leto-vear xvi, glasilo slovenske narodne podporne jednote t'r*4aUkl ia upravailkl pro , storit M07 a. Lawadal« «V Offloe of puklicauoa: t«37 Bo. Uwud»ir »n Tslapktast Lavadalo 46*3. Saiiuj^Ut $8 00 STEV.-^NUMBER 100. ID FOILEHE 00-LOCNO PROTI HAS-KEMOJOOISČO. Pravi, da M skrivajo sadaj aa predsednikovim predlogoma vstop Združenih držav v ha-ško razaodlače denarni mogotci. WISCONSINSKI SENATOR BO ' SLEDIL PREDSEDNIKU NA NJEGOVE* POTOVANJU. Washingtoo, D. O. — Načrt za svetovni sodni dvor v Hagu pod pokroviteljstvom Ženevske lige narodov, načrt, ki ga ttko vneto zsgovsrja predsednik Harding, je z vso silo napadel senator La Follette, ki je načelnik radikalnega bloka v kongresu, in o ka-terem pričakujejo, da bo kandidat proti Hajdingn za republikan-«ko nominacijo v l. 1924. • Senator La Follette je označil 0od išče ža pretkano nakano med * narodnih bahkirjev, ki hočejo zaplesti Zdrufcne države v evropske zmešnjave, in za poizkus od strani naše administracije, da bi bila važna jjomača vprašanja po-tisnjena v ozadje. Njegovo izjavb ttnatrajo politični krogi za napoved tega, kar bo povedtt-toddj, ko bo sledil predsedniku aa ajsgovem roma ii ju sa ligmo raaoodilče. Pred-tednik namerava namreč v eu junija-Ki na sapad, da ga.a •vojimi javnimi govori pridobi za svoje ideje, Wisoonrtnakoga seaa-torja nameravata podpirati tudi senatorja Johnsdh in Borah ter podirati,' kar utegne predsednik sezidati na svojem potovanju po deželi. ' "Predvslm je tO del premeteno in prekanjeno zaoRovanega na&r- tuka Pregled večjih dnevnih dogodkov. v* * Amerika. Generalna stavka mornarjev*. Senator La Follette je udaril po Hardingu. 7 "' Osemurni delavnik za lene sprejet v nižji Zbornici illindiake legislature; predloga za državne kozake je propadla. Spopad med rudarji in kou- štablerji v Kanadi. •1 ■ * • - • Inozemstvo. Turki v Lozani zahtevajo Ruse na konferenco. Nemiri v Poruhrju so nadaljujejo. Diktator Mussolini je poklical vse faiiste pod orožje. PREDLOGA ZA OSEMURNI DELAVNIK SPREJETI. GARY BI RAD IMP0R TIRAL FAŠISTE. To je velika tmsf* za mrs. O' Neill, ki jo edina ženska notiUd legizlaturi. Soattle, Wasl — (Federated Press.) — lsvrševalni odbor Ame ritke delavake federacije je sa v flU-jgroiil tukajšnjim strokovnim uni 1 jam, ki imajo svojo predstavni-IŠtvo v Centralnem delavskem sve- KATERI MATERI iMET- PREDLOGA EA DRŽAVNO PO-ltu, ja bodo izobčene iz federacije, liko v «00 dneh ne prekliče jo pri-mo romanja glede vpoatavljenja LIOIJO PORAŽENA. vo sa priznanje ruske eovjetske lade in odobrenje farmarske lavske strsnke ter sprejeti nestrankarsko politično stališče A. V. of L. Odborniki .Centralnega delavskega sveta so raskačeui ed tega ultimata in napovedc jo boj Oompersu,• ni bankirji, da zapletejo Združe m drŽave v evropske zmešnjave," je. dejal-*oenator La Follette. • Kajti potenj šele. so bo dalo u-porabljati ameriško bogastvo, a-nieriške vojake in atoeriške ladje ia zaščito ftjih ničvrednih bon-dov in drugih vložkov med oma-hujožimi evropskimi narodi. Ta n?črt obsega navidezno politično bitko, v kateri bodo demokratje podpirali ligo narodov, a zafco vorniki republikanske admini *tracije pa ae prav vneto potego . vali za svetovno sodišče — ali z drugimi besedami, sa ligo v za krinksni in potvorjeni obliki. Po tem načrtu bodo Združene drža ve brezupno zapletene v evrop »ke zmede, pa naj zmagajo de mokratski zagovorniki mednarodne lige, ali pa republikanski bo-jevniki m haško raesodišče.* "Nadalje jo poveličevale svetovnega sodnega dvora poizkus, potisniti važna domača vprašanja (Dalje na 9. otrani.) Stavkarji v boju putiji. z de- lUnadaki radarji oo so poslnžili ognJegaanofa aparata. Thetford Mineš, Quebec, Kana •la. 26. apr. -«- fteetato stavkajočih rudarjev, ki kopljejo azbest, je bilo mioČI v.boju s štiridesetimi "boroženiml pomožnimi konšteb-•Tji, katere je mobiliziral C. H MeNutt, generalni upravitelj rud-mlko družbe Asbestos Corpora l«"«Ulo« in delovno. Lahki o*nja joči ao veftovl Temperetara v "injik 24. urah: najvišja 72. Mjtiiija 49. Solnce izide oh 4 JI. ob i Ai. Washingtonu Je, da Hardiugova administracija, ako ima še kaj area, mora nekaj storiti, da reii Osrvjs velike nesreče. Kaj se zgo di, če bo še moral zvišali meade t Revež zboli zame žalosti. HARDDfO PREPOVEDAL PRODAJATI AMERliEO OROŽJE V TUJINO. Waahingtoaf D. O. t- Orožje, ki preostaja, in droge vojaške potrebščine Združenih držav ne *m* ume rokr taj«! £ rektao, niti ae kako drugače, kakor je razvidno U pisma, ki ga )e prodaednik Martin* pUal začet-kom t^ga ledaa voj^Oiu »M-atru Weckau. . Page". popolnim zaupanjem jc vatala mra. O'Neill ter z neko-litimi stavki jo povedala avoje misli. 'Biti hočem odkritosrčna", jn dejala. "Rada bi videla, da*bi vsi člani te hiše vedeli, kaklno jc moje stališče. Ta predloga ni popolna. To priznavam. Ali v pojasnilo nsj vam povem, da sem preskrbele za pristavke v senstu v alučaju, če vi odobrite mojo predlogo." Poslanec Lee 0'Neill Brovvne i« Ia Salla je zatem napadel predlogo z vho svojo zgovornostjo. Rekel je, da ne bo več praznike v aoboto popoldne, in da je unijako delavstvo, ki zagovarja to pred-logo, naredilo s tem velikavko napako. "Ne vem, kaj mUHte narediti s to predlogo," je dejal Brownc. (Dalje na 3. strani.) USSOLINI POZVAL VSE FAŠISTE POD OROŽJE. Sprmgfield, 01. — Predloga lajtrgovaKih stikov med Združenimi ženski osemurni delavnik je bila državami in Rualjo. Istotako mo-sprejeta v poalanakl zbornici il- tajo uniie pitlklictti lvojo zalite-linoiške postavodaje z 89 proti 56 glaaovom v sredo popoldne. Tj je velika zmaga za mrs. Lottie»c llelman 0'Neill, ki je edina članU ca illinpiške poatavodaje in ki is izdelala to delavsko predlogo. Oe bo sprejeta v senatu in če jo podpiše governer, bo Ženski delavnik skrčen s deset na oaem ur dela. Ženske na galeriji so navdušo* no pozdravljale mrs. 0'Neill. Pohitele so po stopnicah doli v zbornico, da bi aegle posladki v roko ter ji čestitale k tako aMajnl zmagi. Ali zbornični predseanik Shanahan jim je aabranll to. Potem je mrs. 0'Neill zapustila svoj sedež ter £la na vnanjl hodnik, kjer so jo sprejele navdušene ženske ter jo objemale in hvalile. Najsrečnejša ženaka v tej gneči je bUa pač mrs. 0'Neill «ama.. Galerije so bile natlačene z ženskami, ao podpirale predlogo za osemurni delavnik. Prišle so malone iz vseh krajev illlnoKke države, Klice, kakor "Me hoče-mo osemurni delavnik za ženske," je bilo neprestano čuti med njimi. Zdajpazdaj so izpremenile svojo taktiko ter navdušeno pozdrav ljale mrs. 0'Nelll. Njihno navdu tonje jc bilo včasih tako sllt^o, dl jih je moral miriti zbornični prod sednik ter jih opozoriti, naj « seznanijo o hišnim redom. Na koneu tretjega čitanje te e predloge je dal NO DEKLETCE? Sodna drama oo Jo pričela. AU oo bo uklonila postava otrokovi lju-k mit AU Jo pametno vzeti otro ^ mu Jo bila UAti vod let? KAKO JB PRIČAKOVATI, ZE-REČE SODNA OELAST SVOJ I UKREP V ENEM TEDNU. iol miljona črnosrajčarjev mobi iziranih; fašisti nadomestijo rodno armado. VSEFAilSTOVSKA VLADA. Rim, 26. apr. — Veliki svet fašistične stranke je snoči sprejf predlog Benita Mussollnlja, da ae poaovejo vsi člani stranke v na rodao milico, katera nadomest ataro Malim armado Italije. Na temelju tega sklepa, ki je bil da nea objavljen, naraste fašiatovsks milica na 500,000 mož. Veliki svet Je tudi odobril akoijo Mussolini ja glede sprejemu ostavke štirih katoliških ministrov. Sklop, da se oborože vsi fašisti, ki nadomestijo staro italijansko v ni U InSPIM ščeuih, so Že spojene s fašistov-ako milied — pomeni, da ae Mussolini pripravlja na novo de* spe rad no akcijo z namenom, da utrdi svojo diktaturo. . Fa&iatovski voditelji pravijo, da odstranitev katoliških ministrov ix vlsde znači koneu katoliške atranke. Fašisti hočejo sdaj brcniti še ostale štiri ministre, ki