Kolikor višji položaj ima človek, toliko boljša mora biti njegova duša. Kurdski pregovor naš tednik Številka 1 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-SIT) petek, 9. januarja 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Doumeti moramo, kaj sploh je demokracija. Mag. Fillp VVarasch, (na seji Zbora narodnih PREDSTAVNIKOV, 30.12.1997) Olip: 1998 v znamenju Uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto vsem bralkam in bralcem Našega tednika! OPOZORILO DRUŠTVOM! Skupno zastopstvo: kaj Prošnje na sosvet pri Uradu zvez-menijo o Podobnikovi izjavi nega kanclerja na Dunaju je treba Slovenci v Italiji? oddati najkasneje do 15. januarja Strani 2 in 3 1998. POLITIKA POGLED NAZAJ 1997 v NAŠEM TEDNIKU - leto varčevanja, kriz in tudi praznikov. Strani 8 in 9 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch__ Komentar Našega tednika Usodno leto 1998 Leto 1997 je bilo razburkano kakor marsikatero prej. Začelo se je nadvse razveseljivo (uspeh Enotnih oz. samostojnih list na občinskih volitvah), končalo se je spodbudno (zlasti še zaradi izjave podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika glede skupnega demokratičnega in pluralističnega zastopstva), večinoma pa je bilo mučno in zahtevalo obilo trdih živcev in ..nepoboljšljivega'1 optimizma. Razprava o Spomenici predsednikov in podpredsednikov sosvetov, hudi finančni problemi, grozeče umiranje NAŠEGA TEDNIKA na obroke, razprtije znotraj narodne skupnosti... ne bi želel v podrobnosti ponavljati dogodkov, ki so v preteklem letu bremenili naše politične, medijske, kulturne in gospodarske ustanove. Navsezadnje so zadeve dobro znane in ne morejo nobenega rojaka, ki mu je narodna skupnost količkaj pri srcu, pustiti brezbrižnega. Medtem ko je bilo leto 1997 skrajno razburkano in mučno, pa bo leto 1998 za nadaljnji razvoj slovenske narodne skupnosti naravnost usodno. Morda bo kdo menil, da so take ugotovitve precej pretirane. V resnici pa včerajšnja in današnja realnost ne dopuščata, da bi se še naprej sprenevedali in izogibali nekaterim temeljnim odločitvam. V vsakem primeru ključnega pomena bo vprašanje, ali bo v tem letu mogoče uresničiti pogoje za skupno in neposredno izvoljeno zastopstvo. Jasne besede Marjana Podobnika na slovenskem konzulatu v Celovcu dajo upati, da Slovenija namerava odstopiti od svoje dosedanje strategije po načelu: nočemo se vmešavati v notranje manjšinske zadeve. Kdor trdi, da je prizadevanje Slovenije za skupno demokratično zastopstvo vmešavanje v notranje zadeve zamejskih Slovencev, hote ali nehote ni dojel bistva problema. Skupno zastopstvo bi namreč bilo tisti gremij, ki bi med drugim definitivno določalo to, kaj naj bo financirano in v kateri višini. Imelo bi v rokah proračun (Budgethocheit), kar je eno najbolj prepoznavnih znamenj razvite (parlamentarno)demo-kratične družbe oz. demokratičnega soodločanja. Trenutno pa je ravno narobe. Ker nimamo skupnega zastopstva, ki bi slovenski vladi posredovalo usklajene predloge za finančne podpore, pristojnim ljubljanskim organom ne preostane več drugega, kakor da v zadnji koncekvenci sami odločajo, za kaj se naj uporabijo zamejskim Slovencem namenjene podpore. To pa nikakor ni v skladu z vsestransko priznanim načelom, da je manjšina subjekt - kar pomeni, da samostojno odloča o svojih potrebah in njihovem financiranju. Marjan Podobnik je napovedal, da bo o dodeljevanju finančnih podpor, ki jih bo Slovenija namenila zamejskim Slovencem v proračunu 1999, že odločalo skupno in neposredno izvoljeno zastopstvo. To spet pomeni, da bo treba tako zastopstvo izvoliti še v tem letu. Vsi, ki hočejo, da slovenska narodna skupnost na Koroškem zares sama odloča o svojih željah in potrebah ter ustrezna finančna sredstva tudi samostojno dodeljuje, bodo Podobnikovo napoved iz vsega srca pozdravili. Kdor se bo samoodločanju na osnovi demokratičnih volitev še naprej zoperstavljal, pa bo moral spoznati, da se je sam odpovedal soodločanju. Bilo bi škoda, če bi se to zgodilo. Naravnost usodno pa bi bilo, če bi zaradi trmastega bojkota nekaterih posameznikov in skupinic utrpela nepopravljivo škodo celotna narodna skupnost. Podobnikove besede tudi poziv Slovencem v Italiji Stališče podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika glede skupnega demokratičnega zastopstva se nanaša tudi na Slovence v Italiji. Zanimalo nas je, kakšne so njihove prve reakcije. V božični izdaji NAŠEGA TEDNIKA smo objavili stališče podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika glede skupnega, od pripadnikov slovenske narodne skupnosti neposredno izvoljenega zastopstva. Marjan Podobnik je dal jasno razumeti, da povzroča razdvojenost veliko nezadovoljstvo v slovenski vladi sami. Posebno občutne so negativne posledice, ko gre za dodeljevanje finančnih podpor, ki jih slovenska država namenja Šloven-cem v Avstriji in Italiji. Po Podobniku naj bi o porazdelitvi finančnih podpor že leta 1999 odločalo skupno, demokratično izvoljeno pluralistično zastopstvo. To odgovarja tudi Resoluciji slovenskega državnega zbora iz leta 1996. V prvi reakciji ZSO sta podpredsednici Sonja VVakounig in Ana Blatnik grobo napadli Podobnika, državno sekretarko Mihaelo Logar in generalnega konzula Jožeta Jeraja. Predsednik dr. Marjan Sturm hoče ,.zadevo pomiriti" in je v izjavi za NAŠ TEDNIK dejal, da bo Podobnika pismeno povabil na pogovor. V nasprotju do ZSO sta NSKS in EL popolnoma podprla Podobnika, Logarjevo in Jeraja. Predsednik NSKS Nanti Olip in podpredsednik mag. Vladimir Smrtnik sta v ta namen sklicala v Ljubljani tiskovno konferenco in obrazložila položaj, v katerem se nahajajo Koroški Slovenci zaradi razdvojenosti. Hkrati sta se zahvalila Republiki Sloveniji za politično in finančno podporo zamejskim Slovencem in izrazila upanje, da bo Resolucija slovenskega parlamenta iz leta 1996 udejanjena - zlasti še, kar zadeva njeno podporo prizadevanjem za skupno demokratično izvoljeno zastopstvo. Podobnikova izjava pa se je nanašala ne samo na Koroške Slovence, temveč tudi na slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanimalo nas je, kako so Slovenci v Italiji sprejeli Podobnikovo stališče. Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Sergej Pahor razume ..upravičene Podobnikove besede kot poziv ne samo Koroškim Slovencem, ampak tudi naši narodni skupnosti, da lahko učinkoviteje zastopamo svoje interese". Pahor NAŠEMU TEDNI- LOJZE PETERLE:___________ Skupno zastopstvo je stara zahteva SKD Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle NAŠEMU TEDNIKU: „Naša stranka je bila od vsega začetka za enoten nastop zamejskih Slovencev do Slovenije ter Avstrije in Italije. Zato smo pozdravili neposredne volitve NSKS in obžalovali, da se tega modela ni poslužila celotna manjšina. V tem smislu vidimo tudi prizadevanja slovenske vlade oz. njenega podpredsednika Marjana Podobnika." Ne strinja pa se Peterle z načinom, da se rešujejo finančne potrebe manjšin iz proračunske rezerve. Peterle: „Tako se izloča parlament iz normalnega odločanja in vse skupa postanej manj pregledno." KU: ..Podobnikove izjave ne ocenjujem kot vmešavanje v not-ranjemanjšinske zadeve. Enotno manjšinsko zastopstvo je nujno potrebno." Rudi Pavšič, novi predsednik SKGZ - Slovenske kulturno-gos-podarske zveze (sorodna ZSO), si lahko predstavlja, da pride do skupnega neposredno izvoljenega zastopstva že prihodnje leto. Treba pa je prej razčistiti predvsem naslednji vprašanji: prvič -tako zastopstvo je lahko samo politično predstavništvo nasproti Italiji, Evropski zvezi in Sloveniji in ne more odločati o notranje-manjšinskih organizacijskih struk- Plodna razprava na minuli seji Zbora narodnih predstavnikov, ki jo je vodi! podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik. Naslednje seje ZNP s Zernattom, Grasserjem in Ausservvinklerjem Seja ZNP (Zbor narodnih predstavnikov) pred zaključkom starega leta. turah, na primer na področju medijev in gospodarstva; drugič -kdo predstavlja volilno telo (Pavšič: „Za začetek bi to lahko bila vsa_ organizirana manjšinska družba."). SKGZ je na nedavnem izrednem kongresu v ta namen predlagala skupino strokovnjakov, ki bi v prvi polovici tega leta obravnavala posamezna odprta vprašanja in preverila razne modele v Evropi. Martin Brecelj, deželni tajnik Slovenske skupnosti (SSk) - edine slovenske stranke v Italiji, poudarja, da je Podobnikova pobuda ..pravilna in v skladu z Resolucijo slovenskega državnega zbora", je pa zelo skeptičen, da bi tačas mogli uresničiti skupno neposredno izvoljeno zastopstvo v Italiji. Spomnil je na številne pobude, ki jih je v tej zadevi sprožila SSk in menil: „Če bi sedaj s takim Poizkusom doživeli še en fiasko, bi diskreditirali idejo o skupnem demokratičnem zastopstvu kot tako." Osnovni problem vidi v tern, da del manjšine ne verjame v pravilnost političnega združevanja na narodnostni osnovi. Brecelj NAŠEMU TEDNIKU: „lndi-rektno smo ta vozel spetli lani decembra, ko je deželni svet razpravljal o novem deželnem volil-nem zakonu. Narodni blok meni, da mora biti predstavništvo manjšine izvoljeno samo od njenih Pripadnikov. Drugi spet menijo, da mora biti izvoljen najmanj en deželni svetovalec, neglede na to, kdo ga izvoli. Ta vozel pa tudi Preprečuje ugodno rešitev skup-neQa zastopstva"." Janko Kulmescch 30. decembra 1997 je v Tisch-lerjevi dvorani v Celovcu zasedal Zbor narodnih predstavnikov (ZNP). V ospredju razprave je bila izjava podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika, po kateri naj bi o porazdelitvi proračunskih sredstev Slovenije za leto 1999 odločalo skupno neposredno izvoljeno zastopstvo. Člani ZNP so Podobnikovo stališče z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje, hkrati pa pozvali slovensko vlado, da čimprej povabi vse politične komponente zamejskih Slovencev, da začnejo s skupnimi pripravami za izvedbo volitev. Priti moramo do konca diskusij o strukturah narodne skupnosti. Če drugače ne gre, bo treba sprejeti radikalne sklepe in razmišljati o razpustu ZNP. dr. MATEVŽ GRILC Predsednik NSKS Nanti Olip je v obširnem poročilu prikazal razvoj zadnjih tednov in mesecev. Švoje poročilo je zaključil z optimističnim pogledom v prihodnost. „NSKS stopa v novo leto na zdravih nogah ter politično okrepljen. Uspeli bomo, če bomo znali postavljati v ospredje celotni interes narodne skupnosti in ne parcialnih." (Njegove glavne izpovedi so tudi vsebina novoletnega pogovora z NAŠIM TEDNIKOM - strani 4 in 5.) Olip je člane ZNP seznanil tudi s tem, kdaj bodo deželni glavar Zernatto in njegova namestnika Grasser in Ausservvinkler obiskali ZNP. Grasser se bo udeležil seje ZNP v februarju (termin še ni določen), Ausservvinkler pride v sredo, 25. februarja, Zernatto pa v ponedeljek, 9. marca (seje so javne). Kakor smo poročali v NT 48/97, je udeležba najvišjih predstavnikov Dežele Koroške na sejah ZNP rezultat seje koroške deželne vlade, pri kateri je sodeloval tudi Nanti Olip (5. 