LUBLANSKE
NOVIZE
ijann. fridr. egerja.
Nro. 40*
Dunej p. velki Travna.
'Timzhapi minifter unajnih opravil Graf Jl Ludvik Cobenzel je ofmi dan tiga m?-feza fhel is Duneja v'Raftadt; Parisarfke novize pravio, de general Bonaparte is Parisa tudi v' Raftadt pride. Is tiga ludje fklf-pajo, de fe bode v'kratkim vfe poglihalo, inu mir sa nemf hke deshele dodelal.
Tretji dan tekozhiga mefza je tukaj na Duneji vmerl Baron Juri Mezburg, Mafh-nik, uzhenik vifokeh naturfkeh inu duhov-neh fhol, profefsor raathematike, on je o-bojo Gallizio meril, inu na papir po-
fta vil. -
ftavil. Rojen v'n?mfiikini Gradzi, ftar 63.
Refnizhna dnhovfka brumnoft, prava »zhenoft, dobrotlivo ferze, fv^ftoba, inu veffla pridnoft v' poduzhenji To bile njego-Ve laftnofti > savolo katereh nebodo najn pohabili njegovi poflufhavzi, fhtudentje, per-jatli, inu snanzi.
L ajhko.
Nepokoj vVPiemonti dalaj bol rafte; Tu-rinfke dvorne novize pifhejo 18. mali Travna rekozhi
,,Eni piemonteski pobfgnenzi fo pod ©reshje ftopili, ofmi dan mali Travna, vaf Carosio popadli, davke tajali. Tudi druge fhtir vafi fo ropali, al prebivalzi inu kral?vi foldatje fo jih raskropili, mir fturi-li. Sdaj fo fhe vezh foldatov kje poftavili, inu bojvod Osafco je puftil oklizati: Ena truma shuga s'oroshjam ludi ftrafhiti, sa-pelovati, inu rezhi, de ozhe lud^m pomagati, inu de ima franzoše sa fvoje perjatle; itf kar fe je do sdaj godilo, kashe ozhitno > de shelf ludi obropati, denarje ismlefti,inii smefhnave delati. Med tim je Kral v'dobri perjasuofti s' franzosmi, inu drugimi Kra-li. K?r tedaj Kral sheli fvoje podloshne pred lilo varvati, fo vfi sv?fti podloshni oppom-neni, de naj le n<ipuft$ od takih šmffhnav-zov motiti, ali sapelovati; temuzh naj fes* kral?vimi foldatmi fklgnejo, de fe mir fturi, inu hudobni roparji vshenejo, kakor fo
sh?
fturili v'dv?h rafeh, ker fo folije prii-ti Kralu fvojo sveftobo popolnim fkašali.
Sardfnfki Kralje p£tn?yftiga mali Travna poflal eniga tekarja v* Pariš povedat francoskim visharjam, kaj fe godi, sraven pa poprafhat, al imajo ti nepokojniki kako ptu-jo pomozh, al 1? farni od febe tako delajo; jnu zhe franzosi sar?f miflio fardinfko de-shelo kaj prenarediti, je Kral liarozhil tekar-ju rezhi, de fe on ni v'ftani braniti.
Med tim fo nepokojniki fheftnajfti mali Travna eno drugo vaf pod fe fpravili, n?-Jcaj foldatov je sinjimi potegnilo, inu lud^m nadlego delalo.
General Brune je fhel v* Genovo, kamer fhe smiraj dofti franzosov perhaja, def dalaj zhes morje pojdejo.
Uzheni fhkof is, Irrlanda Lord Briftol je na Lafhkim dofti let umetnoftam veliko pomagal, sdaj fo ga franzoski foldatje vjeli, inu foldafhki fodbi zhef dali, sato ker pravio, de fo fumhive pilma per njemu najde-li, to je de pifma dado natolzvanje, de on je Shpion.
Kardinali fo is ftariga Rima fpufheni, fo profti, inu dofti od ujih fe je v*Tofkanfki brod Livorno perpelalo. Kardinal Caprara jepopuftil Cardinalftvo, inu fhel v'fvoje rojftno mefto Bologna.
V" fta-
VftariRim je dofti franzosov perfhlo, pravio, de pojdejo na morje zhes Anglese.
Pifma is otoka Zante, kat?ri je bil po-pr?d benffhki, sdaj pa je franzoski, pravio od nevole, katera je med ludmi zhes fran-zose; slafti k?r fo mogli veliko naklado pla-zhati, inu fo jo 1? na polovizo dali; sato fo franzosi vs^li nekatere ludi v'saftavo, ih prozh pelali v' otok Corfu; ludj? vsamejo oroshje, barke, gredo sa franzosmi, jihpo-feiejo, odvs?te ludi r$fbio, inu poberejo dvaj-fet tavshent dukatov, katfre fo po lili fran-cosam popr^d odrajtali sa naklado.
Franzia.
Bonaparte je p?t inu dvajfeti mali Travna fhe v'Parisi bil, ima narozhenje, de bo v'kratkim v'Raftadt fhel.
Ob fvetim Jurji fo v' Pariš dobili nas-nanje, kaj fe je na Duneji godilo trinajfti mali Travna. Bernadottov fekretar je perfhel v'Pariš fam vfe povedat.
Rimfki poflanik Juftiniani je tudi sh? v'Parisi. Tudi Shv^difki minifter Baron Stael.