niso fašisti, tako da bo vsa vlada fa&i-stovsks. Dalje je njih namen, uničiti v Se politične strsnke, ki no* • <»jo prestopiti v fašistovski tabor. "Kdor ni z nami, je nsš sov* rsžnlk, ki mora « poti," je bojni kilo tUUatov. Vsstl iz Perahrl«. I- * » . -• • • Nemška "prostovoljna poMdJa" v boju s ^brezposelnimi y delavol. Duesseldorf, 26. spr. — Včersj ao zopet bili izgreili v Katcrn-bergu. Meščanska "prostovoljns polici js" se je spopadla z okrog 400 brezpoaelnimi delavci na ceriti. ki vodi v Kasen. Dva možs sts bila ubita in več ranjenih. Kolin, 26. spr. — Francozi ao obvestili nemlke železničarje, ki so včerpj zborovali v Mainzu, da izženo . zadnjega železničarja iz Poruhrja in Porenja, ako oe tf vrnejo na delo ppd francoskim režimom. MEZDNI POVltKI DALE0 ZA DRAGINJO. Noir Voli, N. T. (Ved. Press) — Dočim so ae tovtrniške me/.de v nen vorški državi povišale v m< aeeu marcu pov|frečno za $1.05 na teden nad onimi v mesecu febru ar ju in tsko doacgla na Jvišjo točko v dveh letih, kažejo zafiiaki de* lavakik statistik in mednarodne ga in^luatrijakega konferenčnega odbora (delodaialaka organlzaei* ja), da >• raatla tudi eena vsem vsakdanjim potrebi i nam ailno naglo navzgor. ...... Podatki is obeh gornjih virov kažejo, da je dragiaja pcpreoUno naročala v teka zadnjih dvnaej stih meaceev. la v tej dobi ao oe-Be poskočila sa M odstotkov. *..... ..... - AjA jl Anglija pošlje proliilao noto TURKI ZAHTEVAJO RU SE V LOZANO. da jo bomo zasledovali do konč-ui gs aodnegs ukrepa. # Deklici je povedsls njeno sgodbo m m. Nuttal aama. Otrok je v srodo sedel med msterjo iu mačeho. Punčke je bolela roko mrs. Morrli, ki je njena prava mstl, t«r se pritiskala a svojim lieem k biedemu obrasu mr«. Nuttal, ki ji je bila kskor prava in ljubeča mati eelih dvsnajst let. jfidioo materno ljubesen, ki Jo je rszumels, je dobivala od stra* ni aivolaas ženske Nuttal. " itecl ml 'insti', vsaj enkrat mi reei," je zaŠepetala mrs. Morris dekličins kodfe zlatih.las, "Ce že'hočete, mm. MnrrU — ms t i," js šepetajo odgovorila de-klina. Ali i>utm »e js obrnila na drugo stran k starejši Ionski,- ki Je slišals proanjo iu čula odgovor. "Oh, motna, saj na pojdem od tebe," jI je zagotovile dekletec. "Ksds i ms m peljasno gospo; šli ti in ste J — vidva ata mi vse na svstu." . ' Po teh dekličinih besedah js o* bema Žensksme prevzela silna ga njeaoat telko sree. Bollšale sls v sodnika tsr poizkušalo zadržati solze, ki ata jima silUa v oči. "Oh. nikakor bl vaa rada ae a* je dejala rjavotaaa len* ■ka oni, katero glava jo pokrita s srebrnim ivjem človeške starosti. "Ali jaz sem mstl, vests — mali." PEEDLOOA ZA PREKUO SU. RE POSTAVE V NEW TOEEU PORAŽENA. Zavezniki ao aaaušOaio in emm> ▼ sns nsssv^osi privatno dsbatlrajo o Ohoator* jo vih koaoodjah. v FRANCOZI OBOROtUJEJO ARMENCE. ■ Lsusaune, 26. apr. Izmet paša, Vodja turške delegacije, jo včeraj sahtevah da Uvesnikl po-vsbijo tudi Sovjetsko Rusijo, naj poilje de legat o v Lofeano kokor ob času prvo konference, Izmet jo dejal, da diskusija o bodočem režimu Uardanel*oe as moro vrUtl brez Rusov ia turški dslegatj« jo no bodo ratpravljJli o točkah pogodbe, tlkajočih se olino, v odsotnosti ruskih delegatov. Horsce Rumbol, vodja angleško tlalogavljo, jo odgovoril, da 6|č«. riii ui hotel podpioaii dardanelako mpMK lahko pošlje t»4oblaščenea, ki po«l* piše dardanelaki dogovor, kadar bo pogodba pripravljena aa )mhI* pis. Ilumlrald je tudi dajal, da sa-vesnlki ne liodu rs^rsvljall vol u •Isrdsnelskem dogovoru. • Dsnes ae ju iavodelu, da Ittisija lina neoflcijelnega aastopnika, ki Ju i n formiral zsvesnike, da ČIČI- . , rin morda pride na kontcreiico. Na včersjšujih sejali odackov so dolegatjo razpravljali o dvanajstih spornih točkah s Turki, dosegli pa nlao nič. Zavezniki so zagotovili Ti^rke, ds mislijo lic* kolike pppuatiti pri ekonomskih pogojih, tods drugo točke pogodbe morajo ostati kakor «mi bile . sprejete ua prvi konferenci. Zs* vesuiki zahtevajo metana sodišča za inosetnea v Turčiji, Ameriške koncesije š# niso prišle ua dnevni red, toda na privatnik seat|ank»ii se ne govori drugega kakor o Chesterjevib koncesijah, ■Turški deleget Kisa Nuri l*J Jo informirsl časnikarske poročsvsl* •>'. sr»la-noto. J/ondon, 2A apr. n«mald MeNeill, po«itajnik zunanjih zadev, je dejal v zbornici, da je po* lolaj a Sovjetsko Rusijo ropot akuten in angleška vlada polije proteMno noto v Moekvo. Nape to* je prišla radi zoac*iiJa brit ekfli ribiških ladij v Belem morju. IMjiovikl so zasegli voš ledij. Vlada ne Im atorlla več kot p/o I testiralo, ker noče pretrgati ali J Mla poraleaa s li proti 73 glaao* kov a oovjoti. i * un, ... / * /,• a: tL . . Albenjr, N. V. — Koa/nl poiz* kus sa pre k lic državne prohibici* i* se je izjalovil, ker je msnjka-P* aamo enega glasu V genersllii sknplčtni. Ns predlog msnjlinj* akega voditelja tharlaaa D. Do nohue, naj zbornica glasuje, da tako reši tozadevni odsek aadalj nfge v pošt* vanja Dunniganove preklica* postave, ki ja Ws apfo-jeta v acnatu, je prišlo do glaaa rnnja. In prekliena predloga je O UMI ZZ MLEČKA Dotrott, Mlak. — Co oo rppsrečU Jo Fordn In Kdleonu poiakuai, bo* mo kasalu imeli prvovrsten gumi Iz mletka Tsdvs mola sta le ae-kaj laae delala |H>lskua« a mlečni* mi rastlinami, med katere spada tudi mleček. Hotela ata dobili naglo rastočo rastlino, ia katere bi ae dalo nrldoblvati gumi. Fordovi k#m«ki upajo uporabljati tule plevele za isdelovsajr rasnih se. etsvia V bervtHk ln femallh. Kar M po ostale, bi porabiti aa Isdc* lovaaje umetnih gnojil. PKOS7ET/ ■ atamlo šuovtkuct mahoph« mweom» uamm LAiTN.HA tuMiitil'nSoS^ Mtoj. Jiblioa "PROSVETA" "THE ENLICH ■ OrsM afmbi ckicam. rsfiH] MEMf PjSSM v Skl.p.j- ». VOLK JE SKOČIL IZ KUTE. R kot Povej človeku, ki nosi kuto ln trdi, da je namestnik tesarjevega sina, kateri je oznanjevai mir na zemlji, da so njegova dejanja in dejanja veliko rfjegovih tovarišev v protislovju z nauki tesarjevega sina, in ta človek se bo pokazal, da je barbar, poleg pa velika neznalica, ki ne zna argumentirati drugače kot s psovkami in obdolžit- vami, . - Naš članek, v katerem smo povedali, da belgijski kardinal Mercier hujskača novo križarsko vojno, ker je bil v Rusiji neki vikar rimske cerkve ustreljen, ki je bil •poznan krivim veleizdaje pred sodiščem, je tako ujezil nekega kutarja, da se je pokazal v svoji pravi podobi. Nas ta jeza ne spravlja prav nič v zadrego, ampak Še prav veseli smo, da je tudi pokazal, da je po njegovi morali vsako sredstvo dopustno, kadar gre za pojačanje rim-* ske cerkve in papeštva. Časopisi so večkrat povedali, da je v zadnji vojni padlo najmanj deset miljonov ljudi In sodeč po kutarjevem članku, je kuUnfci všeč, da pade še deset ali več miljonov ljudi, da se narodi vsega sveta nauče, kakšna šiba pride nadnje, ako primejo še kdaj katerega duhovna rimske cerkve, obtožijo veleizdaje, mu dokažejo veleizdajo in ga saradi tega zločina po postavah otoodijo na smrt in smrtno obsodbo tudi izvrše. Vprašali* smo v tem članku, ali je vikarjevo življenje več vredno kot navadnega pridnega delavca. Ker kutar ni na to odgovoril, povemo, da vsi pametni ljudje trdijo, ki se zavedajo koliko vrednost ima produkcija za obstoj človeške družbe* da je delavčevo življenje več vredno za človeško družbo4cot katerega kutarja, ker je delavee pro-ducent in brez produkcije je človeška družba bbsojena na pogin, s njo vred pa tudi njena civilizacija in kultura. Ako bi danes vsi kutarji in duhovni rimske cerkve odšli na neki drugi planet, tedaj se bodeta človeška civi lizacija in kultura razvijali in človeška družba ne bo prav nič pogrešala teh ljudi, ki so odšli na neki drugi planet Recimo pa, da se zgodi, da vsi delavci, duševni in ročni odpotujejo na neki tuj planet Kaj bi se zgodilo? Človeška civilizacija in kultura bfbili uničeni in tisti ljudje, ki bi ostali s kutarji na tem svetu, bi bili obsojeni na glado-vanje in trpljenje. Oprijeti bi se morali sami dela, ki ga danes zaničujejo, da ne poginejo lakote. Kako skrbni so kutarji za delavsko blagostanje, po-kazuje kutarjevo modrovanje, ko trdi, da radikalni organizatorji povzročajo delavske stavke, ki so izgubljene. Tako kot piše kutar, govore tudi delavski izkoriščevalci, ki a svojim izkoriftčanjem prisilijo delavce v stavko. % Po kutarjevi logiki delavci stavkajo za špas. Po njegovem mnenju pride radikalni organizator in pravi: "Za-stavkajte delavci! Komaj organizator izreče te besede in delavci že zastavkajo. 