12. 1997). -Kuj- •3 i KOALICIJSKA POGODBA 0 DOBROLSKE EL/FP/VP 1 Poraz Schretterja Koalicijska pogodba med dobrolsko EL, FPČ in OVP je bila že nekaj časa predmet vročih razprav znotraj ERO. Gonilna sila proti pogodbi je bil deželni poslanec Fritz Schretter, ki je do decembra lanskega leta bil tudi predsednik okrajne organizacije FPČ Velikovec (njega je v tej funkciji nasledil Josef Lob-nig iz Vovbr). O Schretterju je znano, da zagovarja izrazito nemškonacionalno politiko. Zato se ni mogel spo-prijazniti z dejstvom, da je vodja dobrolske FPČ dr. Siegfried Kamer sklenil s dobrolsko EL in VP pogodbo, ki zagotavlja občinskemu odborniku mag. Rudiju Vouku mesto kulturnega referenta, poleg tega pa tudi predvideva ustanovitev dvojezične skupine v občinskem otroškem vrtcu. Skušal je to izkoristiti za politični obračun z dr. Karnerjem in iskal podporo pri vrhovnem šefu stranke dr. Haiderju. Nekaj časa je tudi izglodalo, da je dr. Haider na Schretterjevi strani. Tako je večkrat napadel dobrl-sko frakcijo, ker je pripravljena podpreti dvojezično skupino v otroškem vrtcu in je mag. Rudiju Vouku prepustila kulturni referat. Kljub temu je dr. Karner vztrajal na svoji odločitvi. Sledilo je nekaj notranje-strankarskih pogovorov; zadnji pogovor je bil preteklo sredo, vodil pa ga je s pooblastilom Haiderja novi okrajni predsednik Josef Lobnig. Dokončni rezultat razprave je: pogodba je v redu. Ali drugače rečeno: dr. Siegfried Karner se je uveljavil, Fritz Schretter pa je doživel politični poraz. -Kuj- 4 Intervju 1998 v znamenju skupnega zastopstva Novoletni pogovor s predsednikom NSKS Nantijem Olipom. Z njim se je pogovarjal Janko Kulmesch. |Xako bi z vidika predsed-ivnika NSKS v kratkih besedah opisal preteklo leto? Nanti Ol i p: Naj večji uspeh za slovensko narodno skupnost na Koroškem so bile občinske volitve marca 1997. To je zgodovinski mejnik in potrjuje politično življenjsko voljo Koroških Slovencev; potrjuje pa tudi načelo: pomagaj si sam, potem ti bodo pripravljeni pomagati tudi drugi. Sicer pa je bilo leto 1997 do skrajnosti naporno; politično prazno - ker za Koroške Slovenke in Slovence vsaj na dunajskem parketu nismo dosegli vidnih in otipljivih uspehov. Delovno - ker smo v dani situaciji le z velikim naprorom preprečili hujše, usodne udarce za narodno skupnost. Na kratko: napredkov za slovensko narodno skupnost, razen odličnih občinskih volitev ni bilo in jih v podobni politični razdvojenosti, bolje rečeno politični odvisnosti, v katero je zabredla ZSO, tudi v prihodnje ni pričakovati. Vsekakor je bil konec leta uspešnejši in obetavnej-ši kot deset mesecev poprej, če izvzamem manjšinski kongres evropskih narodnih skupnosti, združenih v FUENS, maja 1997 v Porečah na Koroškem. Ta kongres je v celoti potrdil politiko NSKS, manjšinski zastopniki iz cele Evrope imajo enake predstave in cilje kot mi. To je za nadaljnje delo zelo važno. Katere zadeve so najbolj bremenile delovanje NSKS? NSKS kot neposredno izvoljeno interesno zastopstvo Koroških Slovencev je skupno s CAN predložil avstrijski vladi osnutek Temeljnega zaščitnega zakona kot spisek želja in zahtev Slovencev v Avstriji in tudi ostalih narodnih skupnosti. Optimalno izhodišče za pogajanja z avstrijsko zvezno vlado glede zaščite narodnih skupnosti v Avstriji je spodkopala t.i. Spomenica. Kar je najbolj usodno in je bremenilo naše delo in prizadevanje: prvič v povojni zgodovini Koroških Slovencev je avstrijska vlada dobila na mizo papir, ki si ga je spisala bolj ali manj sama ob asistenci funkcionarjev iz narodne skupnosti - o naših željah, zahtevah in potrebah so odločali drugi - stranke, sosvet - in ne mi sami. V tej luči je treba videti tudi konec mandata sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja. Bilanca zadnjih 4 let je razen finančnih podpor porazna. Drugo, zelo težko breme v preteklem letu je bila permanentna finančna kriza, ki je hromila celotno delovanje NSKS, ogrožala obstoj Našega tednika in pripeljala organizacije in ustanove Koroških Slovencev na eksistenčni rob. Urad zveznega kanclerja je prenakazal odobreno podporo šele decembra, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu dolgo ni bil zaseden, proračun Republike Slovenije je bil sklenjen šele proti koncu leta. Kritično leto 1997 pa je bilo poučno v tem smislu, da tako ne moremo nadaljevati. Iz krize 1997 se je treba naučiti in na novo usmeriti delo in energije: Brez skupnega zastopstva si kopljemo jamo sami! So bili v preteklem letu tudi dogodki, ki upravičujejo optimizem za narodno politično delovanje v letu 1998? Uspešne občinske volitve marca 1997 sem že omenil. Ta uspeh je viden dokaz politične samopomoči Koroških Slovencev, da poleg strankarskih opcij želijo močno lastno politično zastopstvo. Predvsem proti koncu leta so se začele stvari obračati v pozitivno smer: uspelo nam je, da z novim letom 1998 stopimo v neposreden dialog med direktno izvoljenim zastopstvom Koroških Slovencev - Zborom narodnih predstavnikov in najvišjimi predstavniki dežele Koroške. Deželni glavar Zernatto in njegova namestnika Ausservvinkler in Grasser pridejo na javne seje ZN P meseca februarja in marca. Vlada Republike Slovenije kaže resen namen in ustrezno voljo, da začne z uresničevanjem Resolucije, ki jo je slovenski parlament sklenil pred več kot letom in pol. Prepričan sem, da bodo jasnim besedam podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika, ki jih je izrekel v Celovcu, sledila tudi dejanja: ta bodo koristila Koroškim Slovencem in Republiki Sloveniji v enaki meri. Lahko izhajamo iz tega, da je Naš tednik dokončno rešen? Manjšinski časopis nikoli ne bo dokončno rešen, ker so pogoji za izdajanje neprimerljivi z dru- gimi časopisi. Nizka naklada, visoki stroški za tisk, ustrezna zasedba uredništva in s tem povezani stroški za osebje, to je nenehno delovno področje za vsakega izdajatelja časopisa, nalog, da neprestano išče najboljše pogoje za izdajanje časopisa in potrebne podpore. Za NT lahko rečem, da smo ob pomoči in sodelovanju s pristojnimi uradi v Ljubljani in na Dunaju lahko odstranili obstoječa stara bremena. Vse spoštovanje, priznanje in zahvala velja tu ge. drž. sekretarki Logar in g. Zmaucu pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani. Uspešno smo izvedli prvi del sanacijskega koncepta za NT, s tem so postavljeni dobri temelji za naprej. Nujno potrebni pa so še nadaljnji koraki: obnova zastarele tehnike, izkoriščanje siner-getskih učinkov v sodelovanju z drugimi uredništvi, iskanje novih virov dohodkov ter nadaljevanje varčevalnih ukrepov. NT želimo postaviti na močne temelje, z zadostnim obsegom, privlačno in zanimivo vsebino, tako da bo lahko tedenski poročevalec živ- ljenjskega utripa Koroških Slovencev ter povezovalna os Slovencev doma in po svetu. Kakšna je manjšinska politična bilanca avstrijske zvezne in koroške deželne vlade za preteklo leto? Na zvezni ravni v letu 1997 ni prišlo do nobenih premikov na boljše, nasprotno, stara praksa avstrijske politike: divide et im-pera je našla sogovornike celo v manjšinah. Zgovoren dokaz za to je t.i. Spomenica. S tem se zvezna vlada ne more ponašati! V evropskem in mednarodnem merilu je Spomenica za Avstrijo bolj sramota kot napredek. Tudi koroška deželna vlada je v letu 1997 pokazala dva obraza: videz in politično realnost. Navidezna boljša klima v deželi, o kateri se več govori, kot da bi jo koriščali, se je ob politični realnosti na Koroškem vedno spet ohladila. Najbolj sveži so primeri na področju otroškega varstva: boroveljska katastrofa, polomija v Galiciji in manipulacija na Suhi. Praznik vidne dvojezičnosti je sprožil val ogorčenosti, stališče ustavne službe koroške deželne vlade glede člena 7 ADR, resolucija deželne vlade v zvezi z nemško govorečimi v Sloveniji kot udarec po glavi v naprezanju za skupne olimpijske igre; verbalni izgredi na račun slovenščine v Musilovi hiši krepko kvarijo bilanco leta 1997. Je pa tudi nekaj svetlih točk: dežela Koroška je pristopila kot asociiran član FUENS in podprla delovanje Glasbene šole. Razprava o Spomenici predsednikov in podpredsednikov sosvetov je brezdvom-no porabila veliko časa in Prepričan sem, da bodo jasnim besedam podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika sledila tudi dejanja. NANTI OLIP 5 Intervju energije. Spomenico odklanjata NSKS in Hrvatsko kulturno društvo, najbolj reprezentativni organizaciji Koroških Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov. Hkrati se je izkazalo, da je pretežna večina manjšinskih organizacij iz vrst avstrijskih Cehov, Slovakov, Romov, Hrvatov in Madžarov podprla Spomenico. Kaj pomeni to za nadaljnje sodelovanje med avstrijskimi narodnimi skupnostmi? Da je tega sodelovanja vse premalo. Prepričan sem, da je prvo leto po predaji Spomenice marsikaterega predstavnika iz vrst avstrijskih narodnih skupnosti le precej streznilo. Najšibkejši niso dobili ničesar oz. zelo malo, za Koroške in Štajerske Slovence ter Gradiščanske Hrvate, ki imajo vsaj člen 7 ADP, je bil to korak nazaj. Popravljalni izpit upam, da bo možen letos, ko prevzema Avstrija predsedstvo v EU. Morda nam tu uspe obnoviti vseavstrijsko manjšinsko solidarnostno načelo: Izhodišče je treba postaviti visoko (Temeljni zakon) in ne nizko (Spomenica). Prednost leta 1998 je brez dvoma v tem, da