Po franzoskeh deshelah pruti poldnevi nifo nikol per pravim pokoji; sdaj tukaj tam punti vstanejo, fe bojujejo, inuftr^lajo. M?-fto Avignon je mogio foldafhki oblafti pod-versheno biti, ker fe nifo otli s'is vol eno
gof-
gofpofko na lepo visho saftopiti. Franzia nima nizh praviga miru lama med feboj. Per isvolenji novih mosh sa sbiralifha le na dvoje vlezhejo.
k
M^fta Parisa domazhe gofpodarftvo fla-bo ftoji, imajo def^t million liber dolga. Sa perhodno leto je franzosain tr?ba 616. mil-lionov liber; tedaj bodo veliki davki na ludi padli; nizh majnfhi, kakor dokler fo Krala im?li.
Is Brefta je pet vojfkneh bark na vifo-ko morje vun flilo.
Batavzi perpravlajo filno foldatov na morje, inu dershe na fkrivnim, kam pojdejo.
Angjia.
Perpravlanje na bran gr?de smiraj naprej. En hud vihar je nekaj bark gerdo po-fhkodoval. So druge na pomozh poflane. Ludj? sazhenajo is dobro vole oroshje popadati , fe na vojfko vaditi, inu perpravle-ni biti, franzose s' gerdo prejeti,
Kar je nevarnih inu franzosam vdanih ludi, vfe take saperajo v'jfzhe inu praviza jih ifprafhuje, de bodo po delali plazho dobili.
Sofe snajdeli taki, kat?ri fo franzosam pifali, kje bi narloshi h' kraju pertekli, kje bi ludje radi s'njimi potegnili ^ takih isda-
javzov
javzov laftne deshele je she dofti vjetih. 0-ni fo fe pogovorili m^fta inu vafi slafti London sashgati, kader bi franzosi bliso per* fhli, de "bi loshifhi Anglio premagali.
Batavia.
Vfe Angleško blago je prepovedano vositi v' Holland , nobedea ni vun vset od t£ prepovedi. Sleherna barka more dobre pif-ma feboj pernefti, od kod je blago perpela-no; zhe ne, fe blago prozh vsame, inu je sapadeno.
Shvajz.
Shvajzarfko oblaft vanje je she fkorov-fe na novo predelano, miniftri fo isvoleni, fleherni kanton ima she fvoi0 sbrano gof-pofko. Na taifte kantone, kateri nemara-jo sa novfne, fo visharji hude shuganja pi-fali, inu franzosi mahajo zhes nje s' vojfko.
Eni Shvajzarji fe podajajo, drugi fhe nezhejo od prenarjanja flifhati, inu fe mif-lio braniti.
Sheft tavshent franzosov je she v' Kanton Zurig perderlo, inu fo mefto obftavili. She vezh franzosov gr?de fkusi Basel v' Shvajz.
Deshelni denarji fo is vfih kantonov pre-nefeni v* meft° ^rau ^deshelnimu sboru, sa velike fedajne potrebe fo velike nove da-".ie naloshene; na fol je shg naklada.
N?ra-
Nemjhko.
Do fhfft inu dvajfetiga mali Travna fhfc nifo franzosi Nfmzam nizh odgovora dali; zhakajo na povele is Parisa, bo odgovoriti.
Bernadotte je v' Raftadt perfhel 22. mali Travna, zhes fheft dni otel v'Pariš iti; al ravno ta dan pride najn en tekar is Parisa, na tf pifma je on v'Raftadti oftal.
Prajsovi Kral je prepovedal slato inu ze* kine is fvojeh deshel von pofhilati, bogati kupzi snajo k^fzhim sa petfto goldinarjov slata feboj na pot vsfti. Kader bo Kral lftaf po fvojeh deshelah hodil, je prepovedal vfe drage zhafti febi nakladati.
Lublana.
Danef teden je nekaj hravatov dva ba-talliona fhlo tukaj fkusi na Lafhko,
Nafhi offizirji od jgeiieral ftana sdaj m^ rio benedfke deshele, inu jeh na papir o-brasio.
Vzisalpinfkim mefti Krefti a fe je ftr?l-ni prah v'turni vn?l, dofti ludi pobil, inu hifhe pofhkodoval.
Vmerli [o v' Lublant,
11. dan vflki Travna. Kari Robidnik, zafarfki Controlot> 1» na Shabjeki ,Nro. 57.
Xaveri Vifacci, porzelafiarja fin, i.l. v*
Gradifhi Nro. 78. Naze Podboj, d^lovfki fiu„ 6. 1. na pred-
m?ftji Nro. 53. Rathia Zhernovka, polizajfka shena,58.1.
V'Pl?terjah bo 31. tiga m^fza na liziti-ranje naprodaj 44 mernikov ajde.
Na povele naftne gofpofke nefra? nobeden nizh kupiti od nobeniga foldata, zhe foldat pifane pravize nepokashe, de fm$ prodati; fizer bo kupleua r^zh prozh vs?ta.
Shitna z$na v'LubIani na tergu
12. veliki Travna 1798.
	fl.	kr.	fl.	kr.	ti, jkr.	
Pfheniza 1. mernik	t	42	1	39	1	36
Turfhiza - - -	—	—	—	—	—	—
Rosh - - - -	1	22	1	16	X	»3
Jezhmen - - -						
Profo • - » -	1	12	—	—	—	-
Ajda - - - -	1	14	1	8	—	—
Ovef - - - -	i	4	——	—	—