4 Ako cenjeni kutar, navede sa^o en slučaj, d* so delavci ravnali tako brezmiselno, kot trdi, pa skesano priznamo, da je bilo Vse velika zmota, kar smo piali proti kutarakim naukom. I Kutarjeva logika nam pove jasno kot beli dan, da ne pozna delavčevega trpljenja, še manj pa« jegovega boja za gs je Bog nagnal it rsjs, se jo obstanek. Ako bi bil kutar kdaj okusil delavčev boj za ob- n«10 »pomenilo med njegovimi ihnejo koti veliko bolj < časnikih. Ali ,ta tatarska volji kutarjem rakom žvižgat in žabam pet, in dd tukaj prihaja njih jeza. Mučiti ne morejo več, sežigati na grmadi tudi ne, za to pa obrekujejo, podtikajo in sumničijo. Ravnajo ae po stari jezuitski morali, "Lagaj, okrekuj, zavijaj, sumniči, podtikaj, nekaj bo že obviaelo!" Svet pa kljub jezuitskemu načinu boja napreduje. In to boli! JAVNA GOVORNICA. Glasovs članov S. N. P. J. iti.-i-ip____ ns ciizivijev rtosvvm. Bttokville, Pa., jo malo znana slovenska Aaselbina, čeprav je tn naseljenih preeej Slovencev. I. mamo tn dvs podporna društva, na izmed jiss je tisočkrat več pro- pri katerih obeh prav dobfro na- trpel kot je Kristus, pa ie niemo prednjemo. V tukajšnji okolici jo več premogorovov, katerih neki obratujejo Vsaki dan, drogi pš le polovično. F Dopisnik v G. 8./ št. 39 dela veliko reklamo za ' tukajšnjo kompanijo. Rojaki naj ne mislijo, da je to kaj reenega in svetujem jim, naj bodo previdni, ne bo kdo imel nepotrebnik stroškov a tem, da bi hodil aem zo delom. On navaja več Več i, da bi ga posnemali. Kaka bi bila tedsj ns-šs bodočnost, ko bi vsi pustili podporno organizacijo s takim namenom kskor je storil on T Vsak naj iztrebi svojo zaniker-nost, potem naj se šele pozsnims sa druge. f Oni piše, ds tu zaslužijo po $200 na 14 dni. Prepričan *em,£s jih Še nikdo nI toliko zaeluiil pri ^as v tolikem času. Poleg tega tudi trdi, da* zadostuje za vaako družino, Čo zasluti oče 50 dolarjev na 14 dni. Kakšno življenje bi imela njegovo družina,. Če bi po številu imela deset oseb, kakor je to pri nekaterih rojakih sli pa še več. Ali bi jo on mogel preživeti e toliko veotieo 14 dni T Kakor dopienik navaja, zadostuje za živi jonske potrebščine je zabredel ta dopiaovalec. Dokler bodo oene življenjeeklm trebščinam na taki stopnji ao sedaj, ne bo mogoče živeti po ojegovess rsčnaiu / y. (O Po minuli stsvki je nastala velika ne||MteS|MGdelt** ter ume-vali naravo. Abraham LiocoU in druge duše, ki.ee bojujltc za presvetlo prsvico, pomagajte nam v naši hudi uri, dS f»omp tudi mi ^polnili naše delo, kakor ste ga vi Ur poatali služabniki plemenite narave. — B. • L — _ U o pa to se postrani Vedno je bil ne nogah Ur delal, da je mogel preživljati avojo družino. Bil je. skrben oče avoji družini, de malo takih. Tu4i med deUvei vseh tuk. narodnosti je bil priljubljen, kar ae jc pokazalo pri njegovem pogrebu. Teko. velikega pogreba še ni bilo na Yalu. Grom in peklo. Prodno sem pisati gornje poročilo, oz. U dopis, mi sporoči brat pokojnega Gašperja, Frank dedna, da je umrla tudi pokojnikova aopro-ga Marija Šetina. Dne 18. aprila jc biU še pri avoji hčeri, orno-Ženi Codoe, miljo in pol hoda od njenega doma. /bti dan ob peti uri popoldne je biU že mrtva. Bolnit je bila samo eno uro in pol. Najbrže jo jo valed prevelike losti zadeU kap. Pokojno je bila doma iz Tolmačev pri Ljubljuii. j V osmih dnett> je torej smrt j uničila njuno življenje. Ona je u-mrla v starosti 50 let in je zapu-atila šest nedoraslih otrčk njih usodi. — Vsi tisti, ki še verjame-U v neko nikdar vidno vsemogočno bitje, katero stori vae prav, tu lahko jasno vidiU, da ni tako, in če obstoja tako božanetvo, je krivično, da vzame šesterim nedoraslim in nedolžnim otrokom očeta in mater. Spreglejte vendar enkrat I Vrzite mreno r^s vaših oči Ur ne noeite vašega talko prislu-ženega denarja lenuhom. Ali ni tu kot v več drugih slučajih dokaz, da ni nikjer drugega božanstva kot v naravi sam), kateri se ne more nihče upirati niti' v nebesih, ne na zemlji ne v peklu T Pokojnica zapušča, poleg imenovanih šeatih otrok tudi pet o-možen ili hčera in eno sestro v stari domovini Ur več drugih so rodnikov tu in Um. Tudi rajnica je bila zveeta članica isUgji društva "BraUtvo, Naprej!", št. 9 8. tf. P. J., katero jo spremi k večnemu počitku in položi venec na njeno kmto. Kdaj ee bo vršil pogreb, še ne vemo, kajti priti ima še odgovor od treh hčera pokojnikov in njih soprogov. I>ve sta v Wyomingu, ena pa v Illinoisu. SpiU mirno, dragi brat in eo-mišijenik Gašper in sestra Marija Setina. Ostali družini in njih sorodnikom moje najglobokcjše žalje..—- Leo Jnnko. Herrin, IU. — V "Prosvcti" sem brel, če bi imel Bryan prav, da bi bil Adam preživel 930 let. To je moj etolček tako pozgačka-lo, da sem takoj poklical gospe Algebro poleg sebe in jo Vprašal, koliko je resnice v tem rsčunu OdgovorUs B|i je, nsj jo malo počakasa, da ae So alekla hi take je etorila. Zgodilo ee je, kot aem jaz videl in slišal ln bom zdaj tu povedal. Adam še živi kskor je živel, ko ga jo uatvaril Bog in ima veliko veliko število otrok. A odkar v javnost Ako kutar misli, da so delavci navadni ignoranti, ki ne preudarijo preje, preden store kakšen zaključek, tedaj je kutar sam največji ignorant Rea ao bili druge iš kevdra gori v podstrešje, veliko pa ao jih poetrelill lovci, če eo bile dobro za večerjo. A časi, a ti so za nami, ko delavk nI tako jasnorazumel I ^J^mJ^mI a^« in vzrokov, ki so krivi njegovega trpljenja in gorja, kot jih I. klobukom preganja hude eitne, vidi in spoznava danes. Da delavec nekoč ni razumel že... Posebno ss še mnči s kačo, gospodarskih vprašaj Uko dobro, kot jih razume danes,|k| ®u ki so bili največ krivi kutarji, ki so omamljali delavca, da bo je ^J že nekje tam gori prejel za svoje trpljenje plačila In če mož, ki nimo prav« izobrazbe sli kateri radoveden delavec vprašal kutarje, kje je to "tam >« nič piemeniugs ns aebi. gori", mu niso mogli odgovoriti na vprašanje, ker za svo- »J1 * *« je trditve o rajnem življenju 'taniffwl"nJao do dane. tS^"' doprinesli in predložili niti enega dokaza. Pripovedke ee njegova barka aaaučo kakor o rajskem življenju "Um gori" so pa dobro redile kutarske Uvaliee na nji v naši ata. trebuhe in še danes jim nosijo toliko, da jim ni fctba liJT^J: Sfll opravljati produkUvnega dela za svojo prehraniUv. ZTZa. dekUr »• KuUrjeva jeza pokazuje, da se armada zavednega ki ee vtihotapijo k nje- delavstva vedno bolj množi in da strašen Je s peklom tal** E ** *JI -parke!jčkom" več ne drži pri delavcfh, kot je držalo ie, ^^vsU a iaku^oevamL ko so kuUrji lahko sežigali živa ljudi na grmadah, ker niso hoteli verjeti v n]ih nsuke. Ako bi to ne bila rasnica, tedaj bi kutarji dali tudi danee poloviti vse tisU, ki bo šele vedel, ksj te pomeni. V resnici ai bilo nikdsr Uko, kakor Sli beremo o veri. ali v našem ■Mnjajo x njihovimi n.uki. Uhauli bi. d. m mučijo H^Tm ^Žti^ w n. SLIKE IZ NASELBIN. I Tite, lui. — Bela žena smrt je sopet posegla med članstvo našega društva "Bratetvo naprej!