KM 0.U ИашшапкпБо^ ▼•rlac VBd SchMftMtHmg: Hlngentiirt, ig, Po«tfeeli 116 / BeKUflraprela (bn тогам aahlbar) тсшаШећ RM 1,— firal Haua (etnaoHUeAUch RM OM amitrtlgetofflir Al)beetelhmgi(B der Zettuog fttr den nadifolgrendeo Ifonat werdea mir ecbi1fttiчгт.|»Н tot АптптипИ,!« Mr 1 г11Ичг Oberkommando der Wehrmacht |# dne 25. septembra objavilo: Na Zapadnem Nizozemskem so lastne čete Y novih položajih odvrnile več sovražnih napadov. V prostoru Arnheim — Nimwegen so nasprotni napadi zadali sovražniku, ki je pristal po zraku in ki še ni prešel v večji napad, nadaljnje visoke z gube. Nasprotnikovi krajevni sunki so spodleteli deloma v srditih bojih od moža do moža. Od ostankov prve angleške, po zraku izkrcane divizije, ki se na najožjem prostoru bojuje zapadno od Amheima, smo pripeljali nadaljnjih 800 ranjencev. Vzhodno od Eindhovna je sovražnik pridobil malo sveta. Lastni odredi bojnih letalcev so kljub slabemu vremenu uspešno posegli v boje na kopnem v Nizozemskem. Severno in jugovzhodno od Aachna smo, od-strelivši več oklopnjakov, zavrnili sovražnikove napade. Na fronti ob Eiflu je sovražnik pri brezuspešnih napadih zgubil 16 oklopnjakov. Severno od Nacyja In pri Chateau - Salins so lastni napadi vrgli sovražnika kljub trdovratnemu odporu nazaj. V prostoru pri Epinalu in Remlremontu so še trajali hudi boji. Spričo srditega odpora lastnih čet je sovražnikov napad pridobil malo sveta. Pri Dunkirchnnu in Calaisu je obojestransko živahno delovanje topništva. K boju odločene posadke Lorlenta in St. Nazaira so razgnale sovražne napade in izvršile uspešne protisunke. Potem ko so bila uničena zadnja oporišča je junaško bojujoča se posadka mesta Boulogne po najhujši borbi podlegla sovražni premoči. London je bil v pretekli noči zopet obstreljevan po orožju »V 1«. I V Srednji Italiji je sovražnik včeraj nadaljeval svoje hude napade oklopnjakov seve- Bislvo boljšeiiške nacionalne polilike vH. Krainburg, 26. septembra. V trenutku, ko rdeča armada razvija svojo odločilno ofenzivo proti Evropi In prikriva prvotne agresivne cilje boljševizma z gesli, ki govore o osvoboditvi malih narodov, pospešitvi njihovega narodnega in kulturnega življenja, je umestno, da se spomnimo na bistvo nacionalne politike boljševizma v obliki, ki jo proglašajo teoretiki sovjetskega režima in Stalin sam in kakor se Izvaja v praksi v Vseh sovjetskih republikah, kakor tudi v vseh, v letu 1940. priključenih vzhodnoevropskih državah. Stalin sam in njegovi najožji sotrudnlkl so često opozarjali na to, da sovjetska vlada nima nobenega Interesa za razvoj, kakršnekoli nacionalne kulture ip nacionalnega življenja, amapk zgolj za razvoj kulture, ki »ima nacionalno obliko in )e po svoji vsebini socialistična (t. J. komunistična)«. Te" pomeni, da sovjetska vlada in komunistična stranka pospešujeta In podpirata samo določene oblike nacionalne kulture in jim služijo za Izvedbo In propagiranje komunističnih idej in naredb sovjetske vlade. Vse, kar ne služI temu smotru, se brez usmiljenja odrine vstran in uniči. Kdor pazljivo opazuje razvoj te nacionalne politike boljševizma v Baltiku, na Vzhodnem Poljskem, v Besarabljl Itd., bo povsod lahko opazil iste stopnje razvoja. Ta »nacionalna« politika se začenja s temeljitim študijem po ustrezni sovjetski oblasti nacionalnega življenja dežele In v prvi vrsti s popisom vseh, ki najbolj delujejo za nacionalni razvoj svojega naroda. Kakor hitro vkoraka sovjetska armada v dotične dežele sli noVraHne, začneib odstranjevali te nacionalne kulturne delavce. Ta naloga le poverjena številnim poveljstvom NKWD, ki so poslane v dotične dežele. Hkrati z aretacijami In ustrelitvami mero-dajnih osebnosti preplavijo dotično deželo s propagandisti, časopisnimi poročevalci, učitelji, profesorji in raznimi drugimi odkritimi ali prikritimi propagandisti, ki so se primerno pripravljali v Moskvi in so več ali manj vešči deželnega jezika. V vseh velikih me-■tih dežele izdajajo sovjetske časopise v krajevnem jeziku, katerih vsebina so izključno prevedbe iz časopisov »Pravda«, »Izvest-ja«, »Krasnaja zvezda« in drugih moskovskih komunističnih listov, kakor tudi sporočil TASS. Vodeče sovjetske urade v anektiranih deželah zasedejo izključno z uradniki, ki izhajajo iz moskovskega centralnega aparata. TI uradniki večinoma niso' vešči deželnega Te-zika, a so se specialno izšolali v centralnem odboru komunistične stranke v Moskvi. V Moskvi in v dotičnih deželah Izdajo številne naklade Stalinovih knjig, kakor tudi sklepov kongresov komunistične stranke ter kratek zgodovinski pregled v deželnih jezikih. En del teh naklad je že pripravljen v kaščah političnih založnlštev Sovjetske zveze, da ga uporabijo. Na tak način se zamenja pospešitev nacionalne prosvete in se v kali zaduši možnost, da bi se razvila v smeri, ki boljševi-kom ne bi bila zaželena. S tem, da zadušijo pravo nacionalno življenje v Sovjetski zvezi, znajo boljševiki izborno, v najkrajšem času podrediti svojemu sistemu vse oblike nacionalnega življenja v pokrajinah, ki so jih zasedli. Koli Lonnart NEZAŽELENI GOST РП rnm«%n is Dama ima očarljive modre oči. ljubeznivost ministrskega svetnika se stopnjuje. »AH smem kaj sporočiti?« In že pritisne na zvonec, na kar pripelje Susanne takoj hišni bar v sobo. Ministrski svetnik napolni dva kozarca. Barbara pije. »Ce hočete trenutek potrpeti, boste naleteli na njegovo ženo«, reče, »ona ravno nakupuje.« Barbarine oči so polne groze. »Na koga bom naletela?