DOROTEJA GORI5EK LOŠKI KLOBUČARJI Škofjeloška tovarna klobukov je leta 1957 v pritličju hiše št. 5 na Spod njem trgu urejala nova skladišča. Za ureditev primernega okna so začeli prebijati steno na cesto. Pri tem so odkrili v zidu obok vrat mestne, verjetno še cehovske trgovinice. Odkriti objekt je vzbudil splošno zanimanje. O tem in o zgodovini kiobučarstva v Loki, s katerim je povezan, se je po virih in živili pričah ugotovilo naslednje: Pri hiši se po domače pravi pri Klopčarju (stara hišna št. 79, kat. št. 216). Po mnenju še živečih prič naj bi se bil med leti 1848 in 1850 sem priženil Ivan Vavpetič s Homca pri Kamniku, ki naj bi prvi v Škofji Loki pričel s klobučarsko obrtjo. Iz njegovega ženitovanjskega pisma pa izvemo, da se je priženil sem že letu 1829 (rojen 22. oktobra 1802), ob poroki pa je imenovan še kot klobučarski pomočnik. Poročil je domačo hčer Margareto Echsler (roj. 1785). Nevestina mati Terezija Echsler (1748—1840) roj. Žontar je bila vdova po klobučarju Janezu Oxlerju že najmanj od leta 1810, ko je v neki pogodbi že imenovana kol vdova. V hčerinem ženitovanjskem pismu iz 1829 je mati še zahtevala, da sama obdrži klobučarsko obrt še do majske košnje tega leta, potem pa bo vso zalogo volne in dlake proti primerni odškodnini odstopila Ivanu Vavpetiču. Iz tega vidimo, da je bila v hiši razvita klobu- čarska delavnica že pred njegovim prihodom. Še več pa izvemo iz poročne knjige škofjeloške župnije, kjer je 30. januarja 1769 vpisana poroka nevesti nega očeta Janeza Oxlerja. Tu je imenovan tudi Janezov oče Jernej Oxler kot klobučarski mojster. Po teh podatkih sega klobučarska obrt v tej hiši nazaj do tretjega rodu. tja v prvo polovico 18. stoletja. V odkritem lokalu je bila trgovina s klobuki vsaj v starejši dobi, kasneje pa so v njej, po pripovedovanju živih prič. prodajali tudi raznovrstno drobno blago. Ivan \avpetič se je po smrti prve žene poročil drugič z Margareto Hafner (1828—1857) in potem še tretjič z Urško Hartman, p. d. Boštečevo s Suhe. Ko je prišel h Klopčarju, so trgovinico, po izjavi vnukinje njegove tretje žene, opustili in vrata na cesto zazidali, v lokalu pa uredili skladišča za volno, dlako in klobuke, ker je prostor zelo suh. Delavnica je bila na dvorišču v desnem traktu spodaj (danes pralnica). To potrjuje tudi zendjiška knjiga, kjer je zapisano, da je hiša, ko jo je prva žena prepisala nanj, v pritličju obsegala vežo, klet, dvorišče, klobučarsko delavnico in hleve, trgovine pa več ne omenja, \erjetno je v tem času trgovanje po sejmih bolje neslo, kot pro dajanje doma in so zato trgovino opustili ter vhod zazidali. Njegova oblika pa spominja tia pravo cehovsko trgovino, kar je verjetno tudi bila, saj je bilo sredi 18. stoletja, ko je tu delal najstarejši doslej znani klobučar, cehovstvo še zelo močno. To dokazujejo nove potrditve cehovskih pravil in privilegijev 173 po cesarici Mariji Tereziji, dasi se v lem času že kažejo ralili znaki propadanja cehov. Ni znano, da bi imeli loški klobučarji svoj ceh (kar pa ni izključeno), ali pa bi do tega še prišlo, če ne bi prav v tem času začelo postajati cehovsko organizirano obrtništvo ovira naprednejšim gospodarskim smerem. Vsekakor pa so trgovski lokal uredili po takrat običajnih cehovskih trgovinah, saj je bila klobučarska delavnica pri Klopčarju najstarejša v Škof ji Loki. Vse ostale so mlajšega nastanka in verjetno so se drugi klobučarji tukaj učili. Ko je Ivan Vavpctič leta 1860 umrl, je njegova vdova obdržala obrt s po močniki do leta 1870. V popisu prebivalstva leta 1870 beremo, da je imela klobučarka Uršula Vavpctič dva pomočnika, Janeza Blazuika iz Škofje Loke in Gregorja Skrinjarja iz Sežane, ki pa se je kasneje odselil. Vendar se delo s tujo delovno silo