bo ta razprava potekala vsaj pred vseevropsko javnostjo. Za Koroške Slovence je posebej pomembno plodno sodelovanje s Slovenijo. Je bilo to v preteklem letu zadovoljivo? °b danih možnostih da, lahko Pa bi bilo bolje. Negativno je vplivalo na' to sodelovanje več dejavnikov: dolgo iskanje in sestavljanje vlade,, financiranje iz i začasnega proračuna, nezased- ba mesta državne sekre-tarke(-ja) za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mislim pa, da je bilo to res izjemno leto. Neglede na to smo priredili Teden koroških Slovencev v Savinjski dolini, sodelovali smo na področjih kulture, šolstva, izobraževanja, znanstvene dejavnosti, gospodarstva idr. Vsa ta področja upošteva sklenjena Resolucija slovenskega državnega zbora; upam, da bo čim-prej v celoti uresničena! Temu dokumentu „sloven-skega nacionalnega soglasja" je treba dodati jasne zakone, ki so v praksi izvedljivi. Najvažnejši narodnopolitični načrti NSKS za leto 1998? Izvolitev skupnega demokratičnega zastopstva Koroških Slovencev ob sodelovanju vseh in v prid nas vseh; razširitev slovenskega jezika v medijih (časopisje, radio); zakonska ureditev oz. izboljšava na področju otroškega varstva; redna povezava med centralo in bazo (krajevni sestanki), pomoč, svetovanje, izobraževalna dejavnost. Ključna politična naloga je uresničitev skupnega, pluralističnega in neposredno izvoljenega zastopstva. ZSO ga odklanja mdr. zato, ker naj bi baje koristilo samo NSKS. Kako misli NSKS premostiti bojkot ZSO? Skupno, pluralistično in neposredno izvoljeno interesno zastopstvo narodne skupnosti pomeni: navznoter upoštevati vso pluralnost, ki se ob volitvah izkaže, navzven nastopati z enotnim glasom in s tem postati re- sen pogovorni in pogajalski partner in sogovornik za demokratične strukture v deželi in državi, prav tako pa v odnosu do Republike Slovenije. To koristi izključno slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Kdor to upošteva, mora nehati z demagoškimi trditvami, češ da volitve temu koristijo in drugemo škodujejo. Če nam že drugi odrekajo demokratično zrelost, ali si jo bomo še sami? In kako dolgo še? Prepričan sem, da je tudi pri ZSO dosti uvidevnosti, da so te politčne igrice posameznih funkcionarjev za narodno skupnost v celoti kontraproduktivne. Kdor ima le kanček samozavesti, se volitev ne boji, temveč jih z vso odločnostjo pozdravlja in pri njih sodeluje. Morebitnega bojkota ZSO se ne bojim, ker je podoben bojkot pri volitvah NSKS leta 1995 že enkrat spodletel. Izredno visoka udeležba pri teh volitvah potrjuje pravilnost tega koraka NSKS. Iz tega sledi: kdor bojkotira volitve, konec koncev bojkotira samega sebe, v celoti pa ovira nujno potreben demokratičen razvoj znotraj narodne skupnosti. Bojkot volitev bi pomenil, da gre le še za sa-moohranjevalno dejavnost in ne več za interese celote. Višje stopnje demokracije kot neposredne volitve pač doslej še ni. Če trenutne politične letargije ne premostimo s skupnimi volitvami, bo to za Koroške Slovence imelo usodne posledice. Če do konca leta 1998 oz. vsaj marca 1999 (deželnozborske volitve na Koroškem) nimamo skupnega, pluralnega, od Koroških Slovenk in Slovencev neposredno izvoljenega interesnega zastopstva, ga v tem tisočletju ne bo več. Tega se moramo zavedati vsi. Kdor to namerava bojkotirati, se mora zavedati tudi negativnih posledic za narodno skupnost. Letos je na sporedu tudi novo konstituiranje sosveta. Kakšne so predstave NSKS glede funkcije in sestava sosveta? Sosvet pojmujemo tudi za naprej kot svetovalni gremij narodne skupnosti zvezni vladi. Vsi poizkusi avstrijske vlade, da bi iz strankarsko-dominiranega sosveta napravila zastopstvo narodne skupnosti, so doslej spodleteli in bodo v prihodnje doživeli še večji poraz. Naše predstave glede sestava sosveta so jasne: zastopnike organizacij v sosvetu izvolijo neposredno slovenski odborniki, na strankarski klopi pa so naj upoštevani po obstoječem zakonu razultati zadnjih občinskih volitev. S tem je jasno, da imata svoje sedeže v sosvetu tudi Enotna lista in SJK. Za Štajerske Slovence smo mi predlagali dva sedeža, torej skupno število članov v slovenskem sosvetu 20. Kako se bo NSKS v vprašanju sosveta dokončno odločil, bo odvisno od politično korektnega ravnanja zveznega kanclerja in odločitev v najvišjem gremiju NSKS - Zboru narodnih predstavnikov. Radijski družbi KOROTAN in AGORA sta dobili licenco za skupni privatni radio. Letos bi privatni radio KOROTAN/ AGORA moral začeti z oddajanjem. Kdaj lahko pričakujemo prvo oddajo? Licenca za skupni privatni radio še ne pomeni takojšen začetek oddaj. Najprej je treba razčistiti vsaj tri temeljna vprašanja, vsaka družba zase in končno tudi skupno: vsebinski, organizatorski in zlasti finančni del. Predvsem zadnje vprašanje je odvisno od pripravljenosti avstrijske vlade, v kolikšni meri je pripravljena podpreti privatni radijski program narodne skupnosti, ki ga nujno potrebujemo in to čimprej. Najvišji cilj je jasen: Koroški Slovenci potrebujemo širšo oz. celodnevno radijsko oskrbo. Temu najvišjemu cilju je treba podrediti nižje, ki so deloma zelo raztreseni in parcialni. Kdor vidi in upošteva najvišjega, bo našel tudi ustrezne poti do uresničitve. Potem lahko računamo s prvimi oddajami letos vigredi. Za zaključek najinega pogovora: katere so Tvoje tri največje želje za novo leto? 1. Da bi do decembra 1998 izvolili Koroški Slovenci svoje skupno zastopstvo. 2. Da bi uspeli z zakonsko novelo manjšinjske zaščite, ki bi pokrivala vse potrebe narodne skupnosti, ji zagotovila obstoj in pozitiven razvoj. 3. Vsem rojakom doma in po svetu obilo telesnega in duševnega zdravja, dobre volje in pripravljenosti za delo in dobrobit slovenskega naroda v najširšem pomenu. Hvala za pogovor! Sodelovanja med avstrijskimi narodnimi skupnostmi je vse premalo. NANTI OLIP 6 Mnenja ~7e leta se prirejajo v Tinjah ^L-tako imenovana novoletna srečanja. Snov je zelo razgibana. Lahko rečemo, da bi morala biti privlačna vsaj za večji krog tistih, ki stojijo na vidnejših mestih znotraj naše slovenske srenje, predvsem na Koroškem. Tinje so seveda bile kraj sreča-vanj med Slovenci že v časih, ko je Slovence ločevala železna zavesa; sicer ni bila vidna na mejah, stoji in ločuje pa marsi-kod še danes. Morda so bile Tinje za tega pa onega nekoč privlačnejše, zaradi povedanega pač, svoje aktualnosti, svojega pomena za duhovno in s tem osebno osvobajanje in sproščanje naše srenje nikakor niso izgubile. Kjer lahko širiš svoje obzorje, trgaš vezi in okove utesnjenosti. Letošnje srečanje je bilo v petek in soboto po novem letu, 2. in 3. prosinca 1998. Petek, slab začetek, si je morda kdo mislil, pa kar ni prišel. Smo že tam, kjer nas zelo boli. Imamo izredno dobre ponudbe za izobraževanje, za širjenje pogleda, za duhovno poglabljanje, za medsebojno spoznavanje, a vse to veliko premalo izkoriščamo. Ponudbe je preveč, bo morda kdo rekel, velikokrat se prireditve časovno sekajo, vso to ponudbo bi bilo treba krajevno bolje razdeliti, da bo bliže priti Nekoliko tesno mi je ... Pred kratkim sem bral, da je ameriški azilant in Jud Sergej Saleorskij ob obisku na Dunaju izrekel: „lch bin ja so troh, da(3 die Osterreicher uns Juden ver-ziehen haben, was sie uns an-getan hatten." Nekako take občutke bi moral imeti ali najti za to prave besede marsikateri Slovenec, ko berem naše koroške nemške in tudi slovenske časopise. Ob Harrerjevi 85-letnici in filmu se je šele zvedelo, da je bil kot učitelj pri SS, a kaj je to, ko je v svojem življenju naredil toliko dobrega. Pa mi je pri tem prišlo v spomin, kaj nam je učitelj, prav tako oficir SS, pravil v razredu še pred vojno o potrebi in koristnosti preventivnega pripora, t.i. „Schutzhaft" za tiste, ki so prišli v koncentracijsko taborišče, ker bi jih drugače lahko prizadela „ljudska jeza" kot Jude in Cigane, ki so takšni ..sovražniki ljudstva". Saj je bilo že leta 1938 okoli 50.000 teh zapornikov. Nekoliko bolj tesno mi je bilo, ko me je dobro leto pozneje Jože VVakounig Z MOJEGA VIDIKA Smo že tako modri? tja, pa še bi našli ugovorov in izgovorov. Najhujši je seveda ta, na žalost resno mišljeni: „Kaj naj mi to že nudi, saj vse vem in poznam!" Osnova letošnjim tinjskim pogovorom je bila vzgoja. V petek sta predavala Alojzij Slavko Snoj o salezijanskih vzgojnih načelih, Lojze Peterle, predsednik prve demokratične slovenske vlade in prvi ministrski predsednik samostojne republike Slovenije, pa o vzgoji in izobraževanju za demokracijo. V soboto so govorili Ivan Štuhec o stališčih in pričakovanjih katoliške Cerkve o verski vzgoji in informiranju v javni šoli, slovenski minister Slavko Gaber o dilemah nazorsko nevtralne, a za vrednote zavezane šole, Vinko Ošlak pa o vzgoji za mir in projektu mednarodnega liceja za mir v Slovenj Gradcu. Tematika je bila vsaj zanimiva, če že ne pereča. Človek bi mislil, da se bo tam koj tako trlo pa tlačilo (zapovrstjo ničesar ne pove) učiteljev in siceršnjih vzgojiteljev, mislecev, raznih stopenj politikov, gospodarstvenikov, časopisnikov in še pa še, skratka, modrecev vseh vrst in spoznanj. No, strah ni bil niti malo ne utemeljen. Jaz sam sem prišel (mogel priti?) šele v soboto, tako da o petku ne morem soditi. Tudi sobotnikov ne bom sodil, pa vendar si bom drznil vreči med ljudi kako misel. Prvo, kar me najbolj grize, je naša ignoranca. Čemu mi je to potrebno? Dokler tega ne vem, me ne zadeva. Iz te ignorance, iz tega prazla se vali celotno zlo, ki gnjavi, razjeda, izpodjeda in uničuje našo srenjo. Mi se sprenevedamo in delamo, kakor PISMO BRALCA spremljal v šolo žendar od jutranje maše, pri kateri sem ministriral. Vedno spet je hotel vedeti, ali me je glede strašnega dejanja, ko sem z občinske deske potrgal plakat „Alle Rader mus-sen rollen fur den Sieg" (vsa kolesa se morajo vrteti za zmago) nagovoril župnik ali oče, ker tako dejanje je dolžen javiti vsak nemško misleči fant. Nisem se zavedal, kaj bi se zgodilo z župnikom ali očetom, če bi zvrnil krivdo nanju. Tudi ne, da je bila vsaka taka „meldinga" (obvestilo), na katere so pozivali že v šoli, pravzaprav izdajstvo, ki je bilo za marsikoga usodno še preden