« vpraša. Njegovo ženo. Kaj da ne pozna Christe? Barbara obledi kot stena. Ministrski svetnik ne ve, kako to? Mlada dama se naenkrat joče. Solze jI t«-Sejo čel lica. Zaman jih poskuša zbrisati z robcem. On nallje hitro ie drug liker. Previdno jo začne spraševati po njenem tm*nu. Popolnoma pretresen je. Zve, da je Kottenkamp Imel ž njo odno iaj* da je varal to ubogo stvarco. Zamol čal, da ima ženo in otroka. Hlinil je, da je samec. »Ta potepuhi« reče ministrski svetnik. Med tem j* mlada dama vstala. Poskuša biti korajžna in se smehljati. »Zabavala se bom«, je rekla, »plesala bom, kadila bom, bom že prišla preko tega«, reče. Celo ministrskega svetnika se pomrači. Kol Imetnik Kottenkampovega Imena se čuti naravnost dolžnega, da spravi to zapeljano de te zopet na pravo pol. Prosi jo, naj bo danem zvečer njegov gost, da bo obiskal ž njo ka baret Kakadu, de se bo najprej nekoliko po mirila. Da bo prišla na druge misli. Med tem približuje hiši brezbrižno mlad tfH|it>t1 N« fUvl mu ##di #krUmmtomod#r klobuk. Čvrsto stopa, kajti na nebu opazi globoko viseče temne oblake. Hitro je na cilju, porine ključ v ključavnico, odpre vrata, obesi klobuk in plaSč na kljuko in it presenečen obrne: »Barbara«, reče. Čezmerno je začuden, da najde Barbaro v hiši. Toda Se preden more kaj dostaviti, stoji ona že na ulici. »V kabaretu Kakadu«, zakllče ministrskemu svetniku. Nato urno steče proč. Kottenkamp neodločeno pogleda strica in bi bržkone hotel imeti pojasnila. »Nikar ne pričakuj«, godrnja ministrski svetnik hladno, »da ti bom k temu dal še kakšno pojasnilo!« * * Kabaret Kakadu je moderen tingeltangei Drag. Imeniten. Popoldne se tam nič ne zgo dl. Toda zvečer se v njegovih prostorih od igra Intimen kos nočnega življenja. To se večkrat zavleče do rana, ko že pojejo pe telini in ko dečki s časopisi prizadevno švi gajo od hiše do hiše in vtikajo časopise v špranje. Takrat stopajo iz bara Kakadu črno oblečeni gospodje, vodeči se z lepimi že nami za podpazduho. In mežikajo v svež jutranji zrak. Veselo vzneseni so. ali pa trud nI, po tem, kako je pač bilo, se vržeio v čakajoče taksije in se odpeljejo domov ali k damam. V baru Kakadu dobi človek za mnogo de narja malo koktaila, natočenega v še manjše kozarce, in cepetajoče girle pred lačne oči Lastnik je poznavalec. On pozna svoje obiskovalce. Starejši izmed njih napravijo vrto glavo visok zapitek. Kot povračilo za to pm nočejo videti kakšnih ocvetelih žen. ampak krasna dekleta. Stari gospodje imajo še bt stre oči In stavijo visoke zahteve. Zahtevajr-plesalk. ki si jih lahko lagodno rredstavljajr tudi brez pomanjkljivega oblačila Girle, ki jih človek po predstavi lahko po izbiri na roči k mizi. Take, da človek v njihovi družbi :op#t postane mlad. Mlajši ko prej, ko ]• bil rovzhodno In vzhodno od Florenzuole. Skoraj povsod smo ga zavrnili, in je dosegel samo en vdor, ki smo ga med tem zajezili. Odstrelili smo 14 sovražnih oklopnjakov. Ob Jadranu so se naše čete po povelju umaknile v nove pr loža je severozapadno od Rimi-ni j a. Proti tem izvedene številne sovražnikove napade smo razbili in odstrelili pri tem 35 oklopnjakov. Na Jugozapadnem Sedmograškem so se tudi včeraj vršili samo boji krajevnega pomena. Na obeh straneh Torenburga in v severnem delu szekeljskega konca smo odbili ali prestregll napade boljševiških in romunskih skupin. V teh bojih je sovražnik samo pri Torenburgu zgubil 30 oklopnjakov. Ob prelazih čez Beskide južno od Sanoka in Krosna so se včeraj v napadu In obrambi vršili boji s premenljivim uspehom. Med severnim robom Karpatov In Mitauom se niso vršila nobena pomembna bojna dejanja. V prostoru južno od Rige so čete vojske In Waffen-fj v uspešnih nasprotnih napadih vrgle boljševike nazaj. Na ostali fronti severnega odseka so potekala odmikanja še dalje po načrtu. Sovražnik, ki je v več odsekih pritiskal za nami, nI mogel motiti naših premikanj. Po uničenju vseh vojaško-važnih naprav smo pred nekaj dnevi izpraznili Reval. Naša odmikanja proti Severnemu Finskemu potekajo čisto po pripravah. Pri Prilepu v Macedonijl smo razbili močno bolgarsko skupino sil in imeli pri tem samo majhne lastne zgube. Ta skupina je pustila v naših rokah vso svojo opremo s topovi in težkimi orožji. Ob bolgarski zapad-ni meji in pri Železnih vratih se vrše krajevni boji. v resnici mlad. pa ni imel nol)enega denarja za to. Kabaret Kakadu odvrača od stis-k vsakdanjosti. Skrbi človeštva se razkadijo v tisoč pozlačenih koysv. Zmagoslavna glasba jih pomori. Iskreči se čudodelni duh v šilastih kozarcih jih napravi smešne. Toda skrbi so zavratne, Mude se skrivšl v veži. Čakajo v vrtljivih vratih, dokler človek zopet ne zapusti kabareta Kakadu. Takrat skočijo človeku zopet za tilnik. Takrat si je često naprtil cel6 še kakšno krivo skrb. ki je prej niti ni prinesel s seboj. ^ Ministrski svetnik hoče mnogo potratltl za Kottenkampov greh Ko vstopi elegantno s svojo damo v svetlo obsijane prostore, ga uslužnp spreime poslovodja. Bofjato avojico vodijo v separe, pomignejo v frak oblečenemu natakarju in voSčljo veliko zabave za ta večer. Ministrski svetnik prelista v usnje vezano vinsko karto In potlpa neko številko Frakar se skloni In zbeži. Gospoda je na ročila najdražjo steklenico. Za sto petdeset marki * Kottenkampu roje najrazličnejše misli po glavi in on preudarja. da 11 naj dopove staremu ministrskemu svetniku resnico: Stric,- Imam prijatelja, poznaš ga. Antona Akademik je. Zato nima nič denarja Vrhu tega si je izbral za ženo dekle, ki je bilo revno ko poljska miš TI si pa meni vendar velikopotezno določil sedem tisoč mark, k! jih dobim, če se oženim Denarja pa zdat nisem potreboval jaz. pač pa Anton, Dal sem ga njemu Plačal je s tem na račun lastnega doma. Ta denar je osrečil dva človeka, N1 11 to kakor v pravljici? Mogoče pa je, da ministrski svetnik nima nobenega razumevanja za take pravljice Ka) lotem? — Tu se vrne Anton z univerze. In takoj se ga loti Kottenkamp: »Anton, takoj morava oditll« »Kam?