/, St. 9 S. N. P. J., ter nam ugrabila dobrega in zvestega člana br. Gašperja Šetina. Smrt je naeto-pila valed hudega1 prehlajenja v glavi, katerega ai je ranjki prav> gotovo nakopal v premogorovu vsled napornega deU in poUnja. Po dveh dnevih in pol bolezni js sa vedno zaapal in materi zemlji amo ga isročili dne 12. aprila, ti Pokojnik zapi^ča žalujočo ao-progo in 11. otrok, in eicer 9 hčera Ur dva ainova. Pet hčera je orno-Ženih, mladoletne eo štiri hčere Ur dva ainova, ki ao osuli V oskrbi njegove soproge Marije. Po-kojnik zapušča tudi'tu v> Ameriki dva braU, Franka is Lovrenca, v starem kraiu pa štiri VraU in dve eestri. RojJn js bil v^obšini Zbi-lje pri Medvodah, okraj Ljubljana. Bil je napredajak ia svobodo-mislec, odkar gs poznam, priden čltatelj in naročaik dnevnika "Prosvete". Svojo naročnino j« pravočasno ponavljal, kakor tadi dmštvene esesmente in meaečne doneske aocUliatičaega klub* kateri mu je položil venec aa krsto. I N Vsakdo ai mora predeUvljati, da je iasel pokojnik selo grenke daeve ia leU, kajti preživljaU •oprogo is enajet otrok alao nI-kaki ftpa»i. Ac grenkejše življenje bi imel oa ia njegova družina plet raz;. S severa. —'Dokaj staro je me steče Buhl v Minnesoti. Ko kors kam ^S njega preeej čediilh uli cah, me nekdo ustavi, gleda, jaz pa njega. "'No ali ai ti ali ni sif ..." — "O, ti ai,< France, po glasu sem te spoznal!" In raz etel se je med nama živahen govor, ker »ee nisva videla že 17 let. Bil je lep' pomladaimki dan, pa sva jo udsriU malo na iz-prehod po okolioi. fto dospeva na mal klanček, odkoder, se vidi o-kolica, gozdovi, rudnik in drugo, se usUvi France in oziraje se po okoliei reče: "Ona kempa Um, bolje rečeno par trlflih brunov ima tudi dokaj čudno zgodovino." Radoveden aem silil vanj, da mi jo povedal sledečo zgodbo V*oni kempi je nekako pred 30 leti Živel star aamec in tu naokoli je bil njegov "homesUad", obsegajoč sto šestdeeet akrov zemlje. Bil je že aUr in bolehen, da se je le e težavo vUčU okoli in ne kega dne je starček obležal na po stelji. Prišla eta k njemu dva "duhovna" gospoda, kaUrih e-den je imernemško faro v Dulit-thu. Eden njiju je misijonaril, drugi pa ga je spremljal na poU-vanju; Prišedša v kom po ju je sUri samotar prosil, naj bi mu kaj pomagaU, ker on ne .more več delati. Tako. ao naredili pogodbo, in eicer, da ga bosta ona dva hranila do amrti, za kar pa bo "homestead" njuna laat. Pogodba je bila Ukoj sklenjena pi smeno in rea je potem prišlo \ kempo kak bušelj krompirja ali kaj drugega. No, aUri aamotar je kmalu umrl. Kakorhitro je'umrl ee je isvedelo, da je pod njegovim zemljiščem polno Železne rud*. "Duhovna gospoda" sU zemljo pro4aU in dobila zanjo sto tiaoč dolarjeV. Teko ao vsaj pravili, jas nisem štel denarja, to pa vem, da je eden gospodov zagnal črno suknjo na ametišče, odjadral Chieago, kjer ai je izbral boljšo polovico Ur se- oženil, drugi starejši goepod, ki Se je zval monsi gnev/ pa je umrl, odkar je prete klo še preeej čase. Od takrat ve-| dno aaaledujem čaaopisc, da bi vi-del, koliko znaša njegova aapu ščina, pa ni niš ln aič. Pravijo, da je umri revea kot berač. Če prsv ms ni bilo trebs plačevsti drugega kot kuharico." ; Mahnila avs jo v aosednje sto Chiaholm. Bilo je Še pozno la ao najino začudenje sva našla aaplaakanega, druga Predsednik Harding je po Jo!, gem ovinku dveh let srečno pri. jadral v NViJaonov pristan li^; narodov. Uarding aioer "ni" u ligo, priporoča pa na vea- gUs vstop v haško rassodiŠče, ki j* predurje lige. ,< Ljudje, ki so dfli Uardingu se. dem miljonov. glasov, se čudijo, kako je to mogoče. Ljudje, ki m. so volili liardinga, ne Wilaonove. ga kandidaU, oe nc čudijo, k, r vedo, da okupasU Bels hiše, naj bo Wilaon ali IUrding, d.-, mokrat ah republikanec, mor* plesati tako, kakor cvirajo pravi vladarji Amerike, katerih eedež je v Wall Streetu. In vladarji ho. čejo^ da gre Amerika v ligo naro« dov, pa naj gre skozi glavna, stranska, kuhinjska kil kletni vrata ali skozi okno ali ma^ur; skozi dimnik — v ligo moro. That'a ali there io to it l e e e Tisti Slovenci v starem kraj\ ki so volili Radiča, so še ve$ kot magarci".! e e e "Kralj" Benjamin, usUnovU telj "Hiše Davida" v Michiga. nu in "Kristusov brat" ter "naj* večji prerok" aedanje krščanske dobe, je imel v evojem Davido« vem kraljestvu armado deklet. Svobodna ljubezen! Kaj šef Čaot in aUva božja in večno de-* vištvo! ' ' ' - 3 V e/ e e ' i Harding je dejal V ovojem new« yorškem govoru, da Amerika sili v "čisto demokracijo". ČisU demokracija f Pa ne da 'bi miste< Harding mislil, da je sedanja de« mokracija umazano, bognaeču« va j I jl 4 e e e Kadar bo kardinal Mercier mo« biliziral prvo križarsko^ vojsk^ se oče Kazimir prvi vpiše in si« gurno odrine na poljsko fronto. Junaški oče ae ni še nikoli izneveriš svojemu regimentu, -v pač p<* mu je regiment že večkrat poka« zal palec med kazalcem in src« dincem. • * "ri * e e o Fašistovski paradiž . v iUlij! ima pol miljona brezposelnih de« lavfeev. To je prav, saj v nebesih! iUk ne sme biti dela. Kljub Umu je križ. Amerika še ni tak paradiž. Kajzer Gory je moral dati deUvcem nekaj centov več mezde. In pol miljona Italijanov breS dela 1 Dva milijona Angležev I Tukaj pa delavcev manjka! Zločin] Zločini ' i ~ e e e Irska vUda jc zopet poslala tr! Irce v nebesa. Trije novi mučeni-kil Če ne bodo Turki protestirali, ne bo nihče. e e e Med Cehoalovokijo in Ogmkd preti vojna. Eh, poglejmo rajši v] pratiko, kakšno bo vreme mese« ea avgusta 1 Kij pa mor® biti drugega med dobrimi kristjani koti vojno I Zgražanje pride tedaj, čo bo kaka vojna na KiUjekem. e e e Hlapec-urednik: Koliko prosto« ra gre zopet "Meteoritom", fa« therf I Kazimir-gospodar; Kot po ns« vadi: |p>l strani za vsiftk stavek t "Prosveti". Saj drugega itak ns znaš piaati. Hlapec-urednik^ AU nas nI sramf Fol strani za en stavek! Kazimir-gospodar: Mevža; bi bilo sram t Saj smo Jrančišks-ni. Hlapec-urednik: Se peka j, oce. Kdaj bomo imeU dnevnik? Kazimir-goapodar: Neumno vprašanje 1 Kadar pridemo h koritu jolleUke "jednote; prej ne. Na to že čakam deset let. Vpraisj raje, kdaj nam zraste streha nsd glavo I K. T. B. polovica pa je bila zaklenjena. vprašSnje, kaj to pomeni, sva izvedeU, da so oni z zaplankani-mi hišaidi šli s trebuhom za kruhom, onim, ki ImSjor'zaklenjeno, pa ee ne epUča držati svojih prostorov odprtih po šesti uri od U-krat, ko so imeli v velikonočni iz- dsji M O. • • • p. N. evojo oglase. — LISTNICA UREDNIŠTVA. Slovan, Pa. — Obrnite ss na "Foreign Lsnguege Information Service Jugoelav Bdreau", 119 W. 41. 8t., New York qity. — Pozdrav 1 Ali žeUž snati pravilno »isst tn čhat angleško? Baroči si "Skr js izdale in ima aa Kaji- 8 V. P. J. PUTEV, I?. Ali?It.A. 1923. Iz delavskega sveta. (Fedeiatcd Prana.) PROSVETA SPINAČA NE NAREDI LEPEGA ! KUZBA83.A AFERA NI OLOVEKA, PRATI OlKAiKA NALNA, NROO^ LEPOTICA. Stavka r'biče v v Alatki Z o- tvorit vijo ribiške seaije ob sla obrežju ja pripis tudi gro£ uja stavke ribičev, ki so organizirani v Alaiki ribi&ki uniji, uko lastniki ribišč ne dovole večje m^de. Unga ribičev v Alenki jc *lo močna in stavka bo paraliri-ves ribolov. Ribiči sahtevajo Mcm centov več od v«ake ribe, ki jo dostavijo v Bristol Bayu. Zvišanje meade. Organizirani jrt važalci pohištva, vozniki iu njihovi poiuagači v 8t. Looisu so uvojev*U zvišanje we*de zs delit centov ns uro. Od tt rnsja lo-do prejemali 60 centov, pomagači pa 55 eeutov na uro. — Strešni delavei, ki ao tudi organizirani, zahtevajo 25 eehtov zvifanja ua uro; zdaj imajo dolar nu uro. V Memphizu, Tangi., so se organizirale učiteljice Ul »topile v Cen tralni delavski avet. linija učiteljic ima 300 člame. V Kaliforniji se je ustanovila Ubor party, katero je odobril Državni svet stavtynakih unij v San Franeiseu. Stranka bo podpirala kandidaturo Uptona Binclair-js, znanega aocialiatičnega pisa atelje, fci kandidira za Jcongrea v JO." distriktu pri izrednih volit vab. Kitajski skabi v Penni. Neka ne\vyorSks agentura je pred kratkim poslala 25 kitajskih kulijev v Altoono, Pa., kjer ao bili uposleni v delavnici Pennslyvanskc železniške družbe. Kuliji so dflsli dva dni in potem so kar pa tihem izginili. Družba ne ve — ali noče povedati — zakaj vso kitajski ►kebje odnesli pete. Sumniči se, tla so bili vtihotspljeni v Ameriko in potem so posegle vmes naaelje-niške oblasti. Chicago, m — Teloana lepota ne zavisi od špinaČe, če nam je soditi po besedah Čikaake lepoti-gdčne. Kdithe Frost. Ts pravi RADSVA. ' V *tw Tačk, N. T. (FeJ. Prosa.) — Obtožba in viaeče sodno pošto 5= tUočOrih ln tisočerih življenj pa oiljonov dolarjev, propszsndi, ki nas bi bila skoro aapeijala, bi biU podpisali vsrsajlski mir in po godbo mednerodae lige. Ljudstvo ve sedaj, da je ta propagan-l SlmRtki Narodna Uataaar'ia«a t. aprila Razne vesti. 