je nemška vojska napadla nekdanjo Jugoslavijo. V tej zvezi pišejo, da je bilo med vojaki 60-80% nekdanjih avstrijskih državljanov. Tedaj je gestapo tudi vse dvojezično ozemlje očistila slovensko govorečih duhovnikov. Sedem od teh se tudi zaradi „melding" ni več vrnilo, ker so prišli v preventivni pripor in končali v koncentracijskem taborišču. Na Štajerskem in Gorenjs- kem pa so na ta način pregnali več sto duhovnikov in pobitih je bilo ne vem koliko talcev. Že začetka leta 1942 pa lahko beremo v časopisih, da so se kočevski Nemci vrnili v Reich in zasedli posestva na južnem obrobju Štajerske, od koder so izselili nad 35.000 ..sovražnikov ljudstva". Le nekaj mesecev nato pa je poleg Judov in Ciganov postalo tudi pri nas več kot 200 družin ..sovražnik ljudstva". Pregnane so bile s svojih posestev, bilo so razlaščene, mnogi od njih tudi niso preživeli 1000-letnega raj-ha. Že junija 1942 je oče pisal znancu: „... smo na tekočem, da je bila naša izselitev sklenjena s sodelovanjem občine, stranke NSDAP... t.j. naznanjene in javljene so bile vse družine že mesec prej." To je bil le začetek krvave igre. Sledile so selske in kaplške žrtve, obsojene in obglavljene kot dezerterji, boljševiški in plu-tokratski pomagači. Vsi pa, ki so zbežali v gozdove in se odločili za upor, so bili v svojem preži- da, resničnost pa nam in nas odnaša. Zavedam si, da ničesar ne vem, je dejal pred več ko 2.400 leti modri Sokrat in solil pamet rojakom atenskim možem. Ti so v svoji nadmodrosti obsodili Sokrata na smrt; še to so mu naložili, da je brezbožen in da zapeljuje mladino. Mislili so, da se ga bojo tako otresli za večne čase. Se niso. (Oblastniki vseh dežel, združite svoje možganske sposobnosti in se končno tega zavedite pa primerno ravnajte!) Temelj vzgoje je tudi šola. V čem je njena poglavitna dolžnost? Mislim da ta. Dolžnost šole je, da mladino vzgaja v to, da zna samostojno in kritično misliti, da te svoje misli zna jasno povedati (dobra jezikovna vzgoja!) in da svojim besedam ustrezno tudi ravna. Mož beseda se temu pravi v nepopačeni slovenščini. Na žalost pa bremenita našo slovensko srenjo dolgoletna balkans-ko-bizantinska in dolgoletna totalitarna komunistična dediščina. Tam so se naučili, da eno mislijo, drugo govorijo, tretje delajo. (Srbi temu pravijo „nad-mudriti".) Tu bo treba začeti, mimo tega ne more nobena slovenska vlada, naj bo, kakršna koli že, noben slovenski šolski minister, naj bo, kdor koli že. vetju odvisni od podpore številnih, ki so prav tako bili v smrtni nevarnosti in je bilo vseeno, katero ime so nosili. Vse to je ostalo do konca vojne, ko je vojska še zadnje dni pokončala Perš-manovo družino in krivca niso iskali. Konec te morije sem doživel na na Dunaju in videl bedo bežečih, ko je šlo vsakemu le za to, da bi preživel. Vojaki so streljali in obešali vojake, ki so z begom hoteli še rešiti svoje življenje. Koliko kaznjencev in ujetnikov je ostalo mrtvih ob cestah, ni treba posebej povedati. Že tedaj sem obsodil vsa ta nesmiselna grozodejstva vojske in doumel, da bo le težko preboleti vsa ta težka doživetja. Nisem pa še do danes prav doumel, da more kdo svoja dejanja zagovarjati s tem, da se je moral pridružiti zločincu Hitlerju tudi še ob koncu vojne in se mu klanjati, da se je z njegovo pomočjo lahko uprl zločincu Stalinu in s tem spravil še toliko ljudi na rob prepada. Franc Rehsmann, Šentjakob Iz naših občin Obmejno srečanje. Tradicionalno ob začetku leta se srečajo občinski politiki obmejnih občin Črna, Mežica, Ravne, Pliberk, Bistrica in Globasnica. Letošnje srečanje je bilo na Ravnah v Sloveniji. Ker so bila doslejšnja srečanja bolj ..prijateljskega značaja" se obe strani trudita za izdelavo konkretnih projektov. V Žitari vasi se frakcije trudijo za sodelovanje Zadnja občinska seja v letu 1997 v znamenju sodelovanja. Prvič v zgodovini je župan izrekel božične in novoletne želje dvojezično. V Žitari vasi so občinski odborniki bili vabljeni na občino dan pred božičnim večerom. Božična voščila s strani občine in župana so bila že razposlana in je treba z veseljem poudariti, da se je župan Lepitschnig na prigovarjanje odbornikov EL letos odločil, da prvič v zgodovini občine pri božičnem voščilu uporabi tudi slovenski jezik in tako zaželi občanom obeh narodnosti v njihovih jezikih vse najboljše za praznike in za novo leto. Na seji so bili potem sprejeti sledeči sklepi: Ker sta šola v Šent-lipšu in otroški vrtec v Žitari vasi že zdavnaj gotova in bodo nekatere državne in deželne podpore za to pritekle v občinsko blagajno šele prihodnje leto, je občina pri Zvezi Bank najela kratkoročni kredit v znesku 4 mio. šil. Občinski svet je to soglasno potrdil. Nadalje je bil soglasno sprejet načrt delovnih toest za leto 1998. Občina bo zaposlovala skupno z vrtcem 15 sodelavcev. Redni občinski proračun za leto 1998 bo znašal 27,4 mio. šilingov in ga občina zaradi slabega gospodarskega položaja ni mogla napraviti izenačenega. Deficit v znesku 1,4 mio. šilingov bo pokrit 2 dotacijami dežele in države. Predsednik finančnega odbora podžupan dipl. trg. J. Habernik je na kratko analiziral stanje in možnosti občinskega proračuna, pri čemer je povedal,, da se v letu 1998 ne bo ničesar bistvenega premaknilo naprej, saj je bila večina sredstev porabljenih že v letu 1997. Poleg splošnih investicij, ki so potrebne vsako leto, sta v naslednjih letih v načrtu ureditev poti z Miklavčevega na Selo ter iz Preboja v Goselno vas. Nadalje bi v kakih dveh letih začeli tudi z večjo sanacijo občinskega poslopja vključno s „Haus der Heimat", ki je v lasti občine. Če otroški vrtec ne bi bil dvojezičen, bi bil primanjkljaj (500.000 šil.) še večji, saj dobi občina za dvojezično vrtnarico od sosveta 300.000 šil. Omembe vredni dolgovi občine so zaradi investicij pri vodovodu v znesku 7,2 mio. šil, za načrtovanje kanala ter soudeležbo pri stroških v okviru skupne čistilne naprave v Voglah pa v znesku nekaj nad 10 mio. šil. skladno z dotacijami dežele in fonda za gradnjo šol. H. W. NOVE INVESTICIJE Lestev za ribe ter semafor Žitara vas. Občini je ob koncu leta po zaslugi občinskega uslužbenca Johanna VVitzerja uspelo, da dobi od deželne vlade denar, s katerim bo na Beli napraviljena takoimenovana lestev za ribe (Fischleiter), tako da bodo mogle ribe v Beli prebroditi ali preskočiti mesta, kjer zdaj to ni šlo in je zaradi tega prišlo do velike izgube pri ribjem staležu. Občina je namreč v preteklih letih v svojih turističnih prospektih delala veliko reklamo za ribarjenje v Beli. Uspelo pa je tudi pridobiti finančna sredstva za ureditev semaforja (Ampel) pri Mravlaku v Žitari vasi. Zvezna cestna uprava je bila končno le pripravljena, da prevezame investicijske stroške, občina pa bo prevzela stroške obratovanja naprave. Tako bo le prišlo do varnega cestnega prehoda Mravlak - Rutar. Zvezna cestna uprava namreč ni bila pripravljena omejiti hitrost na 50 km/h in je zato ta zavarovalni prehod za pešce nujno potreben. Občina Kotmara vas bo 1998 varčevala Redni proračun za leto 1998 je izravnan, v prihodkih in izdatkih znaša 35,6 mio. šil; izredni proračun znaša 3,4 mio. šil. (za dela, ki so potrebna po položitvi kanala). Zaradi splošne denarne stiske so občini vezane roke na vseh koncih in krajih. Proračun bo navsezadnje izravnan le, če bo uspelo dobiti od dežele in zveze potrebna denarna sredstva. Pri komunalnem davku je občina nekaj izgubila. Ker ima graščina Humperk posesti tudi v občinah Sele, Šmarjeta v Rožu, Borovlje in Bistrica v Rožu, bo treba ta davek deliti s temi občinami (verjetno za obdobje od 1.1.1994 dalje). Pri kanalu je treba računati s primanjkljajem v višini 1, 36 mio. šil. Kanal hudo bremeni občino. Od junija 1998 se bo zvišalo povračilo stroškov (Aufvvandsentschadi-gung) za župana (deželni zakon), zato pa bojo odpadla vplačila v pokojninski sklad za župana. Velikanske vsote grejo za šolstvo in za socialo. Poglavitni lastni dohodki so zemljiški davek (1,4 mio.), komunalni davek (1,2 mio.) in davek na pijače (1,3 mio.). Gotovo bi se dalo kaj zaslužiti s prodajo pitne vode npr. mestni občini Celovec (Hugo Gotzhaber). Tudi s tem, da bi npr. električno ogrevanje v ljudski šoli in gasilskem domu nadomestili s kurjavo na sekance, kakor je predlagal zastopnik EL Jože VVakounig, bi si dolgoročno lahko prihranili lepe vsote denarja; seveda pa bi taka preureditev sama že stala precej denarja. Treba bo varčevati, kjer se bo le dalo, razpoložljiva sredstva bo treba tu pa tam uporabljati z drugačnimi težišči. Poročili nadzornega odbora sta povzročili daljšo razpravo, tudi, kako bi občinska uprava delovala bolj učinkovito. Dela bo več, saj se bo denar za vodo, odvoz smeti in za kanalizacijo pobiral štirikrat letno (15.2., 15.5., 15.8., 15.11). Za ureditev kanalizacije (odsek 03 Gorje, Humperk, Medrejtre) bo najt denar pri deželni HYPO (16,9 mio.) in pri Kommunalkredit (7,8 mio.); 5,3 mio. bo prispevala dežela (17,7% od skupno 30 mio). V komunalnem strojnem centru bo stala ura za delavca 260,- šil. (1997: 250,-) za stroj pa 460.-(440,-). Pri kotmirški Raiki ima občina kredit na tekoči račun v višini 5 mio. šil. Število občinskih nameščencev ostane isto. Na llovju bo tam, kjer je bila prej bencinska črpalka, prišlo do večje prometne ureditve. Od tega je prizadet tudi načrt trgovskega podjetja Billa. Parcelo pri Pučnikovem križu (odcep proti Št. Kandolfu) je prevzela občina. V Trabesinjah bojo uredili odcep proti Plešivcu (650.000 šil.: 550.000 da deželna vlada: referat Grasser 250.000, referat Haller 300.000; 100.000 plača občina; delalo bo podjetje Strabag). Na predlog odbora za kmetijstvo bo občina vračala kmetom na leto največ 5.000 šilv za strojno skupnost; povračila za mi-nibager in za mobilno žago ne bo več. 8 petek, 9. januarja 1998 Letni pregled 9 Letni pregled Mirka Miškulnik iz Šentjakoba v Rožu je dobila meseca januarja za Oktet Suha je meseca septembra prejel ..Evropsko nagrado za ljudsko Lucija Kassl (desno) iz Štriholč šteje med najlepša dekleta na Micka MiskumiK iz j j -----. -----»—o/-------------* „„ c,.h; Koroškem. Pri vo/itvi..Austria Topmodel 97 je postala tretja. svoje življenjsko delo Tischlerjevo nagrado 1997. kulturo in umetnost". Slavnost je bila na Suhi. V s 1997: leto varčevanjžkriz in tudi praznikov Antropolog Tom Varley je od junija naprej v Borovljah živel pet mesecev kot človek iz leden dobe. Januar Po naših občinah se pričnejo priprave na občinske volitve marca. V kmetijski zbornici sta bila zastopnika SJK Domej in Zvvitter izvoljena v štiri pododbore. 