« »50 kilometrov |u%no od Lyona je bila prava bitka med komunističnimi pripadniki Ma-quija in gaullističniml četami«, poroča neki nevtralni diplomat, ki je prišel čez špansko francosko mejo. Papež se ]e branil prekiniti odnošaje do vlade maršala Fetalna in priznati de Gaulla kot zakonito francosko vlado. Pametnejši Angleži začnejo razumevati, da je prijateljstvo Anglije z njenimi zavezniki in pred vsem s Sovjet^o zvezo neiskreno in zato iluzorično. Tako je pred kratkim izjavil britanski general sir H. A. Franklini »Nova vojna je neizbežna, dokler je prijateljstvo z našimi zavezniki brez načel « Kakor je v petek poročala londonska poročevalska služba, je imel egiptovski kralj Faruk zopet nezgodo »opekline, ki mu za deset dni onemogočajo, sprejemati obiske«. Kralj Faruk je imel, kakor znano tekom tega leta že dve misteriozni avtomobilski nezgodi. Sedaj tik pred otvoritvijo vsearabskega pripravljalnega kongresa, se je zgodila zopet skrivnostna »nezgoda«. Secret Service v resnici marljivo dela. Po posebnem poročilu lista »Tribune de Geneve« grozi po zaveznikih zasedeni Franciji katastrofalna gospodarska kriza. Zaradi pretrganih stikov z Nemčijo so francoske tovarne brez surovin in naročil, da grozi velikanska brezposelnost. »Osvobodilni odbori« zahtevajo od tovarn, ki so omejile obratovanje, da ne odpuste nobenega delavca. Ce to ni mogoče, naj se začno javna dela. Od javnih del pa si ne obljubljajo dosti, ker zahtevajo od tovarn, da plačajo delavcem mezde v naprej. Angleško kmetijstvo je po mnenju angleških strokovnjakov danes v največji krizi. Ker se mora zaradi zaposlenosti ladij za vojne namene uvoz živil vedno bolj omejevati, bi morala domača kmetijska proizvodnja tembolj narasti. Kmetijski minister Hudson zahteva zato, da se mu dodeli novih 300,000 ha zemlje za obdelavo. Nihče pa ne ve, kje naj bi se ta zemlja dobila. Kar je je še proste, je revna in malo donosna. Poleg tega se je zelo veliko zemlje — in večinoma najboljše — porabilo za letališča. Vrhu vsega pa zelo primanjkuje delovnih sil. Produkcijski načrt za leto 1944. predvideva bistveno povečanje delovnih sil. Položaj angleškega kmetijstva postaja tako v resniči že brezizhoden. Španija letos ne bo mogla ^Izvoziti svojih pomaranč na lastnih ladjah. Za prevoz pomaranč je določenih 7 tovornih ladij, od katerih so bile štiri izdelane letos. Dosedaj je plačala Španija letno za prevoz približno 16 milijonov zabojev pomaranč 1 milijon funtov prevoznine. Ta izdatek na devizah si bo mogla letos Španija prihraniti. Sintetični amonijak bodo začeli Izdelovati ▼ Španiji. Zaenkrat se bo na mesec izdelalo 3'Tbire*sra№Ttt!nega-*Wi^TiT|a*a, krsWtw iiptjw rahljal kot umetno gnojilo. Proizvodnja stanične volne je v Evropi že presegla SOO.OOOtonsko mejo ter je že dosti večja ko proizvodnja umetne svile. Zaradi tega je treba uvesti nove načine njene uporabe. Prof. Krauch, predsednik nadzornega odbora 1. G. Farbenindustrie, je objavil v vestniku Nemške trgovinske zbornice na Danskem daljšo razpravo o novih načinih uporabe stanične volne. Predvsem je priporočal izdelovanje preprog Iz stanične volne. Preproge iz stanične volne so tako trpežne kot volnene, imajo pa tudi to prednost, da jih molji ne razjedo. Umetna vlakna se sploh v vsakem pogledu izpopolnjujejo in bodo kmalu pri proizvodnji najrazličnejših potroš-nlh predmetov tako uporabljiva in toliko vredna ko naravna vlakna. Anton noče oditi, ravno )e prišel, pa ga nI volja, da bi takof zopet odšel. Toda Kottenkamp mu razodene svojo doslej ohranjeno skrivnost in mu pripov^uje o Barbari. Da je nameraval, poroditi se i njo. Nato mu opisuje razočarajočl dogodek, ki se je primeril, ko je preskušal Barbarino stalnost. Anton se zgrozi. In s takim bitjem je hotel Kottenkamp stopiti v zakon? Kottenkamp nadaljuje In poroča o črno-oblečenih možeh pri normalni url. Anton je ves iz sebe. Nato pripoveduje Kottenkamp e gospodični Tillovi. Antonov obraz se razjasni. Ta bi bila prava žena, reče Anton. Mlado dekle, ki po prvem poljubu pobegne, je po njegovem mnenju deviško čista do dna duše. On najde razloge za to, da je gospodična Till pobegnila. Morda se jI je prej cele dni, morebiti cele tedne sanjalo o tem, da jo bo Kottenkamp objel. Vsaka mlada žena hrepeni po tem, da jo mož divje ljubi In poljubi. Ko se je tisto noč gospodični Tillovi izpolnil* njena tajna želja, so jo prevzeli mogočni občutki, ni vedela ka) početi in je zbežala. N1 se treba beti, da bi bila gospodična Till brezčutna, nasprotno. Anton ve to iz lastne skušnje. Tudi Christa je pred poroko kazala plašno vzdržnost, toda potem se je razvila — to pove samo Kottenkampul — v ženo, ki si je bolj ženske ne more želetll Kottenkamp Ima kljub temu pomisleke. Kaj je menila gospodična Till s klicem, da mu bo pisala pismo, ko jo je poljubil? Anton ve to. V tem pismu hoče Kottenkampu sporočiti, da ga ljubi, česar s« mu nI upala povedati. »No, zdaj pa pojdiva«, reče Kottenkamp »Knnr pe»« vpraša Anton. V bar Kakadu. Anton si naj kljub temu ogleda enkrat Barbaro. No dobro. (Dal)* prUtodnltM Sreda, УГ. Mpt«mbi« 1M4. KARAWAKKKK BOTS Bol|ševiki divjajo v Romuniji Menihi samostana Stantul Petru pod terorjem sovjetskih komisarjev vH. Krainburg, 26. septembra. Boljševiki divjajo v Romuniji z vso njim svojstveno bestialnostjo. Kar pripovedujejo begunci, ki pridejo iz Romunije v Nemčijo ali Ogrsko, je strahotno. Romunski narednik Petro Fantazij, ki ga je našla v predzemlju Karpatov nemška izvid-niška četa, je pripovedoval, kako so bolj-ševiki pomorili ves romunski bataljon: 1. bataljon bukareškega stražnega polka, ki mu je pripadal Fantazij, je dobil posebno nalogo, da ščiti petrolejsko ozemlje pri Buzauu In da ga brani proti vsakomur. Ko so bolj-ševiki, ki jim je šlo na roko izdajstvo kralja, sunili naprej čez Buzau, so zahtevali od poveljnika bataljona, da jim takoj preda pe-trolejska polja. Ker poveljnik ni imel nobenega povelja za predajo boljševikom, se je temu upiral. Ne da bi se dalje pogajal, je dal boljševiški poveljnik streljati na romunski bataljon. Ko so dobili Sovjeti nova oja-čenja in je bil odpor Romunov brez vsakega upa, je ukazal romunski poveljnik, da se vdajo. . Freživečim romunskim četam je obljubil sovjetski poveljnik, da jim pusti življenje, če bodo predali pe-trolejska polja nedotaknjena Sovjetom. Ali vrtalni stolpi so bili že v polnem plamenu, ker