2KNBK0 KRILO NESREČA EA VOZNIKA. mUm Los Angales, OaL — Kako visoko naj glediika lepotica dvigno svoje krilo, kadar gre prek blst-ne ceste, ds ni odgovorns za kopijo ali trčenje dveh tovornih avtomobilov? ' Helena Holt je šla prek ceste med dežjem, ko sta se trčila tovorna avtomobila. Eno vozilo jc last neke barvarne, drugo pa tvrd-ke L. Eastman Co. Barvarna toži Eaatm&novo kom-panijo in z njo tudi gdčno. Iiolt. "Dvignila sem svoje krilo samo toliko, da si ga nisem pobls-tila in zmočila," je dekle dejalo pred Hodnikom Channing Follet-»m. "Voznika priznata, da sta gledala mene, namesto da bi mi »lila v na k na svojs koless. To vendar ni moja krivda, kajne, sodnik t T' Sodnik ni še izrekel svoje sodbe. Bržkone bo dekle oproščeno. POLJAKI NE MORRJO UVE UAVITI PROHIBIČNIH PO-STAV. . Varšava, Poljska. — Iz zanes ljivih virov prihaja vest, da na morava finančni minister ukiniti vse postava, ki zahtevajo delno prohibicijo alkoholnih pijač, kakor n. pr. prepoved, prodajati ali kupovati opojne pijače na predvečer praznikov, ali o praznikih, ob sobotsh in nedeljah. Finančni minister prsvi, ds po-v/.ročsjo te odredbe veliko dener-izgubo, dočim jc njihovo učinkovanje domsls ničevo, zzkaj, »Uro vse tozadevne postzve so kKene dan za dnem. Ministrstvo kani ukaniti polagoma vse prohi-Vičae odredbe, da ne izzove* pre-velikega protesta. PROOEp PROTI RUTHRK-BEEGU. i _ Nt. Joseph, Micb. — (Federsted iVsa.) —. Držsvno prsvdništvo J" v aredo zsključilo svoje evi-deneo, nakar jo zngovomik Wslah proeea v svoje roke. lajni detektivi so bili edine 'Irtsvfte pHČe. Ds je dzžavs v ru evidenco, dokszujo dej fc,l». ker je pobrsla po vsej »le *H| vso tiakovine bivše komhni ►Učne franke in v kat/rem je w"vek. ki se glasi: "V »redatvih '» premagunje * kapital»ati/iH rž«ve js ukljočcna todi oboro •>na Hila' Walah T-r dlušll ce guune. nutibe frost. Ta prsvi o tej ponižni jeatvini tole: "Jaz jo jem, kadar jo moram, drugače pa ne." Glede mleka sc tudi ne strinjs z gdčno. Marto Uonzalea, ki volja za najlepšo devico v Nevv Vorku, o kateri gre gla^, da je nova Venera", in ki pripisuje tej nerpmdfitiJhii zelen js vi kredit zs svoje dovršene in popolne telesne poteze. Gdčna. Frost ne msrs mlo-ka in ga ne je niti v ksvl. Za lepoto je treba spsnjs, kakor trdi nova Veiftera, ki epi vsako noč deset ur! Ali gdčns Frost prsvi: "Jez ne grem nikoli pred polnočjo v posteljo. Zjutraj vsta-nem ob devetih." Delo je .nadaljUl prispevek pravi lepoti, jo rekla newyorška lepotica Gonzales. Iu spet sc gdčna. Frost no strinja z njo. "Jaz nikoli nc delam. Postopsm cel dan ter rszbijam zdajpazdaj po kake tri ure na klavir. Jaz sem tako lena. Nikoli ne hodim peš, ali rada pa plavam, in plea mi je prijetno" razvedrilo." Iz vsega tega je sklepati, da s* lepote ne da dobiti tr9predpisi in gotovimi jestvinami. ' Ali je pa nekaj točk, v katerih se tedve lepotici vendarle strinjata. "Modrci niso zame," pravi gdčna. Frost. "Jdm samo lahko hrano." Tudi s posladki ni v posebno dobrih in prijateljakih ob-nošajih. "Jaz jih ne jem nttfolL Niso posebno okusni. ZdajpaSdaj se poslužim te ali one slaščice. Tudi mesa nimam posebno rada. Naj-rajša šparglje in g^be." Druga čikaska lepotica ao tudi ne strinja z novo newycurško Venero glede špinače4 To je gdčna Frances Taft, ki pravi, da bi ne jedla ipinače, če bi Šlo tudl stavo. Vse drugo je rada, pravi. Torej s špinačo ni nič. In naj brž tudi nO z drugimi jtstvina mi. Po našem mnenju se da telesno lepoto izpopolniti, oziroma do vršiti z zmernim in rednim Življe njem, duževno pa a pravo vzgojo. —......... , , ANGLEŠKI POROČEVALEC I MA NAJ KONORRf SA RROUO. London, Anglija. — Pred krat kim so dospele semksj iz Združe nih držsv vesti, ki opisujejo sad nje dneve zadnjfcga kongresa. In ta poročila ao nspravila na anglb ško javnost vtisv da porabi naša zvezna legislativa največ čaaa sa govore, ki se prav nič ne nsaašajo na vladne ali 'javne zadeve. Poročevalec primerja stroge od redbe angleškega parlamenta, kl omejujejo doTgoet in značaj par Ismentsrnih debat, z govori v a meriakem kongresu. ".V acnatu ni debatam nobene meje," pravi omenjeni poroČeva lcc v Washingtonu, "in pravila hišnega reda v poslsnskl zbornici so strsšno elzstična in pregibna. Zsto govore ljudje neprestsno do-bro vedeč, da ne morejo biti po-zvani k redu za svoje opazke in pripombe, ki se Ae tičejo razprav ne zadeve. Ko je bila poljedelska predlo ga pred poslanako rf>orolco, je govorU Mr. IIawes iz dršave Mie-nourl približno pol ure o psa. Mr. Hawes goji pse in jih ims rsd, in to je bils priliks, ki bi jc noben kongresnih ne mogšl zsmuditi. Njegov govor js bil dobesedno sspiasn v nrsdni konunMm* plsnik, čigsr prepis preskrbi vls-ds članu bresplačno. Poatsnee ga lahko bfez vsskršne poštnine rez- pošlje po d^ii mm "Ce hoče doti svojemu govorn širšo cirkulacijo, ai gz de lehke tisksti v obliki psmfleta v vlado tiskarni in plsča le stroške za tisk in pspir. In, ts pamflet razpošlje potem vlada po pošti brez vsake poštnine. . ' " Kongreanikovi voldei prejme- je te govore, ki »arede primeren vtis nanje. Dokaz »o temu. da je njih zastopnik važen la delaven mož. PovpiVni volilee je naivna oaeba Kajti sveto verjame, da »prejemajo govori razne predlo- paaje proti dev«*tim bivšim čla- i da napačna za ameriške tradicije nom ameriškega orgauiaaoljakega j in ameriške koristi, pa naj jo pod-komiteja sa kuabaško kolonijo v pirajo demokratje ali rapubllkan Sibiriji ni kriminalna skdevs, nego politično preganjanje, inspiri-rsqo po predsodku proti prissde-vanju, pomagati ruekcmu narodu. Tako je izjavil Thomas Recse, ki je iznMd treh članov novegap-pravnega sVets J^usbaške koloni-je. Kljub akciji proti prejšnjim odsekovim članom, kl so obdolie ni lažnjivega poročanja, je pričel novi odaek kam^gnjo aa nabor 1000 izveibanih delavcev, ki jih nameravajo poalati v omenjeno rusko^kolonijo. ■Kolonija je bila reorgan^aira-na, kakor to poročano aa drugem meatu. Ruska vlada je dovolila $1,000,000, kateri saeack je amerl-akinv delavcem na raapolago za raavoj kuzbaških podjetij. "Po tej pogodbi ja Kuabas državno podjetje. Novi upravni odbor jO sestavljen iz treh članov. Ta bo upravljal kuabaško kolonijo, dokler ne bo ta v stanu imenovati svojih Ustnih ravnateljev. Ta odbor ima sa svojs člane naslednje može t mednarodno znanega inženirja S. J. Rutgerfa, Kot-srenka, kl predstavlja in zastopa sovjetski avet sa dalo ia o* >rambo,_in pa mene," je dejal Thomas Reeee. Listi so dali neprimerne važnost temu, češ, da je Roger N. Baldvrin identičen s komitejem, brezdvomno zato. ker jo na splošno znan po svoji delavnosti kot rsvnstelj smeriške unije aa eivil-ne svoboščine. Mr. Bdldvrln je brezplačno deloval v komiteju kot svetovalec od početka ta or-ganisacije. Kakor ja lahko »asvidno, bo jreskcijonarni. vplivi, na* aprotni mnogim Baldwinovim delavnostim civilnim svoboščinam vprid, hoteli škodlU tistemu 4«iu tem, da ao ga vmešali v kri-minalno preganjanje. ei. predsedn\ Wilson. ali pred <*Jnik Harding. Natanko je na rodu znano, da ao za'tisto props-gando mednarodni bankirji, ki ne poznajo nobene dešale in kl strč-me le sa svojo lastno mogočnost jo in aa svojhn Ustnim profitom. Podporni Jedioti lakorp. If. JaalJa 1007 v šrševi INlMb. QLAVNI STAN> SS5T-C9 LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOI«. Izvrievalni odbori \ ^ UPPRAVNI ODJEKt ,%> PrW«W«ik ViMeal CeUkae.