16. januarja je predsednik R Slovenije Milan Kučan sprejel delegacijo Štajerskih in Koroških Slovencev in se zavzel za priznanje Štajerskih Slovencev. V Zahomcu skuša OVP preprečiti gradnjo kulturnega doma, v Celovcu pa je Micka Miškulnik prejela „Tischlerjevo nagrado 1997“. 28. januarja je pri prometni nesreči prišla v smrt dolgoletna predsednica Zveze slovenskih žena Milena Grobla-cher. Spremembe pri SAK: novi trenerje postal Jože Pušnik. Februar Občinske volitve prevladujejo v dnevni politiki na Koroškem. V Šmihelu praznuje KPD Šmihel svojo 90-letnico. 20. februarja umre profesor Slovenske gimnazije dr. Anton VVutte. Strojni krožek Podjuna je predstavil najboljšo bilanco v svoji zgodovini in šteje že 170 članov. Kanalizacija je slejkoprej pereče vprašanje na občinski ravni. V Celovcu je Olga Zablatnik postala nova predsednica KDZ. Marec Mag. Bertej Logar skupno s podjunskimi zbori oživlja skoraj že pozabljene ljudske pesmi in jih na koncertih predstavlja javnosti. Dijaki Slovenske gimnazije so vabili na 17. Kontaktno lečo. Po 36. letih se je Jože Urank poslovil kot občinski odbornik v Galiciji. Občinske volitve 9. marca so velik uspeh za EL in samostojne liste. Skupno so dosegle 56 mandatov. V Železni Kapli je EL podvojila mandate (od 3 na 6). Zgodovinski uspeh tudi za EL v Globasnici, ki je odslej najmočnejša frakcija v občini. Čeprav je EL izgubila na Bistrici in v Straji vasi mesti podžupana, ima^odslej 4 podžupane (Globasnica, Žitara vas, Železna Kapla in Sele). Po farah so 16. mraca izvedli tudi volitve v občinske svete, ki so prinesle tokrat precej nižjo volilno udeležbo, predvsem mladina je kazala malo zanimanja. Na Blatu demonstrirajo vaščani za gradnjo pešpoti. V 87. letu starosti je umrl dolgoletni selski župnik Ivan Matko. April Pred obiskom ^^'“^jjjgigpotekaTongres bFUEfNselna^emo nanjega mini Srhiisslu sTianjšinskega zastopstva. Sloven- pr, avstrijskem kolegu S^ss 'u |ka gimnaz^a praznuje 40 - letnico NSKS SpTn CAN Pipp.V Ljublj^ ^oja, Predsednik RS je sprejel delegacijo NSKS, CAN;''3" obiščei deželnoirazsta- KKZ tudi predsednik parlamerg " ^o °vljah ,n kulturni dom pr, Janez Podobnik, ki je dejal, da je i * 'r ........ parlamenta ohranitev slovenstva L kolesar Peter VVrohch slav, svoj Koroškem. V Škocijanu se O\E0s§ najvecj, uspeh - zmago dirke FPO in GL domenijo za sodelov u al Gresden-Dunaj. V Dobri, nje, v Dobrli vasi pa „koalirajo“ FP^';uza ena SPO naglasi nacio-OVP in EL. Na Dunaju se sreč£a'n® zv°kei n se 'z^ce proti dvo-vsi narodnostni sosveti, ki pa sk®z'cmni skupini v občinskem otro-nejo edinole sestavitev skuplKem vrtcu-delovne skupine. Junij 11. aprila izide „črna števili T Našega tednika, katerega izdajal 1 udl v slovenskem parlamentu je zaradi finančnih težav ogrožerskutlrajo „Spomenico“ in njene Pričnejo se intenzvina prizadevai^Sativne posledice za narodno za ohranitev časopisa. Po občin’KuPnost. V Libučah umre v 96. se konstituirajo občinski odbori.etu starosti pesnica Milka Hart-Šentprimožu izvolijo inž. Petra Ki^ann;V Borovljah prične svoje pet-arja za novega predsednika Zvenasecno bivanje na prostem antro-koroških partizanov. V Borovl))0'°9 Tom Varley. Avstrijske na-26 aprila odprejo deželno razsta0dne skupnosti so v Strassbourgu Vse je lov“. Občina Pliberk po(n,ormira|e evropski parlament o pesnici Milki Hartmann in umet(*,aaJu manjšin v Avstriji. V Ljubljani Kiki Kogelnik častno občanstvo. 'asledl dr. Mihaela Logar doslej- šnjega državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Petra Venclja. V Galiciji zaživi kulturno delovanje, na programu je prvi koncert domače skupine Amabilis. Slovenski občinski odborniki na Dunaju v parlamentu osporavajo smisel „Spo-menice". V Borovljah SPO glasuje proti dvojezični skupini v otroškem vrtcu. SAK dobi spet novega trenerja. Samo nekaj ur je trener Lojze Jagodič, sledi mu Reinhard Tellian. Julij 6. julija je minilo 25 let, odkar je dunajski parlament sklenil zakon o dvojezičnih krajevnih napisih. Miha Zablatnik postane novi predsednik Kmečko izbraževalne skupnosti. Avgust Bivši celovški župan Leopold Guggenberger ekskluzivno v Našem tedniku pripoveduje, kako je rešil življenje Joška Tischlerja. V Borovljah večina v občinskem svetu glasuje proti dvojezičnemu vrtcu. Nato se boroveljski Slovenci odločijo za ustanovitev privatnega otroškega vrtca. Vandalski atentat na Vrhu (Ulrichsberg). September Na Suhi je občinski svet nastavil enojezično otroško vrtnarico za dvojezični vrtec. Starši in EL protestirajo. V Borovljah pa slavnostno odprejo v stari Posojilnici novi dvojezični privatni otroški vrtec. Oktet Suha je prejel Evropsko nagrado za ljudsko kulturo. V Frauenaura-chu izseljenci postavijo spominsko ploščo ob 55-letnici izseljeništva. Na Slovenski gimnaziji se prične petdnevni šolski teden na vseh šolskih stopnjah. Oktober Ob 25-letnici „Ortstafelsturma“ so NSKS, EL, KDZ in Mlada EL pred deželno vlado organizirali „praznik vidne dvojezičnosti". Olip povabi deželnega glavarja na sejo Zbora narodnih predstavnikov. SVP se včlani v CAN. Koroški deželni svet v resoluciji zahteva od zvezne vlade, da pogajanja s Slovenijo za vstop v EU pogojuje s priznavanjem nemške manjšine v Sloveniji. SPD Jepa-Baško Jezero praznuje svojo 75-letnico. 81,16% Korošcev se je na ljudskem povpraševanju izreklo za olimpiado treh dežel leta 2006. V dvojezičnih občinah je dalo privoljenje nad 90 % (Pliberk 94,24%, Sele: 93,19%). November Med občinama Globasnica in Bistrica se prične vroča diskusija zaradi nove skupne občinske meje. Boksar Franci VVieser osvoji avstrijski naslov v supertežki kategoriji. Pri Slovenski gimnaziji in TAK pričnejo graditi športni center. 75-letni-ca SPD Šteben in 25 let Šoštarjeve dvorane v Globasnici. SAK dobi novega predsednika; dr. Rolandu Grilcu sledi Jurij Perč. Ženski sta prevzeli krmilo pri_ SPD Danica (Fini Kraut) in KPD Šmihel (Micka OPet" nik). SPD Edinost Škofiče, ŠPD Zarja in SPD Trtra praznujejo svojo 90-letnico. Južnotirolski deželni glavar dr. Luis Durnvvalder v Pliberku izroči 1,2 mio. šil. za gradnjo kulturnega doma. December Na Dunaju in v Ljubljani predstavijo študijo o nemški manjšini v Sloveniji. Podpredsednik slovenske vlade dr. Marjan Podobnik v Celovcu napove skupno zastopstvo Koroških Slovencev Pripravil Silvo Kumer 10 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO V petek, 2. januarja 1998, je v krogu najdražjih slavil 75. rojstni dan Jožef Urch s Plaznice. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo in želijo vse najboljše žena Marta in otroci z družinami. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Te dni praznuje vNurnbergu v Nemčiji rojstni dan VVerner En-gel. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Prav danes slavi rojstni dan Neža Opetnik iz Doba. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk. V sredo, 7. januarja 1998, je praznoval rojstni dan Joži Mautz. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Leni Kajžnik iz Rožeka bo prihodnjo nedeljo, 11. januarja, obhajala osebni praznik, dan prej bo slavil 60. rojstni dan Hanzi Kanzian, po domače Oci-jan iz Rožeka, 19. januarja pa bo praznoval osebni praznik Blaž Sturm, po domače Jesenik v Lipi nad Vrbo. Člani Kulturnega društva „Peter Markovič" iz Rožeka vsem slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Te dni je obhajal osebni praznik občinski odbornik EL Pliberk Blaž Kordesch. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. V Robežu pri Galiciji je obhajal rojstni dan in god Hanzi Kanzian. Slavljencu ob dvojnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Andreja Korenjak iz Šmarjete v Rožu je pred nedavnim na celovški univerzi z odličnim uspehom zaključila študij pedagogike. Novi magistri iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha na poklicni poti. V Borovljah je obhajal rojstni dan Melhijor Verdel. Priljubljenemu občinskemu odborniku in prizadevnemu kulturniku veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Čestitkam se pridružujejo VS Borovlje, SPD Borovlje in EL. 18. pomladje obhajala Andreja Notsch s Čemernice pri Šentjakobu. Čestitamo! V Goričah pri Škofičah slavi 80. rojstni dan Čebrova Nani. Slavljenki ob tem visokem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Pred nedavnim je obhajal rojstni dan Lenart Užnik iz Sel na Kotu. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. 60. rojstni dan je slavil Jožef Maloveršnik iz Železne Kaple. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Jubilejno obletnico življenja obhaja Valentin Ogris iz Podna. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo žena Albina in otroci z družinami. Naslednje voščilo je namenjeno Elizabeti VVrulich iz Zgornjih Rut na Radišah, ki je obhajala 65. letnico rojstva. Od srca česti- tamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači. Včeraj je v Dobrli vasi slavila okroglo obletnico življenja mag. Lidija Vouk-Grilc. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijateljice in prijatelji od blizu in daleč. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Zofi Steiner iz Kota pri Šentjakobu in Mihu Olipitzu iz Gorinčič. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 21. pomlad je obhajal Norbert Lipusch iz Strpne vasi. Čestitamo in mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Jubilejni rojstni dan, 70., je obhajal Erni Blajs iz Lepene pri Železni Kapli. Šlavljencu ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Za življenjski jubilej čestitamo tudi Veroniki Lapusch. Vse najboljše in na mnoga leta. V Škocijanu obhajata rojstni dan Anemarie Hartmann in hčerkica Milena. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim^ svojim članom: Zori Krištof iz Šmihela, Mariji Kajdiš iz Kokja pri Dobrli vasi, Mariji Kraut z Bistrice nad Pliberkom, Erhardu Štuku z Blata pri Pliberku, Albertu Smrečniku iz Globasnice, Pavlu Sadjaku iz Rinkol, Mariji Miklau iz Štebna pri Globasnici in Francu Markitzu iz Male vasi pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Minulo sredo je obhajala rojstni dan Agnes Enzi iz Vogrč. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav danes obhaja rojstni dan Jozej Blažej z Letine. Priljubljenemu in prizadevnemu občinskemu odborniku EL Bistrica iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sodelavke in sodelavci Mohorjeve tiskarne, EL, SJK in Klub 26 iz Celovca. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Kowatsch z Metlove, Blažu Kordešu iz Podjune pri Globasnici, Tonču Rutarju iz Šentvida, Tončki Hobel iz Vesel pri Šentprimožu in Mariji Žide z Dobrove. Posebne čestitke pa veljajo Nevenki Sommeregger iz Kamna v Podjuni, ki slavi 70. življenjski jubilej. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred nedavnim je obhajala 70. rojstni dan in god Silvija Udovč iz Otmanj, hišna številka 50. Slavljenki ob tem visokem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Naslednje voščilo je namenjeno Johanu Sadolšku, po domače Peručevemu dedeju iz Lobnika, ki je obhajal rojstni dan in -'od. Slavljencu ob dvojnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Za minuli rojstni dan čestitamo tudi Lizi Standmann s Klopc pri Škofičah. Vse najboljše! ČESTITKI TEDNA Življenjska praznika v Miklavževi družini Hanzi Ogris star., pd. Miklavž iz Bilčovsa je mož, ki ne mara prepriranja. Z znanci in prijatelji raje išče prijeten, prijazen pogovor. Odlikujejo ga gostoljubnost, spoštovanje do sogovornika in strpnost. Ljubezen do bližnjega in smisel za socialno pravičnost črpa iz krščanskega nauka. To je dokazal tudi kot občinski politik; več let je bil župan občine Bilčovs, od 1970 do 1975 pa deželni poslanec. Kot zaveden Koroški Slovenec se je v vodilnih funkcijah še posebej udejstvoval v slovenskem zadružništvu. Svoje gospodarske sposobnosti je prav tako dokazal na turističnem področju, saj Miklavževa hiša danes slovi daleč čez bilčovške meje kot uspešen gostinski obrat. Pri Miklavžu pa je bilo ves čas tudi središče domače - slovenske kulture in dejavnosti. 2. januarja je Hanzi Ogris praznoval 70. življenjski jubilej. 13. februarja pa bo 70-letnico obhajala njegova žena Katarina. Obema želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. -Kuj- 11 Rož - Podjuna - Žila/Oglasi W i 1 ■kS Višek SPD Danica 1997je bila Schubertova maša s člani Slovenske filharmonije. ŠENTPRIMOŽ Novo leto, stari zagon Polni kulturni dom je potrdil priljubljenost Slovenskega prosvetnega društva Danica. Novo leto naj bo tako uspešno kot staro. Šentprimški kulturni dom naj (p)ostane kraj srečanja. Za to hoče in se trudi poskrbeti domače društvo SPD Danica. Preteklo nedeljo je društvo vabilo na novoletni koncert in zopet pozdravilo polno dvorano simpa-tizantov. Predsednica Fini Kraut je v nagovoru predstavila bilanco preteklega leta in pri tem s ponosom naštela razgibano dejavnost in lepa kulturna doživetja. Se zlasti je poudarila koncertant- ni višek s Schubertovo mašo, ki jo je z zborom in slovensko filharmonijo naštudiral pevovodja Stanko Polzer. Zbor je nastopil s tem veleprojektom tudi v ljubljanski stolnici in prejel dobro kritiko. Krautova je z zadovoljstvom izpostavila tudi igralsko skupino, ki je prav v teh dneh spet na gostovanju s tragikomedijo Odona von Horvatha „Sem in tja" ter otroški in mladinski zbor. Slednji je v nedeljo presenetil koncertne goste z dokaj zahtevnimi komadi. Kvintesenca predsedničinega govora pa je bila zahvala vsem, ki radi sprejemajo vabilo Danice za obisk kulturnih prireditev in s tem dejavne krepijo v smislu tovrstnega delovanja. Poleg lokalnih matadorjev MePZ Danice in mladinskega zbora so poslušalcem želeli vse dobro v novem letu Vox iz Pliberka in MoPZ Trta iz Žitare vasi. Adke Rožani so zavriskali v novo leto Etnoskupina „ Tolovaj Mataj" SPD Rož je vabil v nedeljo, 3. 1. 1998 na novoletni koncert in publika se je rada odzvala klicu domačega društva, ker kot maloka-tero dvojezično društvo znajo Sentjakobčani združiti strokovnost z ljudskostjo, domače s tujim, slovensko z nemškim. Zbor sam je brezhibno prepeval tudi zahtevno prirejene slovenske narodne pesmi, živahno in gibčno pritegnil poslušalce in posebej pričaral novoletno vzdušje s sodobno izvedbo pesmi „Es ist ein Ross entsprungen". Poseben ..koroški sound" so ustvarili „Die Rosentaler" - rožans-ki moški kvintet, ki je enako čustveno in ubrano zapel nemške in slovenske narodne. Lahko se postavi v bok koroškim moškim zborom. Kot znak dobre volje so dodali posebno pesem o dvojezičnosti, „damit a Fridn im Land is...“. Tako je bilo pripravljeno ozračje za nastop odličnih interpretov iz Slovenije. Zoran Lupine, svetovni prvak na diatonični harmoniki, je prepričal z izvrstno igro in pravšnjo mešanico ljudske in umetne glasbe. Poseben čar je znala ustvariti etnoskupina ..Tolovaj Mataj" (po slovenskem legendarnem razbojniku) s pristno slovensko ljudsko glasbo. Zaigrali in zapeli so stare ljudske plesne pesmi in viže na starih instrumentih (gosli, dvos-trunski bas, dude, mandola). Številna publika je bila ganjena in se zahvalila z burnim aplavzom. A. A. Filmska predstava „Jakob der Lugner" (Lažnivec Jakob) Roman Ju reka Beckerja je pretresljiva zgodba o Judu Jakobu Heymu, ki je med drugo svetovno vojno zaprt v judovskem getu na Poljskem. Jakob slučajno sliši spodbudno vest o napredovanju sovjetske vojske - iz radia nemškega ge-stapo, kar mu nihče izmed njegovih sotrpinov ne bi verjel. Zato se Jakob zlaže, da ima na skrivnem radio; tako mu verjamejo. Ujetniki spet lahko upajo na boljšo prihodnost. Jakob pa si mora zdaj redno izmiščjati nove vesti in razšir-jevati laži, da ne bi uplahnilo upanje. ..Lažnivec Jakob" (Jakob der Lugner, 1969) je najzna-nejši roman pisatelja Ju reka Beckerja (1937-1997). Mohorjeva založba ga je zato v slovenskem prevodu izdala v knjižnem daru za leto 1998. Že leta 1974 so v nekdanji Nemški demokratični republiki na podlagi tega romana posneli film, ki je žel mnogo uspehov in bil nagrajen _ z mednarodnimi nagradami. Še danes šteje med redke kinematografske dragocenosti. Jure k Becker je zaslovel tudi s televizijsko nadaljevanko „Moj ljubi Kreuzberg" (Liebling Kreuzberg). 15. januarja 1998, ob 19.30 uri bo „Neues Volks-kino" v Celovcu na pobudo Mohorjeve založbe predvajal film Jakob der Lugner". Vse bralke in vsi bralci Mohorjevega knjižnega daru ter filmski sladokusci so prisrčno vabljeni! VOGRČE__________________ Šolarji oblikovali adventno srečanje V soboto, 20. decembra, je KPD Vogrče vabilo na adventno srečanje k Florijanu. Program sov oblikovale šolarke in šolarji LŠ Vogrče, ki jo vodi ravnateljica Claudia Wulz. Pod vodstvom učitelja Jurija Opet-nika pa so otroci uprizorili zelo lepo dvojezično božično igrico. Domači duhovnik Florijan Zer-goi je imel preudaren duhovni nagovor in je želel vsem svojim faranom veliko blagoslova in sreče v novem letu. Kakor znano v Vogrčah preurejajo šolo, tako da so šolo do poletja premestili v prostore glavne šole Pliberk. Poleti 1998 bo odprtje šole v Vogrčah. RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N V R A D I U [DABJa NEDELJA, 11. januarja '98,13.30 K©B® PETEK, 9. januarja 18.00-18.30 Kulturna obzorja SOBOTA, 10. januarja 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 11. januarja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel /dr. M Ostrovsky) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna PONED., 12 januarja 18.10-19.00 Novoletno srečanje v Tinjah TOREK, 13. januarja 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 14. januarja 18.10 -19.00 Glasbena oddaja. Večerna od 21.04 do 22.00 Primorski dnevnik ČETRTEK, 15. januarja 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila PONEDELJEK,12. januarja 1998 ORF 2, ob 2. 30 TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: Petek, 9. januarja ŠENTJAKOB Maturantski ples Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Za ples igra: ansambel ..Planika" + DJ Matej Prireditelj: maturantke in maturantje Višje šole iz Šentpetra Sobota, 10. januarja RADIŠE Radiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Za ples igra: ansambel „Stopar“ Prireditelj: SPD Radiše ŠENTPRIMOŽ „Lepa čevljarka'' Čas: ob 18. uri Kraj: v kulturnem domu Nastopa: Gledališka skupina KPD Sele Prireditelj: SPD Danica GLOBASNICA Podjunski ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Za ples igra: ansambel „Rosa“; polnočni vložek: ..Klemen Leben" - svetovni prvak na harmoniki ter duo bratov Mitja in Boštjan Štrukelj Prireditelj: SKD Globasnica REBRCA Plesni seminar Čas: od sobote, 10. januarja ob 18. uri do nedelje, 11. januarja 12. ure Kraj: Mladinski center na Rebrci Prijave: tel. 04237/21 42 ali pri KKZ tel. 0463/516243 Vodi: Barbara Plečko Spremlja: Nino Mureškič na tolkalah Ples za odrasle se prične v nedeljo, 11. januarja, ob 14. uri. - Verodostojno sožitje bo takrat, ko slovenska beseda v cerkvi ne bo spravila iz duševnega ravnotežja nemško govorečih vernikov - „Bo red ali ne bo?“ Kakšna bo bodoča ureditev podpiranja manjšine? - Nagrada ..Svetega Justa" občine Trst znanemu slovenskemu arhitektu Borisu Podrecci - ..Plešasta pevka": gledališki eksperiment mladih Bilčovščanov PLIBERK Koncert prijateljstva - Con-certo dellamicizia Čas: ob19. 30 Kraj: v farni dvorani Nastopajo: Mešani komorni zbor Celje, MePZ Goro misto ..Haliaetum", skupnost Italijanov „Pasqua-le Beseghi degli Ugli" iz Izo-le/lsola in MoPZ Foltej Hart-mann Prireditelj: SPD Edinost iz Pliberka Nedelja, 11 januarja - Poklic ali umetnost: Izidor Štern plemeni belo zlato - Maturantski ples Višje šole v Šentpetru ŠENTLENART Stare božične pesmi in gregorijanski koral Kraj: v farni cerkvi Mašo oblikuje: MoPZ Valentin Polanšek Torek, 13. januarja CELOVEC Dan odprtih vrat na dvojezični trgovski akademiji Čas: od 8. ure naprej Kraj: Dvojezična trgovska akademija, Prof. - Janežič-Platz 1 Program: informacije (jeziki, učna firma, projekti itd...) projekcija (film o Dvojezični trgovski akademiji), nagradna igra (razglasitev ob 11.30), prigrizek Vabi: Dvojezična TAK Petek, 16. januarja CELOVEC 36. Gimnazijski ples Čas: ob 19. 