so sovjetski vojaki z topovskimi streli zažgali sosedne lesene barake. Jezen je za-povedal boljševiški poveljnik, da naj se vsi preživeli ali za boj nesposobni romunski vojaki vržejo v goreči petrolej. Od 900 do 1000 Romunov so ostali živi samo trije ranjenci, ki jim je srečen slučaj omogočil beg — drugače nobeden ne bi mogel poročati o tem boljševiškem grozodejstvu. Med begunci Iz Romunije, ki so dosegli nemško-ogrske linije sta tudi dva meniha iz Samostana Stantul Petru ne daleč od Focsa-nija. Menihi so sklenili, da v popolnem miru pričakajo sovjetske č,ete, ker so z ozirom na liovo cerkveno politiko pričakovali zaščite In pomoči. Ko so prišle mimo prednje čete sovjetskih čet, se je neki oddelek nastanil v samostanu. Med častniki je bil »pomočnik polkovnega poveljnika v političnih zadevah«, to se pravi prejšnji politični komisar. Ta je Zahteval od opata takojšnjo predajo vseh dragocenosti. Ker se je opat upiral, so ga takoj oddali na kraju samem sestavljenemu Vojaškemu sodišču. V tem trenutku je zavladal v samostanu teror. Pobegla meniha mislita, da sta edina preživela iz samostana. Sploh preganjajo boljševiki v Romuniji kakor povsod, т prvi vrsti duhovščino. Pod pretvezo, da je romunska duhovščina protisovjetskega mišljenja, je v Bukarešti že zginilo brez sledu okoli deset znanih duhovnikov in tudi na deželi se številni duhovni »radi zaslišanja« pozovejo h krajevnim sekcijam NKWD in se od tam ne vračajo več. Tudi drugi romunski nacionalisti se iztrebijo. Iz Bukarešte pobegli sodelavec časopisa »Curentul« J. Botez pripoveduje v bel-grajskem časopisu »Novo vreme«, da eo eretlrali v Bukarešti celo vrsto najbolj znanih romunskih novinarjev in založnikov časopisov in da so njihova založništva zasedle sovjetske čete. Pri nekih urednikih so naši! delovni material, ki je izviral še iz časov starega režima. Dotični so bili obdolženl vohunstva in kratko malo ustreljeni. Kmeta Vasile Puin in Nikolaje Stojka iz vasi Perumbac ne daleč od Sibiu, ki sta bila tako srečna, da sta prispela do nemških postojank na sedmograški fronti, sta pripovedovala, da so v njihovi vasi skoraj vsi prebivalci pred prihajajočimi sovjetskimi četami zbežali v gozdove; ostali so samo starci in bolni. Boljševiki so zahtevali od njih, da naj povedo, kje se je skrilo vaško pre- bivalstvo. Ker vprašani tega niso vedeli, so jih boljševiki zgnali v cerkev in potem cerkev zažgali. Romunski železniški uslužbenec Nikolaj Barbu iz Jasija, ki je pribežal v Klausenburg, je poročal o sledečem dogodku: Kmalu po zavzetju Jasija po boljševikih je privozil na ^kolodvor vojaški vlak s sovjetskimi četami. Na lokomotivi, okrašeni z rdečimi zastavami, je bila spredaj pritrjena slika Stalina v mar-šalski uniformi. Romunski železniški uradniki, ki so bili v tem času na kolodvoru, so pozabili, da bi pozdravili sliko, kakor so to naredili prisotni boljševiki. Na povelje sovjetskega poveljnika kolodvora so bili »krivi« Romuni takoj aretirani in oddani vojnemu sodišču radi Sovjetom sovražnega obnašanja. Vojno sodišče je obsodilo obtožene deloma na smrt, deloma na prisilno delo v Rusiji. Vesti iz Ljubljane in okolice 80 letnica Gorenjke. Dne 12. t. m., je preteklo osemdeset let, odkar se je na Letencah na Gorenjskem pri Ribnikarjevih porodila gospa Pranja Maherjeva. — V družini je bilo sedem deklet, a edino jubilantka še živi zdrava, čila in zadovoljna v Kolezijl pri svoji hčerki, ženi prof. df. R. Moleta. Tja se je preselila Iz Laaka a. d. Z. leta 1911. kot vdova po kovaškem mojstru Gašperju Ma-herju, ki jo je za vedno zapustil po 20 letnem zakonu s 5 še nepreskrbljenimi otroki. Težko je bilo življenje, a premagane so bile vse ovire in danes lahko brezskrbno živi, saj so vsi njeni lepo vzgojeni otroci več ali manj dobro preskrbljeni in ima Vfeak svojo družino. Sama je vedra, se zanima za vse dogodke po svetu, najsrečnejša pa se počuti v naravi na vrtu, kjer oskrbuje svoje cvetlice In goji zelenjavo. Zadnji treslja)! zveri, ki poginja. »Slovencu« poročajo i? Novega mesta: V zadnjem času, ko komunisti vkljub prisilnim »mobilizacijam« Štajercev — od drugod itak nimajo nobenega dotoka več — doživljajo poraz za porazom, skušajo te svoje poraze kriti na ta način, da kažejo svojo moč in »oblast« nad nezavarovanim civilnim prebivalstvom. Ix Angleška moč # Moskva misli v trenutku, ko je odprta do Dardanel pot po kopnem, ko vladajo sovjetske čete v Sofiji in ko se zdi, da je samo še korak do tega, da se postavi sovjetska zvezda na Hagio Sofijo, da je na koncu svoje dolge poti od objave svojega visokega cilia do njegove izpolnitve. Mali narodi so pri tem danes kakor vedno samo sredstvo do smotra, orodja brez volje v politiki velesil, ki služijo samo hladnim oblastnopolitičnim željam mogotcev v Kremlju, ne pa konstruk tivni ideji nove Evrope. Danes ko nekoč. Bil je čas, ko so še mogli državniki Velike Britanije določiti velike poteze evropske politike in celć ovreti razvoj, ki se ga, kakor je kazalo, ni več dalo zadržati. V našem času, ko je beseda kakšnega britanskega ministrskega predsednika pred Moskvo samo puhel zvok in morajo angleški diplomatje biti pripravljeni, da služijo kot pomagači, je zanimivo, spomniti se epizode, ki bi bila že leta 1908. Rusiji skoraj prinesla posest morskih ožin. Prvotne uspehe tega prizadevanja je kljub svoji prejšnji obljubi zopet preprečil sir Edward Grey, takratni zunanji minister britanskega imperija, da, on je rusko zuna ISIS£5?I SO ¥£I>iiO ВШеОСЕМ! Sam Bog ve, kdaj je človek, ko je ob morju nabiral školjke in jih odpiral, našel prvi biser. Všeč mu je bil ta drobni in svojevrstni kamenček prav gotovo in obdržal si ga je za okras. Tisočletja je človeštvo tako zbiralo bisere. Najrazličnejši narodi, ki so živeli ob morjih, so v teku stoletij nabrali prave zaklade. Večinoma so jih dobila v dar svetišča ali pa so si jih zbrali deželni knezi. Čeprav praktične vrednosti biser nikdar nI Imel, kvečjemu, da so