|wkpeeM»lk Aadea« VUHek. R. P.O. lb iea SI. Jekusieva. »a., at. t«laik Matlka« T»rk.viaiaik M»Mk«s« išlslka bl.i.jn.k J«k« Vegrlak, arišatk staaia jdTEavav«all| »»i nia« Novak, o' Slaaajaik JeZa vpraeitelj fl»«iU Ftllp Oeddaa. POROTNI OOSKKi PRRDLOOA SA OMDKURVI DR LAVNIK SPRRJRTA. Jaka U»4eew^ predaadaUh SOT W. tU Itek^fleR IIL, Marila Z*U.«IUr. Bom STS, Eark.rUa.OkU, Pred A. VUse, Baa STI,Eljr, Wu4 Jak« Ta^atj, Eaa SI, HeaAneavUU, Pa . Jaka CaHak, 414 W. Naf te« 1 IK ---NltKI OOSElCi »vek. pradeedalk, SSI !•> III. ArnkvOšM. Res SS4, Softagrield, III. \ BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROŽJE, Blaa Navak. CkUaga, VZHODNO OKROUEl Jatak SSST-tS ta. Ran, Pa. (Nadaljevanja a prve strani.) -------—------ —--—. — — . a "ali ^čom vam da gUsufte proti ^^o OKROŽJE. njej, če Želite dobro sel u in ljud- M«. Mar«, Baa ISS, Eakl, Mlaa., sa 0avaraya4, Mika tagal, S4SJ 9 Wta.kaatar S« EVROPA »R OROROtUJR SA I KOTO SVETOVNO TOJHO. 4tvu." .. | Ko je dokončal Browne svoje, dokazovanje, je dobil beaedo po slanec ^bomaa J. O'Urads is Chi-1 csgs ter ravno tako sgovorno za govarjal predlogo. Ea njim ie go-voril 4e IL G. Hoderatrom iz Stres-tura ter takisto z vao vnemo prigovarjal posUncem, naj glasujejo sa predlogo. Naposled je govorile še mm. 0'Nelll ter pozivljah abornieo, naj sprojme njeno predlogo. In šensk^ je žela burno odobravanje, ko je dokončsU svoj' govor. Potem je sbomičnl pred-4ednlk odsedll glasovsnje. 17 .Predloga je bUa torišče najlju-tejše bitke v legislsturi na aeda-njem zasedanju. Vač tednov so ženske organlaseije neprestsno delovsle v Springfieldu sa predlogo. Uradniki illinoiške tovarniške zveze ln drugi »o ji na vse načine nasprotovali tsr delali pro-•ti njej. Mrs. 0'Neillovl ae je po-srečilo sabranitl amendmente v poslanski zborniel. AU prezkrbela pa jer da pridejo gotovi popravki in pristsvki pred senatom na ras-pravo. Eden glavnih prletavkov go ca to,* da naj bodo bolniške strežnica Izvzete. I Senst js ubil Dunlspovo predlogo ss državno polleljo. Predloga je bila poražena z večino treh glasov. Proti njsj je glasovalo senatorjev, za njo ps 23. Benator Webster j«f bil navzoč, z se je zdržsl glssovsnjs. Praak Zatia, CiaeSlasMl •ar Ave., CUvalaad, O., Nsw Togk, T. (Fsd. Prem.) Jsponol lepo sede Ur mirno gle-dsjo, ksko uničuje belokoše^jvo-jo civilizacijo, je dejal p Iss tel j, predsvstelj in preučevslec svetovne politike Shaw Desmond, ko se je odpeljsl v Anglijo po trimesečnem bivsnju v Ameriki, kjer je imel nebroj zelo poučnih predavanj. "Evropa, se oborožu^e sa novo svetorno vojno," je dejal. "In lista vojna bo groana in nenamvlj«-na. Btrupene pline bodo na tone metali na brezbrambne može, žene in otroke. V treh deželak, ki so se vdelažile zadnje svetovne vojne, deUjo tovarne zs strupene pline ponoči in podnevi. SILNI OOBDRI JOtAR OORO- Lafcevood, V. J. — Gozdni po žar, ki ga netijo kudi vetrovi, je ža pogoltnil 8,000 akrov krsstove-ga in smrekovega gosda, vpapslU več kiš in grozi sedaj vasem p« celem okrsjn Oeeen, kakor kU? jo poročila. dospeU v Ukewood is raznih krajsv omenjenega kra is. aiiH.mii i S iji 11'.,^ «_ • Strajk MMoroav r Španiji. Madrid, 2fl. spr. — HpH..hkH srietokracija iu oboševaiei biko borbe se penijo jeze, ker se je otvoritev običajno blkoborne eezi .. zavlekla že dva tedna. Biko borci so se namreš organUirali in zastavkali. Prihodnjo nedeljo na mere vajo odpreti boj r biki v Madridu s pomočjo skebekih bikoborcev. Stavkajoči borci so sagr* žili s smrtjo vsskomur, ki se iz nsveri organizaciji. LA POLUgTTp ODLOČNO PRO TI tAtKiMD SODIROO. »eš v De Talara fjetf ^ Pariz. 2« apr - Franci« J. ,Lowe. ki jepriirl is Irsks enoK obtožencu je infermiri l Kako pMtamm drbv Ijsni Združenih držav? Nadtoriti odbori vmua^titt^taC' tl^&alrtS Zdruiitmni odbori Prešse44ki Praak A tal, S1S4 ta. Oravlard Ava, Cklaaga, HI. Jaška O^aa. MN W. tt«k S»., CkleaM. III. , M Jao. S kak. S404 Orlaa Ct.( Clavaland, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kaen, llil St. Clalr AVh Clavalaad, 6» POZOR t—Karaipaašaaaa a gl. adbamlM, ki Maja v glavaam avoJa^ so vošl tahalei kwašata ^'cMmi VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi Relaltia laja •Stea t. N. P. J., ZSST-SS Sa. Uvvndada Ava.. Ckleafa, IU. DENARNE POŠILJATVR IN STVARI, W .a llšeja al. IsvrtavaUoaa t vakša sa aaslevei Ta (»Ilira S. N. P. J., tSIT SS Sa. Lawa. la Jadnata tl iaTa Ava, Cklea«a, IU. \ VSE ZADEVE V ZVEZI Z RLAC.UHIŠKIMI POSLI m nailjaje aa aaalavi Rla«*J«Utva I. N. P. J., SSST-SS ta. Lavadsle Ava., Chleaga, III. Vsa •Htelbe alaša Malevšaja v gl. Isorlavalnom odbam oa naj peiOlajo PTank Zaltan, srošoošnlkn nadnsenega pdkora, llgae naoUv je agevaj Vsi nrlslvl na al, paralel adeek oa naj ptllijaje na naolavi Jaha m-4, 407 W. Nag ttH tarlagflald. IU. Val daplsl In dragi spisi, naeaaaUa, aSlea\ aaralalaa la splak voe boe t v aveal a si**"«" »aj oa pešUja aa aaolavi ,TraavataM, SaST-St , Lavndala Ava., Caleaga, lil. • (S odobrenjem vlada Edr. priredil p. L I. s.) PREDGOVOR dršav James J. Daviš u, tajniku depart-a dalo. Vam, ki utegnete seči po tej knjižici, iščoč nsvodils zs oni hvsls vredni nsmen, ds usposobite z% s meril k o držsvljanst vo, izročam evoj osebni pozdrsv. Moj posdrsv in mojs poilsniss pribsjs iz srea priseljenca, kl, kakor vi, sns, s kskimi izkušnjs-ml in težkočami je posuta pot tu-i. rodcs, žslečess, da bi posUl de ležen vseh prlviUgljev in bi prev-zel vse odgovornosti sodelovanja nerodnem življenju ng^tčje dežele ps tem bpžjem svetu. Jas ssm prepotovsLvso pat od sašat-ka naša drnšiaa je biU Uko siromašna, kakor druiina povpreš-nega priseljenea — do najvUjega položaja v narodai upravi, katerega tujeirodec more savssmsti. DeUl sem v tovarnah in sem po-nosen, ka gledam okoli ia vidim velike želesniae, ogromne stavks železa ia jekU ln druge spomenico industrije, katere sam jaz kot deUvee pomagsl zgraditi. A rlka ja bila same ras semljs uspeha, slf vedno aem našel, da H dela prinaša uspeh. V Ameriki i-mamo danes mnogo vsš prilik sa ospek kot k4*X poprej. Imamo na razpoUgo vol in boljših ered •tov za izobro*l>" in po vao) naj. deta posameznike in draflbe^ki vam radi pomagajo v vašem pri csdevanju, da postanete dobri drlavljaai in koristni čkni svoje občine. * t Završujoč bi vaa. opozoril, ds la velika Republika • svojimi prs* k rs sni mi uredbemi |e produkt risvaja — veliki dobo vi vsake evropska dešale sa prispeli k na-Šemn uspehu; mi ss tn prisfde* v smo odvreči vsa sorodna in o< aebns eovrattvs. starega sveta, ki ao prowro.'iia i« sedaj prav« * rešujejo rovoloeljo. ršlta so go-mašiaerijo ] voriti naš jSkik hi postanite Živ In biepren faktor v nadaljnem aa Naturallsaoija obstoji is trak stopsnj. I Prva stopnjm Kdor se poteguje sa ameriško dršavljahstvo mors najprej Ujavlti svojo nsmsro, da hoče postati dršsvljsn Edru Šenih drŽav. To isjavo mora podati pred tajnikom (olerk) kste-regsaibodi sodlščs, pristojnega nsturslissoijo inosemoev, v o-krsju, kjer inosemoo živi. Temu postopanju se pravi po domače i "vseti prvi papirDa poda lajs-vo o nameri, mora inozemeo biti vsaj osemnajst let star. "Prvi papir'1 lahko dobi vsak čas, potim ko sa je za stalno nastanil v Zdruienih državah.in ga je odlo-čil, da želi postati ameriški is-mont IJosplUl, Dizmont, Ps. (Adv.) 13.96 EKSTRA $3.9« Le aa kratka Sake. Te ^ zspriaešriiih isjav. Ksmrni de 1 pobijaj« svrodostojooat drŽav• i rep^nepc«^-. -v-- — - fc, ^^oSk najbri v okoli«. . wks Irek. vlad.NUU (Nadaljevanja • prva