30 Kraj: v domu sindikatov Za ples igrata: ansambla »Stopar" ter »Carinthian combo" Prireditelj: maturantke in maturantje Slovenske gimnazije Sobota, 17. januarja ŠENTJANŽ Novoletni koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Nastopa: Nevvs swing kvartet Prireditelj: SPD Šentjanž Nedelja, 18. januarja ŠMARJETA „Lepa čevljarka" Čas: ob 18. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: Gledališka skupina KPD Sele Prireditelj: fara Šmarjeta Torek, 20. januarja ŠENTJAKOB Predstavitev knjige „Jaz bom vaš Bog" Čas: ob 19. 30 Kraj: v regionalnem centru Predava: dr. Klaus Einspieler Prireditelj: Regionalni center Četrtek, 22. januarja CELOVEC Premiera lutkovne igre „Sa-pramiška" (Svetlana Makarovič) Čas: ob 19. 30 Kraj: v Modestovem domu Nastopa: Lutkovna skupina »Mi smo mi“ Prireditelj: Modestov dom ŠENTJAKOB Zimske rastline in sadeži Čas: ob 19. 30 Kraj: v regionalnem centru Predava: mag. Krassimira Dimova Prireditelj: Regionalni center Sobota, 24. januarja ROŽEK „Lepa čevljarka" Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Nastopa: Gledališka skupina KPD Sele Prireditelj: KD Peter Markovič Ponedeljek, 26. januarja ŠMIHEL Lutkovna predstava: „Cirkus prihaja" Čas: ob 8. 30, 9. 30,10. 45 Kraj: v farni dvorani Nastopa: Lutkovno gledališče iz Maribora Prireditelja: KPD Šmihel in KKZ Torek, 27. januarja DOBRLA VAS Lutkovna predstava: „Cirkus prihaja" Čas: ob 9. uri in 10. uri Kraj: v kulturnem domu Nastopa: Lutkovno gledališče iz Maribora Prireditelja: KPD Šmihel in SPD Srce Sreda, 28. januarja CELOVEC Lutkovna predstava: „Cirkus prihaja" Čas: ob 9. uri in 10. uri Kraj: v Modestovem domu Nastopa: Lutkovno gledališče iz Maribora Prireditelj: KKZ Četrtek, 29. januarja ŠENTPETER Lutkovna predstava: „Cirkus prihaja" Čas: ob 8. 30, 9. 30, 10. 45 Kraj: Višja šola za gospodarske poklice Nastopa: Lutkovno gledališče iz Maribora Nedelja, 31 .januarja HODIŠE Hodiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Svetiju na Plešerki Za ples igra: ansambel »Tonija Hervola" iz Slovenije Velik srečolov! Prireditelj: SPD »Zvezda" Sobota, 7. februarja VOGRČE Kmečki ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Florijanu Za ples igra: ansambel »Fantje treh dolin" Prireditelj: Skupnost južno-koroških kmetov OGLASI NEMŠKI PREVOD TAVČARJEVE VISOŠKE KRONIKE 1. Auflage von 1996 vergriffen! Dr. Ivan Tavčar: »Die Chronik von Visoko" ab Januar 1998 in zvveiter Auflage ISBN K N 3-8260- 1156-2 Aus dem Vorvvort zur zweiten Auflage Am 27.7.1996 luden die Gemeinde Škofja Loka, der zen-trale Kulturverband und die Museumsgesellschaft zu einer Feierstunde nach Visoko ein und uberreichten im Tavčar-SchloRchen eine Dankurkunde fur den »Beitrag zur Annaherung der slovvenischen und deutschen Kultur", plese Anerkennung lohnte mir alle Muhen und Opfer der Ubersetzung und Herausgabe... Fur Rezensenten, die Tavčar in Literaturgeschichten vermissen: die deutsche Brockhaus Enzyklopadie in 20 und Kindlers Neues Literaturlexikon in 21 Banden brach-ten ihn von Anfang an und zvvar mit unserem Roman als Hohepunkt. Private und berufliche Leser auBerten Lob und Begei-sterung vvegen dieser langst falligen deutschen Unterneh-mung; auch auf kritische Zuschriften vvurde ich dankbar eingehen. Nurnberg, Januar 1998 VVerner Engel PONUJAMO delovno mesto gostinske/ga uslužbenke/uslužbenca za nedoločen čas (v Podjuni). Tudi stanovanje je na razpolago. Začetek dela možen takoj. I Tel. 04235/51 13 ali 4001 r PRIREDITVE, OGLASI Natečaj za log o Drage bralke! / Dragi bralci! V Pliberku gradimo nov KULTURNI DOM, ki naj bi postal HIŠA SREČANJA med mladino in starejšimi v kulturnem, športnem in gospodarskem življenju našega kraja. Kulturni dom je mišljen tudi kot hiša srečanja med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom na Koroškem. Ker bi radi, da bi se ta Kulturni dom resnično razvil v hišo srečanja, razpisuje društvo ..KULTURNI DOM PLIBERK" NATEČAJ za izdelavo čimbolj jasnega, simpatičnega in vsebinsko ustreznega simbola (LOGO), ki bo potem krasil glavo vsakega pisma, lepaka, sploh korespondence in morda tudi fasado hiše same. O najboljši in najustreznejši izdelavi bo odločala strokovna žirija. Izbrani LOGO bo konec marca 1998 na posebnem slavju nagrajen s 5000,- ATS. • Vsak, ki bo poslal svoj predlog, bo dobil osebno priznanje, • poslana dela pa bodo pri otvoritvi razstavljena v KULTURNEM DOMU. Veselimo se Vaše udeležbe in Vam želimo dobrih idej. Za društvo KULTURNI DOM PLIBERK pripravljalni odbor DOLOČILA: Vsebina: Kultura + šport + Gospodarstvo + srečanje = Kulturni dom Velikost: A3 (29,7 x 42 cm) Barve: vodne barve, oljnate barve, voščenke, flomaster, navadne barve Kolaže ali aplikacije niso zaželene. Ne uporabljajte črk za logo! Konture naj bi bile jasne. Termin: 28. 02.1998 Izdelane osnutke pošljite na naslov: Posojilnica-Bank Pliberk šifra „LOGO KULTURNI DOM“ Volkermarkterstr. / Velikovška cesta 1,9150 Bleiburg / Pliberk DACH - DfCKj p,a Naša društva v INTERNETU Osnovne informacije o Koroških Slovencih (nem,slov, angl.) http ://www .aprouc.co.at/ slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnostih (CAN) na Dunaju -Volksgruppenreport 97 http://www.aprouc.co.at/ slovene/volksgruppenre-port.html Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co .at Založba VVieser http: //www.wieser- verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co .at/zb Fara Sele - tedensko nove pridige župnika Krampača in kulturne novice iz Sel http ://members.magnet.a t/fara.sele/ Občina Suha in okolje -KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.a t/stefan. logar/ Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. magnet.at/d.katz SPD Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/ keutschach/zvezda-ho-diše/sprachkurs od srede, 20. maja do torka, 26. maja 1998 Izobraževalno potovanje v Baltik Spremljata: prof. Ruta Ruda in Jože Ko-peinig Podrobnejše informacije o programu lahko dobite v domu v Tinjah. E>©aa w TOKmta “S 04239/26 42 od sobote, 10. jan., od 14.30, do nedelje, 11. jan., do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: magi, zdravnik, duhovnik Od ponedeljka, 12. januarja, od 18. ure do četrtka, 15. januarja, do 13. ure Duhovne vaje za starejše žene in može - „Bogastvo starostnih izkušenj11 Voditelj: p. Anton Cvetko V torek, 13. januarja, ob 19. 30 Prehrana po sv. Hildegardi Predava: Margit Obmann V sredo, 14. januarja, ob 19. 30 Diapredavanje od Etiopiji Predavatelj: univ. doc. dr. VVilhelm Baum V četrtek, 15. januarja, ob 19. 30 Francoščina za začetnike II - prva ura Voditelj: Thierry Monnard V četrtek, 15. januarja, ob 19. 30 Verouk v materinščini - pomen in možnosti (podijska diskusija) Od petka, 16. januarja, od 18. ure do nedelje, 18. januaraj, do 13. ure Duhovna obnova za zakonce: mir-resnica-ljubezen Voditelj: p. Lojze Markelj DJ Potovanja: od sobote, 7. februarja do sobote, 14. februarja 1998 Izobraževalno potovanje v Sirijo Spremljata: p. dr. Iwan Sokolows-ky SJ in Jože Kopeinig od petka, 7. februarja, do petka 14. februarja 1998 Izobraževalno potovanje v Grčijo. Spremljata: prof. Jože VVakounig in Tita Artemis Kovač. NASTEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stralte_ 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik^Sijvo Kumer (r^mestnik glavnega^urednika), Franc Sadjak (ur-va. uprave in oglasnega oddelka: 0463/51 2528. Telefaks: 0463 / 51 25 28 • 22. Letna naročnina: Avstrija 500.-: Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 14 Šport „Nihče se ne javi... “pravi trener Teilian. NOGOMET________________ Mnogo nejasnosti in nevednosti pri SAK Za ponedeljek je trener Teilian načrtoval pričetek priprav na vigredni del prvenstva, ki naj bi bile podobne kakor v pretekli sezoni pri V SV, ko je nato ekipa v celotnem vigrednem delu prvenstva bila poražena le 1 -krat. Ker pa je nekaj negotovosti in nevednosti med igralci in trenerjem, se bo pričetek priprav po vsej verjetnosti nekoliko zavlačil. Teilian: „Kar naj bi bilo novega pri klubu, trenutno izvem le iz časopisov. Zato mi je nejasno, kateri igralci mi bodo vigredi na voljo in kateri ne. Vem pa, da so nekateri nezadovoljni, tako da izhajam iz tega, da bo ta ali drugi dejansko zapustil klub." Predsednik SAK Jurij Perč: „Meni trenutno še nihče ni izrazil željo, da hoče zapustiti klub." ČESTITAMO Lojze Sadjak (slika) je poskrbel za naraščaj SAK. V torek, 30. decembra 1997 (ob 11.52) je namreč njegova žena Dagmar rodila sinčka Fabiana. Srečnima staršema ob tem posebnem dogodku od srca čestitamo, malemu Fabianu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. ODBOJKA Dobljani v končnici prvenstva brez pritiska Pred vrati je play-off prvenstva zvezne odbojkarske lige, v katero so se po osnovnem krogu uvrstili tudi Dobljani. S 6. mestom po osnovnem krogu prvenstva oz. z uvrstitvijo v play-off prvenstva so Dobljani v glavnem dosegli sezonski cilj. Poleg tega so pozitivno presenetili na tekmah za evropski pokal, kar je bil lep dodatek, predvsem za navijače, saj so na tekmi proti Bosni Kalesiji prav uživali ob odličnem nastopu ekipe. Zato ima vsakršni športni uspeh v nadaljevanju sezone sedaj le še pomen pikice na i. Prav zaradi tega bodo igralci v nadaljevanju prvenstva lahko nastopili brez vsakršnega pritiska, saj izgubiti nimajo nič. Kljub temu pa so si postavili še dodatne cilje, ki jih hočejo doseči, predvsem v tekmovanju za avstrijski pokal. 