ga razne vraže priporočale kot zdravilo — zdrobljenega v prah ga je moral popiti bolnik z vodo — je vendar naraščala njegova vrednost zaradi izrednega pomena, ki si ga je pridobil kot okras v nakitu. Takd vidimo že v starem veku, kako j« bi-■er postal izredno dragocen. Ko so zmagovite rimske legije prodirale v Malo Azijo, 10 prav jgm vojaki nabrali nešteto dragocenosti inOasti biserov. V zmagovitem pohodu, ki ga je priredil rimski vojskovodja Pom-pel 63 let pred Kristusovim rojstvom, so nesli 33 kron Iz samih biserov, dalje sliko vojskovodje, napravljeno iz biserov in nešteto drugega okrasja i biseri. V starem Rimu jt kmalu vse tekmovalo, kdo bo nqsil lepše bisere, kdo se bo bolj postavil z njimi. Cesar Kaligula je oplenil cele province, da je zbral zaklad biserov, ki je bil vreden okrog 3 milijonov RM. Kaligula je obesil tudi svojemu konju okrog vratu ovratnico iz biserov, kr-Volok Neron pa je nosil z biseri oiite copate. Izredno zapravljanje je kasneje privedlo do tega, da so bile Izdane prepovedi nositi biserno okrasje in kupčevati z biseri. V krščanski dobi v Evropi je lov za biseri v veliki meri ponehal. V pravi domovini biserov ob Indijskem ocean.u In ob zahodni obali Tihega morja pa so se naprej nabirale te dragocenosti. Pravično bogastvo so il v J nabrali prav Indijski knezi. Ena največjih dragocenosti na svetu je prav gotovo впашешИ pavov prestol, ki g« ]• dal lide- lati Mogul Sa Sah Jehan v Delhih. Ta prestol je bil prenesen konec 18. stoletja v Teheran. Ves baldahin nad tronom, stebri oporniki in sončniki so vsi na gosto obloženi z biseri. V sredi ozadja se pne pav, ki nosi na prsih velik biser, vdelan v rubin. Največ so vredne noge prestola. Dvanajst jih je in vsaka je Dovita z bisernimi ogrlicami. Ta čudoviti prestol cenijo danes na 25 do 30 milijonov RM. Ko človek sliši o teh dragocenostih, ki jih je ustvarila človeška nečimernost, se mora nehote spomniti trdega dela potapljačev. Ti se spuščajo do 30 metrov globoko na dno in tam, ves čas v življenjski nevarnosti, nabirajo školjke, od katerih le redke postrežejo z biserom. Koliko dela je v nabranih biserih, koliko trpljenja, solza in zločinov! Navadno čujemo tudi, da biseri »umirajo«. Včasih zgubi baje biser svoj sijaj, barvo in lepoto. To je le deloma res. Biseri se res pokvarijo, če jih ne čuvamo in neprevidno nosimo. Vsak biser je prevrtan, ker ga sicer ni mogoče nanizati na svileno nitko. Po svileni nitki pride lahko voda In vse druge škodljive snovi v notranjost bisera. Od znotraj navzven se začne polagoma razkroj, ki biser uniči in mu vzame lepoto. V zvezi z ugašanjem lepote biserov je zanimiva zgodba, ki jo pripoveduje o biserih cesarice Šarlote, žene nesrečnega cesarja Maksimiljana, ki je bil ustreljen v Mehiki. Iz neznanega razloga so biseri cesarice Sarlote izgubili ves sij. Imela je dragoceno zbirko In ko je živela v Mira-maru, je dala vse bisere v košarico in jo privezati na vrv dala spustiti na določenem mestu v Jadran. Bil je to zadnji poskus, da bi liana morska voda vnlla biserom sijal Ko so po določenem roku služabniki z ladr iilco odjadrali iskal mesto, kjer so ob pečev ju spustili košaro v morje, so sicer našli vrv in železno verigo, košare pa n*. Pravijo, da s* je košara odtrgala in vrnila bisere morju. DrugI p« vedo povedati, da t« U zadnjega časa so znani tile komunistični zločini: Iz občine Ajdovec so popolnoma izro-pali in odgnali neznano kam družine: Zupančič Henrika s petčlansko družino, Gni-dovec Angelo z 8 člansko družino, Gnido-vec Antonijo, vdovo s štirimi otroki {očeta so ubili že 1. 1942.), Stuparja iz Brezove Rebri (4 člani), družino Rozman iz Brezove Rebri. Iz občine Trebnje: 29. avgusta so popolnoma oropali in nato izgnali Zupančičevo družino z Jezera.Oče je star že nad 70 let, gospodinja 28 let, trije otroci v starosti 8 tednov do 4 let. Iz občine Brusnice: popolnoma so oropali in nato izgnali družino trgovca Krevsa iz Velikih Brusnic. Iz občine Mirna peč: Odgnali so posestnico Kastelic Antonijo iz Biške vasi, mater 7 otrok, najmlajša dvojčka sta stara 7 mesecev, ter Ko-vačič Jožefo, kuharico z Malega vrha. Oropali In izgnali pa s5 sledeče družine: Kuž-nika Leopolda iz Dol. Globodola št. 11, 9 članska družina: Pust Alojzija iz Gor. Globodola št. 6. Očeta so odgnali že 16. julija, ostalo družino pa 25 avgusta. Iz občine Smi-hel-Stopiče: Prav tako so popolnoma oropali in nato izgnali družino Golob Ano s 7 otroki, Gimpelj Marijo s 3 otroki iz vasi Srebrniče ter družino Zupančič (8 članov) iz Potoka. Kam so »osvoboditelji« te družine odpeljali, se zaenkrat še ne ve. Znano pa je, da je bilo pri Sv. Petru nad Dvorom 48 nedožnih žrtev zaprtih, da morajo pod rdečim nadzorstvom opravljati najtežja dela pri nezadostni hrani: porcija neslanega in nezabeljenega črnega močnika dnevno. Tolovaj, ki je bil interniran na Rabu, je pripovedoval, da niti na Rabu niso tako umirali, kot umirajo zlasti nedolžni otroci, internirani po tolovajski »osvobodilni« vojski v samotnih zaporih sredi kočevskih gozdov. Rdeči nasilnik prejel zasluženo kazen. Kakor poročajo »Slovencu«, je pretekli teden velikolaška patrola v Strugah dobila dober plen. Domobranci so zvedeli, da se blizu Strug skriva znani terenski propagandist Do-linšek iz Pijave gorice, ki je za časa republike prizadejal ljudem toliko gorja. Domobranci so ga dobili v hiši z brzostrelko т roki in ga s svojim orožjem prehiteli. Dane« je okrog Velikih Lašč vse drugačen položaj, kakor je bil pred enim letom ali pa še pred pol leta. Takrat so imeli komunisti po vaseh glavno besedo, danes prejšnji terenski komisarji begajo sem in tja in se ne upajo pokazati poštenim ljudem. nekoč In danes njo politiko cel6 prisilil, da so morali opustiti svoje lastne načrte in ubogati »priporočila« Londona. Ko je poleti 1908. leta Izbruhnila revolucija Mladoturkov, je smatrala Bolgarska, da je napočila ura, ko se lahko znebi osmanske nadvlade in ustvari pravo