strani.) v ozadja in Uko rešiti admiaistrs -,'jo in njene posebns inUrese je nevoljnega in prebujenega ljudstva. Administrscija fn njeni zagovorniki bi radi videli, da bi kautje obrnili svojs oči in svojo pozornost od ovojih bsnkrotnih kmetij na opastošsne evropok'-poljane ter laka pozabili, da so njih sedanje Žaloetne raamere de |o tistih velikih monopolnih UU 11 so v, ki eedaj kontrolirajo poli t i Ano t» ekenamlčne EdmŽenlk držav. I ••AH U poizkus se ae ko oboe- »erjepja neode Amerike, vodno ari Ameriška ljndst ve ja prišlo imajoš t misli, da as vsako pravi- dolgnjete dolžnost, Storite avojo d'Pričet I deUjte in napredujte kot eden od nas k vitjem« ana prihodnji teden. Veleva. Vodja i".kib aedej do preprilanjs. da ai do eo upijkiifantr nK l**V*** . v okolici Car.. ._ tdrzala vest is sUftegišoik OfllOV ja pahnilo v svetovno vnjtfo ter aam naprtila žrtvovanje stanju popolnosti v Ijndovlad*. rMbf. M J* b ■a *al Oraar aaaai r |.»r*tM i«r*a ara aa »aHJ» •• ••iaM« 0«S«a MaaiS tarertSe WM ia m p—**— W, | 'T' laaMM oaal^l aia^al .rU«au M, S* Srarae Mt« r**MM* m t* ***** laOiM iS« r I«a|i> Iea- H, aJtoi- IIO rkua«- ^Ijlfjmr mUrn— SS>«M p0tm km r«imrn- eeeeeeseaaeee»ee»e»»»e»e Ti, Poletje Aonašs sove dneve In trebe. Vaši v demo rini, kl qer trebsjejo denarne podpora M obdelovanje semljs In drugs do-maše potrebe, Id v* tem šaeu I sahtevaje Vašo pome«, bede U parne! nsjprej la nsjlošnejše prejeli, ako oe M V sik denar-' ne pašUJatre poslnšlto t vi .tka-.t' •■ 4 Ne dršlle »rejlk airlrlkl Della JI« SMjenjef ruiii. jik pH nae na SPECIAL INTERE8T ACCOUNT Ea potovanje ki debagp Velik Is domovine se nurrsts obrniti na nae v popolna« saepe-nja la doblU Mete dUa bresplaJao v »a na ve- FRANK S A K 3 E R STATE BANK v • SS Cortlandl t« , No« VaekJf.V. aLavno jadranski SANKE eeeeaaeeesde»»»d »»#»»•— PROSVETA Polnoč Josip Jurčič. (Dalje.) Ko j« zvcdel pozneje njegov oče o strsri in kudoval nc in kisi, je imel Lipe vzrokov precej, misliti, » da je opravil učitelj Uonobe 4ju-beznivi poael, da je Klari bsl vedel. Zvedele »je tudi vdoVa Križa-noVa, kako nele|»o ie lystil stari njo in njeno heer ;4Uko je prepovedal ainu kretkoinraalo zahajati okoli takih bera<-ij. (ioaps Križa-nova je bila občutljive. Lipets je tekoj prvi večer, ko je priiel spet, oštevala in mu mrzlo povedala, ds je bolje, sko ga ni blizu. "Mi amo pošteni, nikomur ee ne silimo, ps tudi nočemo, da bi ae zsrsdi nas oče sin pulila. Mojs hči ss bo motila. Vam pa dobodi oČs po-zlačeno nevesto. Ne hodite več k nsm. Ne motite deklets mojegs in ssmegs aebe, take reči niso zs krstek čas." Ksko je bilo Lipetu hudo I Zdelo se mu je, ds žena prsv govori. IJpsnja ni bilo, ker KodoviČsk se je rotil, da zapiše rajši vse imetje drŽavi, kakor da bi ga delila hči pisarjeva s Lipetom. že je imel , Lipe misel deklici reči: "Moži se, 'brfdi srečna, slušaj mater, pa pu* sti mene nesreči moji t" > Ali laže je mialiti kakor storiti. Ko sts se sešle z Marico, je začele ona jokati, in še njemu so prišle . solze, in konec je bil ta, de je rekel; "tebe ali pa nobene" in, one 4« ravno tako I Matere pa eo dobre vze, z vsemi jh ds pogovoriti. Gonoba še ni bil lenih, vendsr obupsl ni. Lipe ps je,' bolj akrivzj kskor prej, obis-kovsl svojo izvoljenko ter ee čutil zdsj srečnega, zdaj neizrečno nesrečne gs, kekor so ie teki ljudje 5. Zopet je priiis pomlsd v deželo, mleds, leps, zelene, poezije polna. Ksr se je zsveds in ne, vse ee je veseli, ksr rsste in ima upanje na semlji bošjil Lep den je bil. Po senožeti so evetle prve rože med mlsdo travo, po rebri sta hlapca počoeno rezala brazdo. Ob robovju bližnjega loga se je veselila Rodov-ŠČakove živins po dolgi zimi pro-Stegs zraka; zs njo je stsl stsri psstir in bres lpisli podpiral su- be brado ob palico. Doli po loki je trope ženskih rszgrsbljsla kupe, katere je naril jesenski krt, U b< I" gladko tekle kosa o kre- In nad veem, ker blizu in da- fga leč po ravnem in atrmem delavno gpmezi, se rezpenjs prijazno nebo, blagoslov obeta gorko aoln- oe. Lep dan je, lep je svet, sli zs Lipe ta Bodovščaka bi bil lahko lepši, lahko/ ~ Veseli ga zelene leka, veseli pisano brdo in prijetna pomladna sapa, vendar tožen eedi na kupen obrezanega lesa tik loga ter etrmi v dol v nasprotne hribe. Obraz mu je izpremenjen, oČ^' so vdrte, in uaehlo lice nims bsrve prsve zdravosti. Pred neksterimi dnevi šele je vete! po dolgi bolezni, in zdej je nsmenjen v trg — k nji. Dolgo je ni videl, tudi ne mogel videti, Danes je bil oče z doma, na konjskem semnju, več ur hods deleč. Onalo ga Je tja, pa vendar je sedel tu na rebri, blizu pasoče ze črede svojega o-Četa, blizu delavec v. Bilo jc črez poldne, še prezgodaj za v trg; tega in onega ni hotel srečati pri belem poldnevu; tudi ee je tu čez dolgo na zolncu eedelo tako lepo, in premišljal je: kako lep je zvet in kako šele bode I Zakašljal je. K omenjeni miali je v hipu prišla še druge, in ni je hotel ne mogel mialiti. Lice mu je zardelo, boft kekor prej ga je zapeklo v prsih. Podpre glavo in čuti, da ae mu približal etari pastir, ki mu je delal piščalke, ko ss je še hoditi učil. Stsri, subljssti možlček molče gloda sedečega. . * -V>v "Ni dobro, ni dobro," pravi.— Lipe povzdigne glavo in videč stsrsa vprsšst J' "Kaj ni dobrot" "Bolni fte, bolni. In zdsj spo-mlsdi t lata huda zimska zokrvez, ki dela, da zneg škrfpe, ln iz zemlje kipi. Če zdrav spomladi na zemljo leže, ae mu zaje v grlo; nikar pa govoriti o bolnem človc-veku. Ta eokrvea ..." "Saj jaz nizem bolan!" reče Lipe. "Kaj pa, kaj pa. Le ljudi poslušaj (pravi starec, ki je Li-peta časih tikal, .časih vikal). Kjer pejlnov grm divji raete, tja pojdi, tam poklekni pa vrhove pogrizi, ki so. v enem letu zrasli in znej. To ti bo pomzgalo. tndi kadar pojdeš mimo mravljišča, velikit mrevljinci, pest, pretri jih in bodo tavlentrožc boš pil knhene. , so dobre. Potlej pe nc (zel jaz poznam, ki na raste, tista ..." "Ktrsšno apotek?, imsil" "Apetejkof I vdruj me bog doktorjev. Jez aem teer, poslušal aem doeti irg ališel, kaj so izku-šali ljudje, ki nieo mladi umirali. Vi ima!e takšen suh kašelj, kakor tisti mslinsr pri ngs, ki je leni umrl. Lipe jfitro vstane in odhaja ob tasti, v • i- ■■'< v'' • Umrl i f Ts beseda Lipets pr<> trčene. On bi umrl, zdej v mlado etil Vze, kar je za njim, je bile puščava brez trnja in napotja, pa tudi brež veselega cvetja. Kaj jc ljubezen dobre matere, zvestega brata In rahlo Butce e zeetrs, t vedeti mu usoda ni dala. D^er je bil, ekrbljiv zenj; in vendar je Lipe čotil, dazl ni pre mišljal, da bi tudi ta utegnil biti drugščen Umreti f Vse želj^kl po se komaj razvile v mladem srcu, bi imele poginiti neizpolnjene, nezadovoljene. Malo ze (uu je potrebno zdelo do-seči, ds bi bil srečen. In to je bil že ugledal pred sčboj. "Tam za goro je svetlo," in dssl mu pot 'do tja ni bila povsem gladka, je »arije. To imel živo upanje In zaupanje bi- presekala, vzela bi vez lep užitek, ki mu ga je življenje začelo obetati —- prozaična bolezen in zmrtf Obrez Llpetov ze zardi in po^ ne kaplje mu stopijo ns čflo, ko mu js mors takih misli legla na dušo. Tesno mu je bilo v prsih, noge eo ee mu zdele strešno težke —strašna, neizpresljiva smrt sa mu je zdela gotova. K Po poti pa zo mu prišle "zopet druge mizli, toanj žaloztne. Saj je bil namenjen tja, kamo/ ga je vleklo erce. MisMi je, kako ga bode draga ljubo sprejela, kako bode vesela, da ga čez dolgo čaza zopet vidi — ter izginili zo bili bridki čuti in morilne skrbi, ka-tčrih je bil kriv. nemo^ri govor Starega past rja in sitni kašelj. (Dalje prihodnjič.) Maročite "Prosvnto",____ sorodniku ali prijatelju f stari domovini. Na krvavih poljanaho IVAN MATICIC. (Dsljs.) Ko so jih odtieeli, mc js .pokllcsl sdjutsnt KClmayer v bataljonsko komando, ki je stsls blizu nsše podrtije, le ds js bils ss meter vftjs, širša tn da js Imela na strehi par šelesnih tračnic, malo kamenja In nekaj vreč peaka. Ukassl mi je ves nemilem "Zdsj ste mi .vi odgovoren zs vse telefoneko omrežje n*Šegs bataljona. AH da bo bolje funkci-jonlrr,'o, nego je pod fttavdaharjetn I Če ne, bova orale! Tu aedito k aparatom! Ob dveh po polnoči oddajte aituecijako poročilo na polk. Poročajte, de v noči nič novega, da imamo tri ranjence, a da j« aituacija ncizprcmcujena. Jaz ležem spat. če se zgodi kej vežnege, mc pokličite.'