24. januarja je namreč na sporedu četrtfinale pokala, kjer morajo Dobljani nastopiti na tujem proti II-ligašu Steyr. Na papirju so Dobljani sicer jasen favorit, toda pozor! Steyr se poteguje za mesto v 1. zvezni ligi in je predvsem v domači dvorani zrel za presenečenje. Zato nasprotnika nikakor ne gre podcenjevati. Kar zadeva nadaljevanje prvenstva, bodo tekme Dobljanov v mesecu januarja skoraj izključno le na tujem. Prvi nastop v domači dvorani (v VVolfsbergu) bo šele 31. januarja proti Ennsu. Sploh bo končnica prvenstva za ekipo trenerja Ivartnika zelo zahtevna, kajti sedaj tekmuje le še šest najboljših ekip. Točke bodo zato prav gotovo zelo redke, še posebej na tujem. Sekcijski vodja in kapetan Micheu: „Na prvih treh tekmah ne pričakujemo bogve česa, nato pa naj bi nam le uspela ta ali ona zmaga. Vsekakor je trening usmerjen tako, da bomo šele proti koncu meseca dosegli višek razpoloženja." Tekmovalni načrt Dobljanov v mesecu januarju in začetek februarja: Donaukraft - Dob Salzburg - Dob Innsbruck - Dob Steyr - Dob Dob - Enns Dob - Sokol (10. 1. ob 18. uri) (16. 1. ob 20. uri) (18. 1. ob 14. uri) (24.1 ./pokal) (31. 1. ob 19. uri) (1.2. ob 18. uri) NOGOMET_____________ V Šmihelu bo zaenkrat vodil treninge Kristijan Lopinsky Ker je VValter Krausler zaradi zdravstvenih težav in družinskih razlogov dal trenersko mesto drugemu na voljo (prav tako se poslavlja tudi kot igralec), iščejo Šmi-helčani novega trenerja. Sekcijski vodja Lojze Kužnik: ..Najljubši nam bi bil domačin, ki bi dolgoročno lahko v miru delal. Do konca februarja pa se naj bi zadeva rešila." Do takrat bo vodil treninge Kristijan Lopinsky, ki naj bi ekipo predvsem kondicijsko pripeljal k višku. S pripravami na vigredni del prvenstva pa bodo Šmihelčani pričeli že zelo zgodaj, namreč prihodnji ponedeljek. |Ti Do konca februarja naj bi sekcijski vodja Lojze Kužnik (desno) našel novega trenerja. Do takrat bo vodil treninge Kristijan Lopinsky (levo). Le Sturm in FC Nitra ustavila SAK U16 Na turnirju Alpe-Adria v Šentvidu je SAK U 16 (trener Silvo Kumer) sicer premagal vse koroške nasprotnike, toda ob koncu sta bila BNZ Sturm G raz in slovaški prvak FC Nitra le nekoliko premočna za mlade Sa-kovce. Še v starem letu pa je SAK U 14 uspelo na turniju SV Šentvida osvojiti odlično drugo mesto, v finalu je ekipa trenerja Kumra podlegla z 1:2 le BNZ Austria Celovec. Turnir Alpe Adria - U 16: (sk. C): 1. BNZ Sturm Graz, 2. FC Nitra, 3. SAK, 4. Žrelece/ASV, 5. FC Šentvid, 6. Volovica. Turnir FC Šentvida - U 14 (končni vrstni red): 1. BNZ /Austria, 2. SAK, 3. VVieters-dorf, 4. ASV Prvenstvo v dvorani. Koroško prvenstvo v dvorani se prične za ekipe SAK januarja. U 16 I + II in U 14 I + II igrajo 18. januarja, U 10 in U 12 I - II pa bodo igrale predkolo 1. februarja. Spet sprememba. Komaj je KFV spremenil tekmovalni sistem (sezona je trajala od januarja do decembra) se morajo koroški klubi spet spo-prijazniti s spremembo. OFB je namreč na Dunaju odločil, da morajo vsi avstrijski klubi igrati prvenstvo od semtembra do junija (tako kot članske ekipe). To pomeni, da igra naraščaj do poletja 1998 le polovično prvenstvo brez jakostnih skupin in da se pravo prvenstvo šele prične jeseni 1998 in traja do konca maja 1999. Župan Šentvida Gerhard Mock je čestital SAK U 14 s srebrnimi kolajnami. 15 Šport Daniel Užnik se bliža razpoloženju minule sezone, ko je predvsem v Italiji (Setta Neve a) žel odlične uspehe. Užnik po prestani poškodbi zopet na poti navzgor Medtem ko je Šentjanžan Daniel Užnik zaradi bolečin v kolenu izgubil dragocen čas v pripravah na tekočo sezono, je sedaj zopet na poti k lanskoletnemu razpoloženju. Težave s koleni - pri smučarjih pogosto nastopajoča poškodba -so Šentjanžana Daniela Užnika bremenile skoraj celo pripravljalno dobo na tekočo smučarsko sezono. Treninge je mogel - če sploh - izvajati le omejeno. Tudi zdravniki mu ob začetku niso vedeli prav pomagati, tako da je bil izvesek šentjanškega športnega društva v tem času kar precej potrt. Preostala mu je le še pot k „čudežnemu“ zdravniku Khalifu, ki pa se je očividno povsem obrestovala. Po njegovem zdravljenju je kaj kmalu začutil izboljšanje ter kmalu navrh zopet začel s trenin-gi. Medtem ko je na veleslalomskem tekmovanju za evropski pokal v Kranjski gori zasedel še 30. mesto (s štartno številko 54), se je minulo sredo na Fis-tekmovan-ju na Veliki Kopi blizu Slovenj Gradca bistveno stopnjeval ter zasedel 8. mesto. V 1. teku je bil celo tretji (zaostajal je komaj 2 desetinki za vodečim Kuncem, v 2. teku pa je v položnem delu proge jzbugil precej časa. Toda rezultat je bil v bistvu le obrobnega pomena, bistveno pomembnejše je bilo dejsto, da v kolenu ne čuti več bolečine in zaradi tega lahko zopet polno napada. Jasno, da sem zaradi poškodbe izgubil dra- gocen čas v pripravah, kajti sedaj mi manjka moč in gotovost na smučeh, toda samozavest se je po zadnjih tekmovanjih zopet povečala in to je prav tako bistven korak naprej," pravi Daniel Užnik. Ker je v tej sezoni zamudil že nekaj tekmovanj za evropski pokal, si je poslabšal Fis-točke in s tem tudi štartno številko. Jo izboljšati, pa je eden od njegovih letošnjih ciljev. „Moram si zopet priboriti mesto v prvi skupini, ter si tako ustvariti dobro izhodišče za prihodnjo sezono," pravi Užnik. Njegov naslednji nastop bo v soboto v Schladmingu, kjer bo štartal kot predtekmovalec veleslaloma za svetovni pokal. Užnik: „Veselim se že, kajti zame bo to gotovo zelo dober trening." ŠD Šentjanž. Vedno boljši so tudi nastopi predstavnikov ŠD Šentjanž, ki tekmujejo na nižji ravni. Tako je na primer Brigitta Esel presenetila na koroškem prvenstvu v SG (Innerkrems), kajti osvojila je 2. mesto in s tem postala koroška viceprvakinja. Uspešno je nadaljeval sezono v VS tudi Mihi Sablatnik s 3. mestom v skupini šolarjev v Kotschach-Mauthenu, pravtako Marcel in Patrick Ouant-schnig s 4. oz. 6. mestom v skupi- ni otrok I. Tudi starejši športniki društva se uveljavljajo, predvsem na tekmovanjih za deželni pokal Elan. Tako je na zadnjih dveh tekmovanjih dosegel 2. in 3. mesto v skupini AK lllg Anton Orasche, Joži Partl pa se je v skupini AK I prav tako uvrstil med prvo trojico (3. mesto). DSG Sele. Tradicionalno je smučarska sekcija DSG Sele tudi letos v božičnih počitnicah (od 29. decembra do 2. januarja) izvedla smučarski tečaj. Tečaja se je letos udeležilo 68 otrok (med njimi 15 začetnikov) in mladincev, ki so ob strokovnem vodstvu izpopolnjevali znanje smučanja. Sekcijski vodja smučarjev Igor Roblek je bil skupno z učitelji in pomagači (Lidija, Hanzi in Edi Oraže, Martina, Toma in Roman Roblek ter Aleksander Mak) s potekom tečaja zelo zadovoljen. Na žalost je proti koncu tedna začelo nagajati vreme (odjuga), tako da društvenega prvenstva ni bilo mogoče izvesti. To soboto, 10. januarja bo ob 14. uri v Podnu prva tekma za Rožanski pokal. Tekmo, ki bi morala biti v Rožeku, so zaradi pomanjkanja snega morali preložiti v Poden. KRATKI VESTI ŠAH________________________ Vojko Mencinger dobil hitropotezni turnir v Bekštanju Slovenski Fide-mojster Vojko Mencinger je bil zmagovalec 31. mednarodnega božičnega hitropoteznega turnirja šahovskega kluba ASKO Bekštanj na Brnci. Ljubljančan, ki tekmuje v koroški ligi za ekipo ASKO Bekštanj, je v 13 partijah osvojil 11 točk. 2. in 3. mesto sta z enakim številom točk toda slabšo „Buchholz-oceno“ zasedla hrvaški mednarodni mojster Vladimir Hrešč ter Mencingerjev rojak Evald Ule. Pri ženskah je zmagala največji avstrijski šahovski talent, komaj 16 let stara Eva Moser (Elo 2156), z 8,5 točkami, pred šahistko Slovenske športne zveze (SŠZ) Dunjo Lukan, ki je osvojila 7 točk. Marko Gallob in Alojz Gal-lob (oba ASKO Bekštanj) sta s 7 oz. 6,5 točkami osvojila 42. in 54. mesto, lvko_ Ferm in Ivan Lukan (oba SŠZ) pa s 6 točkami 62. oz. 68. mesto. Turnirja se je letos udeležilo rekordno število 107 igralcev in igralk iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Nemčije. RAZNO_____________________ SŠK Obir vabi na občni zbor k Podobniku Slovenski športni klub Obir iz Železne Kaple vabi v sredo, 14. januarja 1998 (ob 19. uri), vse člane in prijatelje športa k Podobniku na občni zbor. Točke dnevnega reda: 1. Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev zapisnikarja občnega zbora 3. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, sekcijskih vodij (sankanje, šah, karate), preglednika 4. Razprava o poročilih 5. Razrešnica staremu odboru 6. Volitev novega odbora 7. Razno 8. Zaključne besede predsednika BLAGOSLOVITEV GLAS IZ LJUDSTVA A_ * r M -Utm mm C 11 .S?' | k'i >Nt e r -■ --/ V Štebnu v Podjuni je farni svet na Štefanovo vabil na blagoslovitev konj. Po blagoslovitvi so jezdeci s konji jahali okoli cerkve. OSEBE &DOGODKI ZE TRADICIONALNO Novoletno srečanje POSOJILNICE Tradicionalno ob začetku leta vabi pliberška Posojilnica svoje stranke in poslovne partnerje na novoletno srečanje, ki je bilo letos v gostišču Juenna pri Globasnici. Tradicionalno srečanje koristijo tudi politiki in gospodarstveniki za pogovore in izmenjavo mnenj. Na sliki vidite predsednika banke ek. sv. Priča Kumra z nekaterimi obiskovalci srečanja. Celovec. S slovenskim plesom, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza, se je pričela letošnja plesna sezona. V domu sindikatov v Celovcu so tokrat za odlično zabavo skrbeli ..Ptujskih pet" in „Kraški kvintet z Bračem Korenom". Kakor običajno, je bilo med obiskovalci dosti prominence. Med številnimi obiskovalci je bil tudi predsednik Slovenske gospodarske zveze dr. Matevž Grilc (levo) s soprogo ter rojak iz Trbiža dr. Rafko Dolhar s soprogo. Zaneslo me je na taizej-sko srečanje na Dunaj. Kot Slovenca me je seveda pripeljalo med rojake. Ljubi moji rojaki iz Slovenije, včasih me je ščipala in bolela glava, ko sem vas tako opazoval in poslušal vaše go-vorenje. Bili smo na mednarodnem taizej-skem srečanju, ne pa na kakem brigadirskem mitingu. Kadar je splošna tišina za vse, velja tudi za vas, ne le za druge. Ne skušajte biti prav takrat posebno glasni! O prostaškem izražanju niti ne govorim. Tu upam na biološko rešitev. Govorite in oglašajte se tedaj, ko je to primerno in potrebno! Takrat pa na žalost po navadi molčite. Zavedajte se končno, da zunaj zastopate tudi Slovenijo. Polnočna vložka: Duo bratov Mitja in Boštjan Štukelj in svetovni prvak na harmonitki Klemen Leben. Vsi na tradicionalni podjunski ples V soboto, 10. januarja 97, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Za ples igra ansambel Polnočna vložka: Klemen Leben - (svetovni prvak na harmoniki) Sc duo bratov N/litja in Boštjan Štukelj Obiskovalce bo pozdravil MePZ „Peca“. cn ca O) o c 03 >o ca