suvereno državo. Avstro-Ogrska je imela namen, anektirati Bosno in Hercegovino, ki sta izza berlinskega kongresa bile podrejeni njenemu varstvu. Tudi Rusija je mislila tedaj, da lahko izkoristi zmede v umirajoči osmanski državi za to, da uresniči svoje ambicije do Dardanel, ki jih je objavil že Peter Veliki. Taka priložnost se ne bo, tako so mislili v Petrogradu, nikoli več vrnila, zlasti ker je bilo Angleški kot zaščitnemu patronu Turčije takrat na tem, da ožje priveže Rusijo nase in Francijo in ustvari trozvezo, zoper katero bi bila nem-ško-avstrijska italijanska trozveza brez moči. Izvolski je zato poslal v Wien pismo, v katerem je izjavil, da je Rusija pripravljena razpravljati o dveh kompleksih vprašanj, namreč o aneksiji Bosne, Hercegovine in San-džaka Novega Bazarja po habsburški monarhiji na eni strani in na drugi strani o Ca- zgodba le izgovor in da je cesarica Sarlota bisere v stiski drugega za drugim prodala, pravljica o potopljeni košarici pa da je nastala zato, da ljudje ne bi uganili, kam so v resnici biseri prešli. Eden izmed največjih biserov na svetu je tako imenovani biser Hope. Biser tehta devetdeset gramov. Sicer nima običajne pravilne oblike, vendar pa napako v veliki meri odtehtava izredna velikost in pestrost barv. Tam, kjer je biser najbolj širok, ima temno-zeleno barvo, ki prehaja nato proti vrhu v snežnobelo. Vrh bisera je vdelan v zlato krono, okrašeno z diamanti, rubini in smaragdi. Zg^odnija ljubezen Skladatelj C. Adolf Lorenz je hotel že ▼ zgodnji mladosti spoznati čudovito tajno ljubezni. Kot enajstletni dečko se je zaljubil v plesni uri v neko učenko svojega plesnega krožka. Bil je preboječ, da bi priznal deklici ljubezen. Zato je kakor marsikateri mladenič v opoju prve ljubezni vzel v roke pero in papir in napisal oboževanki prvo ljubezensko pismo. Dan pozneje, je dobil pismo vrnjeno In sicer z lastnoročno napisano opombo deklice: »Dve pravopisni napaki, drugače zadovoljivo.« Da, da, starost... Jeana Paula so ves čas njegovega življenja ženske preveč navdušeno spoštovale. Vedno znova so ga prosile najlepše in najpomembnejše sodobnice, da bi jim podaril kak koder svoje pesniške glave, ki bi ga po takratnem običaju hranile na blazini iz atlasa pod steklom ali imele, obrobljenega od vijolic, spravljenega v albumu. Bilo je pa za Jeana Paula zelo težko, da bi Izpolnil vse te prošnje, ker |e bila njego va glava skoraj popolnoma plešasta in je bilo nekaj kodrov ob sencih njegov edini lasni okras. Kljub temu mu »rct nI dalo, da bi Ijubn* rigradu, sosednem ozemlju in morskih ožinah. Pri enakoubranih interesih ni bilo čudno, da sta se Izvolski in Aehrenthal hitro z»-dinila. Izvolski je poskušal pridobiti pristanek tudi pri državnikih vodečih narodov. Brez dvoma je bila rešitev vprašanja morskih ožin v ruskem smislu pač tudi obsežnejšega pomena, kakor aneksija že do takrat zasedenih delov Balkana. Italijanski zunanji minister Tittoni je opozoril na to, da sta aneksija in vprašanje morskih ožin zadevi signatarnih sil berlinske pogodbe. Pariz ni bil popolnoma nenaklonjen, da bi pristal na ruske načrte, predlagal je pa konferenco vseh pri tem vprašanju zainteresiranih držav. London pa, s čegar pristankom je bil častilakomni Izvolski že od vsega začetka računal, je pa na njegovo presenečenje odklonil. Sir Edward Grey je še eno leto poprej i vso premetenostjo intrigantskega diplomata poganjal zbližanje Londona in Petrograda. Hotel je preprečiti pretečo zvezo Rusije in Nemčije. Med pogajanji med Greyjem in Iz-volskim spomladi 1907. leta je angleški državnik vrgel Dardanele kot vabo, za katere je takoj skočil slavohlepni Rus. Anglija, ki se je doslej odločno upirala ruskemu pohlepu po ekspanziji ob Dardanelah, ker bi |1 sicer bilo ogroženo gospostvo nad Sredozemljem in njena pot v Indijo, je izjavila, da zatvoritev Dardanel »ni več glavna točka britanske politike«. London je stavil zgolj pogoj, da se umaknejo sunki vzhodne veledr-žave v Azijo; to zahtevo so spričo upanja, da postanejo končno gospodarji morskih ožin, lahko sprejeli, ne da bi s tem povzročili notranje težkoče. Sedaj pa, eno leto pozneje je Grey umaknil svojo takratno ponudbo, ne ostro, ampak 8 potrebnim razločkom, ki je še vedno pustil prost en izhod. Izjavil je, da samo ob sebi razumljivo prizna izmenjavo mišljenj glede rešitve vprašanja morskih ožin, za kakršno stremi Rusija. Vendar pa bi bilo potrebno urediti ta pomembna vprašanja v sporazumu s Turčijo. Končno Anglija, tako je izjavil kljub obljubam iz 1907. leta, ne more takoj pristati na novo ureditev vprašanja morskih ožin, ker pogreša javnost odkritega prijateljstva Rusije do Velike Britanije. Petro-grad bo storil prav, če bo dal znake svoje zvestobe do Anglije in Francije. To pa bi mogla Rusija storiti samo s tem, da se odreče Wienu, zavezniku Nemčije. Med tem je bil London pridobil časa, da je še dalje oja-čil britansko gospostvo v Sredozemlju in še ožje privezal na London Turčijo, ki se jo počasi zopet konsolidirala. Greyjev načrt je uspel. S popolnim porazom le je vrnil Izvolski s svojega potovanja po evropskih dvorih v Petrograd. Izvolski je bil sam preslab, da bi uganjal lastno politiko tudi proti Londonu. Začel je «edaj z novo, svoji dosedanji nasprotno politiko, ki je prikipela do vrhunca pod njegovim naslednikom Sasanovom. Kot slab nadomestek za Dardanele je London Rusiji odobril vpliv na bolgarsko politiko. Določili so, da mora Sofija plačati 82 milijonov frankov Turčiji za ozemlja v Rumeliji, dali so prednost Petrogradu in ta je smel v sporazumu z Anglijo Bolgarski posoditi ta znesek, da je Sofijo še ožje vezal na Rusijo. Zopet enkrat kupčija na račun male države. Tako je bilo takrat. Churchil, slab Greyjev potomec, prav zares iz lastnega nagiba Moskvi ni priznal Balkana. Stalin je zahteval in Churchill je moral molčati. Ce bi zmagali sovražniki Reicha, se Kremelj niti naimanje ne bi hotel odreči Dardanelam, kakor pred 