Ribnik** urejuje Ivan Podržaj. tiska »Narodna tiskarna d. (U njco predstavnik Fran Jezersekj vsi v Ljubljani.