* . "Uoapod poročnik, z našimi ranjenci bo težko kaj, nI upanje — —" "Kej me to briga!" mi jezno presekal bese-d„. • "(joapod poročili v, treba ih> zanje nadomestila. ryiaa pgtrola je izčrpana." "Kaj pa to vaa briga! Vem, hudo vam je po fttavdaharju, a katerim ata vedno apletkarila in kljubovala vae mojim ukazom. Vem tudi, kako ata se navduševala ra Huae v Oaliciji, tam pred Dohrotnvom. Vem, vem, z Kotletom ate bili tem pri enajsti koinpanijl. Hode je šel čez, a ne vsju sem t>azil, nisem vaju apustil iapred oči." "Kotletu gre bolje nego nam." "Pazite — vi —1" tiledal mc je prrdrljlvn, atiakel je zobe — "Jaz vam ie izbi jem vaše naei jonalnu ideje! O prvi priliki v a* dam odgnati na vojno sodišče!" /.a v trlo jc v meni, Izbruhnilo iz mene: "Dajte, udarite 1 Mialitc. da sej* koga bojim! Odlepite inc na vojni sod ali pod vešala! Povsod ih» iMiljr nego v tem razžganem peklu, ker slabe je ne more biti utkjcr. Stran lz tega p*, kjg pri tej priči, nt ran »hI tega nesrečnega telefona" StopJI ic podpolkovnik iz avojega kotu in ze- Vpil! "Mir! Pri Komandi nc trpim prepirov! Pre-drtnet!" "(•oapod podpolkovnik, noeoj bo ae >ae razbito. še \al im*bo pobiti t" tnu re^ein vea treaoč ae. "Saj \idite, da ima artiljerija našo komando natančno na eiljit. k ni čuda. Ve« dan akačejo lju- » d Jr aem in tj« in pilirlčanje noeojšnjih ranjen-cev — vae to podžiga ogenj Preeelimo se v ka verno?" 'Kej! Ktrahopetimsti ne trpim nv gre s^nr m tudi ljudi lehko pobijc, 1 v ^jli n) jih Škoda! Toda aparatov jo škoda, če jih ra** bije. Vaaj tak* jo bil zadnji ukaz divizije." "Vem, vem. Toda v kaverno ne pojdemo, dokler no bo gotovo. Tu nas ne doaežc, lahko ate bi*z zkrbi. In na strehi Imamo Jraver/c ln vreče.". "Saj strelja vendar z havbicami, a na strehi ja ksmcnjs in železa rsvno toliko, da razdrali granato še bolj." Sedel zem k aparatom, ki so bili za leseno ateno komande. Infantcrija je bila mirna, toda jzrtilerija tem bolj, nemirna. Vedno pogosteje jo sekalo v bližino. Na robu kotllnice je bil kup tffunlcijo za naše stotnije. Treščilo jc vanj in pričelo je goreti in pokati, da je bilo atrah. Na' vae strani so škropile pstrone in krogle. Bil sem vea strt, ker strašno jo čakanje smrti . . . Zvezo aem imel ssmo šc a pol kovno komando, vae (Jruge zveze ao bile raztrgane. Že trikrat ali štirikrat je uderllo^v neposredno bližino, da mi Je upihnllo luč In da ao mi zobje zašklepetali. Bile so havbico manjšega kalibra in kratko empirane, ki udarjajo navpično z viške in tako bliskovito, da jim ni' mogočo ubežati. Vse je spalo. Premišljeval sem, ali ne j pobegnem ,ln zapuatim komande m bata- 't Ijon, ker slutil sem, da bo prav sigurno nocoj šc kaka nesreča, llil aem vedno bolj nemlron. Orožne ho bile if ure, dolge kot večnost. ' Slo je na tri. Hotel aem oddsti altuscijako poročilo. Kar trešči nad piano, silen puh vrže ob tis mene in aperiife, a luč rsSbije . . . Spominjam ae, da aem ae pognal kvišku ves omamljen. Krvi nisem več Čutil v sebi, stresel aem s glsvo, po ksteri mi jo silno šumelo. Oleve mi je vsa polun ksmenja, (Is dnevnika.) Polnoč je in ure turobno bije v zvoniku. Vsepovsod tema skrivnosti polns, 'ki wedi nje eeid asm, ssm a svojimi iluzijami, kakor čol nič aredi valov. Kristslnočieta Čsšs zlatega vin ca se blišči ob svitu brleče svetilke pred menoj, izlete, opojna češe strupa. Na življenja pflfi polna naslade, bridkoati, grenka pelinova Čaša. Zakaj ae treaeŠ roka, primi in neai k ustnicam. Tako. | Ah, kako to greje, etrup polzi po žilah prav tja do brezkortčnosti *—ognjena pijača* ^ 7 f • Zlata, opojna čaša strupa. Zdi se asi, da ao razpdi^platno na steno. Sedej ss svetli, film preteklosti beži po beli površini: Tudi ti ei tu t Mils, aavno pozabljena, pokopana * . . Mrliši ne vat a ja jo ... Slavka, odpuetl — nisem mialil Uko hudo. Vem, ljubila ai mte, kakor me nc bo nihče Več na svetu. Odpusti, a jsz nisem mogeL Ne vem zaksj. , a Kaj ao sme ješ, M&raf Minulo je kakorssen, kakor pomlad. Komaj začne i« že poletje vstsja. Ljubil aem te atraatno, a tvoje duše niaem mogel epoznati. Zakaj! ne vem. , Kretka je bila doba od pomladi do jeseni in še nekaj čez, pa si dejala: Pojdi in ne vrni se več. ifcipulo.je. Ostala je zlata opojna čaša polna strups. Kako to peče, boli'— ni pomoči. • Fihn brzi; • j ..... • - . Tudi tisi tu, draga! Saj ne veš, da sem ti naklonjen. Pa čemu ti bodo mojs čuvstvs. ki eo zastrupljena z to zlato čašo rujnega vin-cat , '' ■ Corana l Tvojo temne očt mi je prikazal fijm, Črni lažjo ze igrajo t vetričem, Zbrana zavij me vanje, temni ao kakor noč zunaj« mehki, sladko božajoči. Ti sf ame ješ t Imaš prav. Idiota — ai mizliš. Film brzi. Razmahni se mi ee enkrat I Tako — poglej mi v oči Zadovoljen aem, več ne*.tpem. Odmor. • Mrka noč in iz zlato čašo rujnega vinca lije etrup Koka ae treee, trlo se brani — čeAu T Sej je vae«io. Zadnja slika, fc* , , Vze je zavito t črno na platnu belčtu. Množica ljudi h.ti skupaj zagrnjena v tetrfuo tkanino. , Kam? Čemu9 K pogrejSu. Pevci so zapeli pittrešujoče, svečenik v ometa .le mtlil za pokoj in štirje možje so vzdignili krsto na rame. Dolg sprevod. Tam še nekdo prihnjs deklica temuih oči, črnih la?. Zorane v beli avatovaki obleki, v ro*i Šop rdečih nageljnov. Čemu žalost t Veso-lo prihajaj, saj še jaz nisem otožen. Ob jami ... Oh, kako jc globoka. Korana, in temna! Vrvi ao se napele, krstu je votlo zadonela, lz zvonika pa »e je ogla-si} mrtvaški zvon. Svečepik v omotu jc repel; " Rcquiscat li. pnec P* in jaz sem mu odgovarjal«/> "Oloria, tib: Dohtine!" • Dcklict v beti svatovski obleki je spolzela solza po l:cn, ^ja doli Ua rdeče negeljne in t^mn*) oči ao glodale turobno. Zonno! <*'emu petje, čemu zvenenje, čemu s^lze 1 \ Ker jc črna zemlja usls, nsj črna Zem)js vzsme t. Stal aem nem ob jami, ko so po ■ n. aprila, ipin. rak f V tem trenotku je težko M jo^ihct-u, uinn 1..n, jm* kaj reči, ali zdi se uii,.daje_u njetovo drevo srrl« zitti^ka ^arave na travniku s sn^oui skritem, na katerega se v**h.jo vrane s svojim kričečim kia-k:*a. ^Hlonec. filma. - - ' > ' Zunaj temna no?-, polna skrivnosti in eredi nje aem »»m, brez srra, brez Ijubezul. .Kristalnočistg eaša rujnega vinca blešči pred /aei « j ir. iz nje lije strup — ognjena pijača, m' •• ljubezen. Roke sem sklci.il k molitvi, ps nisem mogel moliti, vse, vse sem pozabil, red hI ie zjokal, pa so ae mi solz? posušile še pred devno, davno do!eoeo»oee4eee#sas#»aa»ee»M COLUMBIA 6RABIOFQNE od $30.00 - $250.0*. ^ VELIKA ZALOGA PLOtC V VIEH JEZIKIH, laaaai aove talege neniklh iapertiraaib Ureaplačne cenike dobite prit VICTOR NAVINSEKe Ml Creeee Si., CMMM«|i, Pe. >oeeiin#»eoteo4e»eeaoeea4»#itii#iii t <<♦<>♦ A < IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE IH hi IUHvr«tn«. «vekfttt, Irlhret I« »tlelknit ■■■l.ei mK>, krani*k rhrZmatU**, k.k.r tudi utm« aa SarMMlV«. Imam tudi«pmvn STAROKRAJSKE KOSE' TH t'h NMl h S^SMea Se • tni t» k*. 'Pr.U». rq|ak«. ki ae SS M MNIS mi m ALOIS SKULJ, 323 Epailon PUce, Brooklyn, N. T. ................................................................e e »»<•<• POZOR MIZARJI! Valed Is Chirege ee preda dobro Idoča mlsenka obrt večletao »kaSnjo, pod ugodnimi prilika aa dva ali tn alovenoke ■»•goji. miaarje.H Vek Te ee sedi e« Isve po foae lfaymarket 1744. ali p« pridite 310 So. Daapfeumea Stront, Chieago, IIL