36 leti, ko je bila Velika Britanija še močna in mogočna in so njeni državniki določali politiko sveta. —n nivim ženam odklonil njihovo prošnjo. Izpolnil je vsako željo. Toda ko je bil mikroskop izpopolnjen, se ugotovili, da je poslal svojim častilkam pasje kocine. Ni si znal pomagati drugače, kakor da je jemal kocine svojega psa kodra, čegar kocine so bile prav tako rdečkaste kakor redki kodri Jeana Paula. BaHiškS pregOTori Mati nudi sicer grudi, ne vcepi pa nobenega razuma. Velik krik in malo jela. Svojo revščino pač lahko kažemo, bogastva pa ne smemo. Bolj boli, če zadene jezik, kakor če ladene bič. Bog je dal mnogo, ima pa Se več. Bog je dal zobe, dal bo tudi kruha. Lastno oko je kralj. rVaš knjižni kotiček Arvi Kivimaa: Europaische Dichterrelse durch Deutschland (Pesnikovo evropsko potovanje po Nemčiji). Založil Kari H. Bi- schoff Verlag Wien-Berlin, 124 strani, broi. RM 2.80, vez. 5.80. Potne vtise o priliki pesnikovega potovanja z evropskimi pesniki je opisal finski pisatelj Arvi Kivimaa v tej knjigi. Pisatelj se je v tem opisu odrekel kronologičnemu poteku potovanja in sporoča bralcu samo »šopek opazovanj, misli in popolnoma subjektivnih zaključkov, ki so pa tem zanimivejši, ker se ravno I njimi poudarja to, kar se mu Je na potovanju zdelo tipično. Pesniki iz vseK dežel Evrope so se udeležili te vožnje. Vsi so bili povezani в skupno evropsko idejo, ki so jo vsi smatrali kot svojo dolžnost. Ravno ta knjiga nam zopet enkrat poudarja, da so se ravno najboljši pri vseh narodih kontinenta zapisali ustvaritvi boljšega reda, ki bo tudi prišel, čeravno je hipno ta cilj nekoliko zasenčen. stran 4. — štev. W. KABAWAITKBV BOTH Sreda, 91. septembra 1944. Iz naše listnice Iz kroga naših čitatel.iev Nek naš bralec z Gorenjskega nam pošilja iledeči poziv, ki ga na njegovo željo rade volje priobčujemo: Pozor, mladeniči, ne delujte brezsmiselno, ne hodite k zločincem v gozdove, ker to vas stane življenje. Zavedajte se, da vas vabijo v gozdove taki, ki niso bili poprej vzori lepega življenja, ampak so delali že pr»| sovraštvo med narodom. Malo poglejte vse te zločince. Med njimi so poprejšnji advokati, ki so bili naši zaje dalci pri gospodarstvu. Kdor ljubi mir i" pravico, delo, ne prenese takih tatvin iu umorov. Prosim vas, če ste slovenski fantj«, bo dite kakor se spodobi in ne kakor macedon ski Arnavti. Prosim vas ne ponižajte se pod žival, ker ni bilo pričakovati od Slovencev takega ciganskega in še veliko gršega živ Ijenja. Poglejte nazaj malo v stare katoliške časopise, pa boste videli, kdo je bil nasprotnik vraga — kaj je bilo poštenega. Le poglejte, pa boste videli, kje so se dogajale že poprej take stvari, kot se sedaj gode. Kdo iz poštene hiše more živeti v gozdu od same tatvine in brez dela In da bi podi ral mostove in električne ndprave in še dru ge večje stvari. In streljal ljudi, žene z več otroci, že stare ljudi. Se pozna, da jih ne spoštujejo, ampak uničujejo vse, kar je spo-štovama vredno. Ne nakladajte si na svojo vesti Živimo pošteno in nam bo dobro na svetu. Kreto Kralnburg H8B«tau (Junaška smrt.) Za Ptlhrerja in domovino je padel junaške smrti na Vzhodu Geireiter Franz Mali iz Oberkanker, občina Hdflein, v nekem polku grenadirjev. Secland. (Junaška smrt.) Na Vzhodu ]• dal svoje mlado življenje za ljubljeno domovino in za FiUirerja Grenadier Josef Pisker-nik Oberseelanda, občina Seeland. Maši volaki pozdravljalo domovlio z Vzhoda pozdravlja svojo mamico, zaročenko, t«f vse znance in prijatelje v domovini io na bojiščih Grwi. Kordesch W11- helm. Gorenjski domobranci \ Krainbnrgn (fo svetu Komaj pol leta šteje mlado gorenjsko do-mobranstvo. V neumornem, požrtvovalnem delu se je v tem času razvilo v močne edi-nice, ki so razmeščene po gorenjski ravnini in tja v loške hribe. V nedeljo, 10. septembra, so se zbrali fantje z domobranskih postojank iz okolice Krainburga k majhni svečanosti ob priliki podelitve ranjenlškega znaka sedmerim domobrancem. Tri močne dete #o poslale okoliške vaei v mesto, da s tem tudi na zunaj pokažejo, v Ta nastop je z veseljem navdal vsakega, ki se zaveda pomena boja, ki ga za Evropo vodi Nemčija. Občutek ponosa je navdal marsikoga ob pogledu na gorenjsko mladino, ki se zaveda naloge, ki ji jo narekuje čas. Danes se je razpršila ,v nič komunistična laž, da stoji ves gorenjski narod za bolj-ševiško OF! Kmet je strgal krinko gorenjskim komunistom z obraza. Danes je narod uvidel, da borba OF velja le narodu in da se boj na Gorenjskem vodi le med protikomu-nisti in komunisti. Boj proti okupatorju je bila krinka, v stvari je OF uničevala narod! ' % m Domobranci med izročitvi]o odlikovanj. katerem taboru stoji gorenjski kmet. Kleni fantje, odločni možje, vsi prekaljeni borci, so tega dne ponosno korakali po ulicah starodavnega mesta. Mogočno je odmevala pesem iz mladih grl. Ob navzočnosti Kreislelterja je bil dvema domobrancema pred postrojenlml edini-cami podeljen ranjeniški znak. Po kratkem vzpodbudnem nagovoru so se domobranci orepevaje vrnili v postojanko ob robu mesta Ko je gorenjski kmet zgrabil za orožje, je s tem tudi oznanil, da hoče resnici priboriti veljavo, namreč, da je gorenjsko kmečko ljudstvo tudi danes, kot vedno odločno pro-tikomunistično. Gorenjsko, domobranstvo stoji na braniku svoje domovine v tej odločilni uri, zavedajoč se svojega poslanstva, pod geslom: Zvestoba Reichu, zvestoba svojemu narodu! v splošnem velja naziranje, da so temperature nad 42" smrtno nevarne in to v glavnem tudi drži, vendar pa ne smemo misliti, da povzroči visoka temperatura -'edno smrt. V nemški medicinski reviji »Munchener me-dizinische Wochenschrift« je stalo, da je neko dekle nenadno dobilo visoko temperaturo, in sicer 43,5. Človek bi mislil, da je v takem primeru smrt neizogibna, toda tu se je izkazalo, da niti tako visoka temperatura, kakor je 43.5® C, ni vedno smrtno nevarna. Cez nekaj dni je namreč vročina popustila, in dekle je povsem