ni izplačalo. Zato je leta 1870 dala klobiičarijo v najem Janezu Debeljaku, p. d. Stalanikovemu Janezu, ki je delal tu do okoli leta 1892. Tedaj je kupil hišo št. 52 na Spodnjem trgu (danes št. 33. kat. št. 185). p. d. pri Ciču, last kovača Zebreta, ki je bil odšel v Ameriko. Na dvorišču je zgradil delavnico in tako se je klobučarija preselila sem, i^rejšuje prostore pri Klop čarju pa so uporabili za gospodarske namene. Klobučarska obrt se je v tej hiši obdržala do smrti Janeza Debeljaka leta 1927. V tem času, to je v drugi polovici 19. stoletja, je bil še običaj potujočih pomočnikov (vandrovcev). Vandrovci so tudi h Klopčarju prihajali še z obi čajnim vandrovskim pozdravom v verzih, s katerimi so prosili za službo, če jih niso potrebovali, pa za en dan in eno noč oskrbe. Vandrovci so bili v tem času še splošen pojav. Vsak je moral biti na potovanju oblečen v to, kar je sam izdelal, n. pr. čevlje, obleko, klobuk itd. Tako je Tone Sušnik, »firbar« v Karlovcu, okoli leta 1820 odšel na pomočniško potovanje na tuje (*v fremd« — njegovo popotno palico hrani loški muzej) peš v platnenem jopiču, ki ga je sam pobarval. V Loki so namreč takrat barvali samo platno in ne volnenega blaga. Potoval je preko Štajerske, Prekmurja. Dunaja in Prage v Berlin. Bilo je pozno jeseni in večkrat je kasneje pripovedoval, kako ga je zeblo, ker je moral potovati v platnenem jopiču, ki ga je sam pobarval. V Skofji Loki je bilo v tem času in nekoliko kasneje več klobučarskih mojstrov. Druga velika in stara klobučarska delavnica je bila v hiši št. 45 v Zgor njem Karlovcu (danes št. 8, kat. št. 125). Jakob Gruden (1777—1848) s Police v gospostvu Tolmin je s kupnim pismom z dne 17. septembra 1815, tedaj še klobučarski pomočnik, kupil to hišo od Franceta Ochslerja in njegove žene Mice. V peti točki kupnega pisma je prodajalec hiše zahteval, da sme klobu- čarsko delavnico T hiši do svoje .smrti uporabljati vdova Terezija Ochsler (Klopčarjeva vdova s Spodnjega trga). Klopčarjevi so imeli torej kar dve klobučarski delavnici, doma in v iej hiši. In kakor je doma vzdrževala obrt s pomočniki, tako ji je verjetno tudi tukaj delal klobučarski pomočnik Jakob Gruden, ki je pozneje kupil hišo in se osamosvojil, ker je v občinskih in župnijskih virih imenovan kot klobučar, njegova žena Neža roj. Megušer (1790—1853) pa kot »klobzhich«, kar naj menda pomeni klobučarka. Z njuno hčerjo Ano se je poročil leta 1848 Blaž Vavpetič, rojen 2. februarja 1828 na Homcu pri Kamniku, po poklicu klobučar, in se priženil k hiši. Drugič se je Blaž Vavpctič poročil s Heleno Hartman in tretjič leta 1867 z Marijo Grašck iz Doba. Sinova iz tretjega zakona, Franc in Janez, sta se tudi posvetila klobučarstvti. Leta 1872 je Blaž Vavpetič z vso driižino odšel na Hrvaško, hišo pa je kupil neki Zebre, ki pa se je kmalu izselil v Ameriko. 174 Novo odkrita stara cehovska trgovina na Spodnjem trgu št. 5. (Foto A. Pavlovec) Pri Stricmanu na Spodnjem trgu št. 53 (danes šl.32, kat. št. 186), je imel do druge .svetovne vojne, dokler ni padel kot talce leta 1944. klobučarsko delavnico Pavle Jamnik (rojeji 1890). Že njegov oče Andrej Jamnik (rojen 1852) je v popisu prebivalstva leta 1870 imenovan kot klo bučar; imel je vajenca Jakoba Ločni- škarja iz Medvod. Z njim se je klobu- čarska obrt v tej hiši začela, ker je njegov oče, tudi Andrej (rojen 1806). v virih imenovan kot posestnik in vojak. Njegov sosed je bil že omenjeni De- beljakov, p. d. Stalanikov Janez. Njegov oče pa je bil verjetno Jurij Debeljak (rojen 1872), p. d. Stanonik, ki je imel klobučarsko delavnico v lii.ši .št. 50 na Spodnjem trgu (danes št. 35, kat. št. 183). Imel je vajenca Jerneja Rajgla. L. 1870, ob popisu prebivalstva, ni bilo več v tej hiši ne Jurija Dcbeljaka ne klobu- čarstva, temveč je imela že novega lastnika, vrvarja Jerneja Kavčiča. Vse to kaže, da je Janez Debeljak res Jurijev sin, ker je ob istem času, ko je v tej hiši prenehalo klobučarstvo in je bila hiša prodana, prevzel klobučarsko de lavnico pri Klopčarju na Spodnjem trgu. V Spodnjem Karlovcu št. 22 (danes št. 11), p. d. pri Berlc, je delal klobučar Štefan Hafner (1877—1850). Njegov sin Lovrenc Hafner (1813—1860), tudi klobučar, je hišo prodal Urbanu Zontarju in kupil drugo v mestu št. 16 (danes št. 24, kat. št. 148). Sinova Matevž in Lovrenc sta bila klobučarska pomočnika. Leta 1870 je vodil delavnico sin Lovrenc. Lastnik hiše št. 49 na Spodnjem trgu (danes št. 36, kat. št. 182). usnjar Lovrenc Dermota, je imel v pritličju delavnico in trgovino za usnje (ob tem času je bilo v Loki pet usnarjev s tem imenom), v nadstropju pa je imel njegov sin Janez (roj. 1839) klobučarsko delavnico. Brata Anton in France ter France Stucin so bili njegovi pomočniki, Jožef Bogataj pa vajenec. Tu se je obdržalo klobučarstvo do okoli leta 1900. V hiši št. 113 na Mestnem trgu (danes 5t. 41. kat. št. 256) je delal klobučar IvOvrenc Burghard (1785—1869). Pri njem sta delala sinova Lovrenc in Karel kot pomočnika, tretji sin Valentin (roj. 1835) pa je imel samostojno klobu čarsko delavnico na Mestnem trgu št. 21 (danes št. 18, kat. št. 154). Imel je za vajenca Janeza Dolinarja iz Škofje Loke. Lastnik hiše je bil KaSman. Valentin Burghard pa je imel v njej samo delavnico. .Stanoval je v Karlovcu in je morda on tisti Kordežev Tinče. o katerem pravijo žive priče, da je bil klo bučar iz Karlovca in ki je delal do okoli leta 1888. V Kapucinskem predmestju je v hiši št. 14 danes Cesta talcev št. 2 (kat. št. 29) delal klobučar Gregor Dolenc (roj. 1824), doma v Delnicah pri Poljanah. Leta 1870 je imel tri pomočnike: sina Jožefa. Matijo Zusta iz Hotavelj in Mi haela Brandinga iz Trsta. Pred njim je vpisan v .statusih kot lastnik hiše klobučar Alojz Wagner. ki pa se je kasneje preselil v Bohinjsko Bistrico. Po ustnem izročilu je imel pri Fricku na Spodnjem trgu (danes št. 2) klo- bučarijo Silvester Dolinar. Delavnica je bila opuščena okoli leta 1880. 175 Pri Piškovcu na Spodnjem trgu št. ?6 (danes št. 8, kat. št. 213) je imel klobučarijo Tomaž Tavčar (roj. 18-14 na Suha), ki se je izučil pri Klopčarju. Po njegovi smrti leta 1908 je prevzel obrt sin Jernej, postal samostojen mojster in se leta 1920 priženil na današnji Cankarjev trg št. 11 ter tja preselil tudi klobučarijo in hišno ime, delavnica na njegovem rojstnem domu na Spodnjem trgu pa je bila opuščena. Vse druge klobučarske delavnice v Škofji Loki so že prešle v zgodovino, edini Jernej 1 uvčar še dandanes vzdržuje tradicijo kot zadnji mojster klobučarske obrti. Prej so klobučarji predelovali dlako doma, sedaj pa Jernej Tavčar kupuje tulce v tovarni in jih predeluje. IzdeUijc nove klobuke in popravlja stare. Nekdaj je pošiljal svoje izdelke v Maribor. Ptuj in v razne druge kraje im Štajersko trgovcem in klobučarjem, ki so kloimke še prodajali, delali pa jih niso več. Vsi klobučarji so imeli približno enako obsežno obrt: enega do dva pomočnika in enega vajenca. Klobučarstvo je moralo biti razvito tudi v dolinah, kajti v matični knjigi Železnikov je za pisano, da je 11. septeudira 1919 umrl klobučar Ignac Demšar. Kje so prvi škofjeloški klobučarji kupovali dlako in volno, še ni znano; morda so predelovali doniačo, morda so jo kupovali drugod. Za Ivana \av- petiča in za ostale prej navedene klobučarje pa vemo, da so surovino kupovali v tovarnah v Trstu, Pragi, Dunaju in Budimpešti. Najboljša je bila >Marinar- woIle<. Ponjo so hodili s konji. Tedaj so klobučarji na potovanju nosili po sebno pokrivalo: čepico in klobuk povrhu. Izdelovali so klobuke in copate. Klobukom iz velurja so rekli kastorci. Izdelke so jirodajali doma in na sejmih Zailuji klubufarski obrtnik Jernej Tavčar \ >Miji delavnici. (Foto inž. Tone Mlakar) 176 v Tdriji, na Jesenicah, v Tolminu, Kranju, Železnikih in Selcih. Vozili so jih tudi v Ljubljano na sejme in v trgovine. Najstarejšo te vrste trgovino v Ljub ljani je imel Josip Pock na Starem trgu. Izdelovanje klobukov poteka po pripovedovanju Jerneja Tavčarja, čigar klobučarska delavnica je še popolnoma obrtniško opremljena, takole: Volno ali dlako zgredešajo, skrtačijo in zbrenkajo na harfo, da se naredi plast, s palico (šebrom) pa jo uravnajo, da je gladka. Potem jo z reto (fahsitom) potlačijo. Tako je dlaka pripravljena za polstenje (filcanje). Nato vlože po šest plasti, ki jih še preganejo (da jih je dvanajst), v vreče, da jih spolstijo za več klobukov skupaj, med plasti pa polože blago starih dežnikov. Na vročo železno ploščo polože vseh dvanajst plasti v vreči, zapeti z žeblji. Potem plasti pol ure močijo, obračajo in valjajo. Tako so prvič spolstene (nafilcane). Nato vzamejo plasti in jih s prosto roko oblikujejo (šlesajo), da naredijo zvončasto obliko — tulec. Ko je ?našlesano«, jih še enkrat »filcajo«, da se sprimojo skupaj. Potem jih namočijo z vodo in žvepleno kislino ter valjajo v vroči vodi v kotlu z leseno palico in lesenim valčkom (lorštukom in lorpredlco). Ko so tulci zvaljani, jih denejo na ntodel (form) in jih oblikujejo ter ravnajo (platirajo), nato pa posušijo. Ko so suhi. jih ribajo z morsko peno (pilzenstainom), ko so tulci oribani, jih barvajo, posušijo in zlikajo. Nato jih obšijejo, t. j. jim prišijcjo usnje, trak in podlogo, in ko so obšiti, jim dajo še končno obliko (fazonirajo). — Dlako so rezali s kož s posebnim nožem, obli kovali pa so klobuke z oblim kosom kovine (traibaiznom). Modele so nabav ljali v začetku z Dunaja, kasneje pa so jih izdelovali doma. Andrej Fojkar, p. d. Alč, je delal modele za tovarno in za privatnike. Po dosedanjih ugotovitvah je klobučarska obrt v Loki obstajala od prve polovice 18. stoletja. Največji razmah je dosegla v 19. stoletju, nato pa je začela propadati, delavnice so drugo za drugo opuščali. Danes, sredi 20. sto letja, nam je zadnji klobučarski mojster Jernej Tavčar živ spomin in priča na 200-letno klobučarsko obrtno tradicijo v Skofji Loki. In zakaj so propadle loške klobučarije? V prejšnji dobi je bil vzrok ta, da so izumirali mojstri in niso imeli v družini člana, ki bi se oprijel njihove obrti, sedaj pa predvsem zaradi ustanovitve tovarne klobukov, ki je prevzela njihovo delo. Tovarno klobukov z imenom »Šešir« je ustanovila leta 1921 delniška družba. LTredili so jo na Spodnjem trgu (danes št. 40) ob Selščici pri Laliovem mostu v poslopju, kjer je bila pred tem suknarna Alojzija Krennerja. Ta je bil zgradbo že prej prodal Jakobu Dermoti iz Železnikov, od njega pa jo je kupila družba, ki je ustanovila tovarno. Leta 1945 pa je bilo podjetje s sodbo vojaškega sodišča zaplenjeno in postavljeno pod državno upravo. Danes posluje pod imenom Tovarna klobukov »SeSir«. Naključje je naneslo, da je tovarna, ki je z industrijsko proizvodnjo pre vzela tradicijo starega loškega obrtniškega klobučarstva. uredila svoja skla dišča prav v prostorih, kjer je obratovala prva loška klobučarska delavnica. Viri imarum župnije Skofja Loka v muzeju v Skofji Loki. — Popis prebi-1870 v muzeju v Skofji Loki. — Zemljiška knjiga v muzeju v .Skofji Statusi animarur valstva iz leta Loki. — Matične knjige v Škofijskem arhivu v f^ubljani. — Ustno izročilo še živečih Ločanov: Franca Fojkarja (roj. 1873), Jerneja Tavčarja (roj. 1882) in Katinke .Su.šnik (roj. 1890). 12 Loški razgledi 177