okrevalo. Zdravniška veda pozna cel6 temperaturo 47.2®, ne da bi na-stO'pila smrti Človek torej ne sme obupati nad življenjem, če dobi visoko temperaturo. Neki danski kmetovalec, ki se je dolgo •rudil, da bi pregnal podgansko in mišjo ladlogo s svojega posestva, si je nekega Ine izmislil, da je postavil v hleve zvočnik, ki je podnevi in ponoči tulil in razgrajal z največjo silo. Cez kratek čas so mu res vse miši in podgane pobegnile. Kratko po tem, <0 so tisti poročali o tem svojevrstnem uspehu, so se pojavile na ozemlju osušenega Zuiderskega morja na Holandskem podgane in miši v silnih množinah. Vsi pripomočki loper to škodljivo nadlego so odpovedali. Tedaj se je neki možak spomnil odkritja danskega kmeta in predlagal, naj bi postavili na orizadeto ozemlje vrsto velikih zvočnikov. Tako so storili in tudi od tod so pregnali ti-oče podgan in miši. Najbolj trdovratne med :mi živalmi pa so pobegnile šele tedaj, ko o začeli skozi zvočnike' oddajati posebne •ramofonske plošče s posnetki mačjih gla-ov. V Zlabigu Niederdonau je sklenil življenje lletni Ernest Tautenheyn, zvezdnik Izza do-■>e, ko je bila dunajska opereta na višku. Za-čel je bil kariero pri Karlovem gledališču v V/ienu, potem je nastopal z velikimi uspehi / Berlinu, Grazu, Lienzu in Pragi. Cisto majhnega kolibrija, ki ni rnič večji kakor navadna čebela, in je gotovo najmanjši ptiček na svetu, so odkrili na planoti HaltL Dognali so, da gre v resnici za ptico in ne morda za žuželko. Majhni junak je silno bojevit in napada cel6 ptice, tako velike, kakor je kos, če se približajo njegovemu gnezdu. Gorenjs:{* -atemnjuje v času od 2S. septembra do 1. oktobra od 19.45 do 6. ure (letnega časa), če zadeni akustični signal »Javna opozoritev na letalsko nevarnost iz zraka« ali »Letalski alarm« ob času, ko se zmrači, se mora takoj zatemniti ali odklopiti razsvetljava tudi izven odrejenega časa zatem-n'evanja. AiUTLICHfc: Wcihrend des Fliegeralarms ain 18, September 1944 im L-S-Oii Krainburg* haben mehrere Rlugzeuge tlber Laibach die ZlvilbevOl-kerung mit Bordwaffen angegriffen und beschossen. Indeesen wurde in Krainburg in den Gasthofen das Kssen waiter verabreicht, wurden die StraCen niehr als vorher bev61kert. Ich wiederhole den Punkt 11 meines Aufrufes vom 26. Aug. 1943 >Verhalten bei Fliegeralarmc Oberster Grundsatz — Kuhe I Weg von der Stral3e, in den nfichsten Luftschulzraum! Den Anordnungen der Polizei, Luftechutzwarte, Amlswarte der NSDAP. iat unbedingt Folge zu leisten. Fahrzeuge am rechten Straftenrande so abstellen, daS Ladung und Gespanne keine Gefahr fUr andere ergeben kbnnen und Luft-schutz- insbesondere LoschmaBnahmen nicht behindern. Weg von Stradengabelungen und Kreuzungen! Wer einen Luftachutzraum nicht- erreichen kann. begebe eich in den nKchaten tiberdeckten Kaum gegen Splitterschutz. Der Biirgermeister der Stadt Zr&inbnrg als ortlioher Lnftsohntsleiter — gcz.: Morth. Med letalskim alarmom т območju mesta Krainburg dne 18. septembra 1944. je več letal nad Ljubljano s krovnim orožjem napadlo In obstreljevalo civilno prebivalstvo. Med tem Časom so v gostilnah v Kranju nudili gostom jedila in ceete so'bile bolj kakor običajno obljudene. Opozarjam ponovno na točko 11. avoje odredbe z dne 26. avg. 1943.: »Vedenje pri letalskem alarmu«: Temeljno načelo — mir! Prof • cest — v najbližje zaklonišče! Odredbam policije^ osobja zračne zaščite in funkcijonarjem NSDAP se je treba brezpogojno pokoriti. Vozila naj se postavijo na desni strani cest tako, da tovor in vprega ne povzročata nobene nevarnost*f in ne ovirata zaščitnih zlasti pa gasilskih ukrepov. Proč s cestnih križišč! Kdor ne more doseči zaklonišča, naj odide v najbližji pokrit proetor, kjer bo varen pred izstrelki!« župan meet« Xrainbarg kot krajevni vodja mr&čne laičite — podpis: K r t h. Stlllegang ion Geridilen Im Zuge dee totalen Krlegsein^Htzes wurtlen ab 18. September 1944 die Oeiichte Neumarktl und Laak a. d. Zaier stillgelegt. Die Ge.schftfte dieser beiden Gerichte werden vom A. G. Krainburg tlbernommen. GrundbUcher und erledlgte Akten bleiben bei den beiden stillgelegten Gerichten. Eingaben in Grundbucheachen sind auch in Hinkunft an die Gerichte Neumarktl und Laak, alle Ubrigen, dieee beiden Gerichte betreffenden Eingaben aber au^schlieCIich an dae A. G. Krainburg aru richten. - Binlieferungen von Ger.-HUftlingen haben in Hinkunft nur mehr an das A. G. Krainburg zu erfolgen. Bei den beiden stillgelegten Gerichten werden Amtstage abge-halten werden, worUber das NKhere aue der Gerichtelafel жи erseheii sein wird. Amtagericht Xr«liibnrg, am 18. Septembw 1944. Ablcrai der Giiltigkeitsdauer der Fleischberechttgungsscheine Die Giiltigkeitsdauer der bishcr an landwirtsdiaftliche Selbttvetsorger tusgegebenen Fleischbereditigungssdicine wird bis 15. Oktober 1944 verlilngert. Diese FleisdibereditigungssAeine diirfen daher nach diesem Zeitpunkt nicht mehr elogeldst werden. Die Verteilcrbetriebe mlissen die bit 15. Oktober 1944 nod) Tereinnahmten Bezug.sabsdinitte der abgelaufenen Fleiedibereditigunge-adieine mit den sonstlgen Kartcnabschnitten der 67. ZuteilungKperiode bei den luettodigen Abredinungsstclien (Emahrungskmter, Kartenstellen) einreidien Die neucil Fleisdibereditigungssdieine tind ab IK. September 1944 zum Waren-bezug giiltig. Klagenfurt, den 22. September 1944. Landeseroiihningiaml KSraten. Warenaogabe aui die Raidisfattkartan Zur Behebung versdiiedcner Unklarhelten wird bekanntgegeben, daB in der 67. Zuteilungspcriode auf die Absdinitte B der Reidisfettkarten fiir Normal-verbratidier tiber 18 Jahre 125 Gramm Butter und auf die Absdinitte B und C der ReiAsfettkarten fiir JugendHdie von 14—18 Jahren je 125 Gramm Butter abzugeben stnd. .Die Absdinitte Z 1 und Z 2 lilmtlidier Reidisfettkarten wurden bisher sldit aufgerufen, weshalb eine Warenabgabc auf ditie Abtdinitt« nicht #r-fnia«D darf Klagenfurt, dan M. Saptembar 1944. Laa4Meniihninittmt Ж#*т4#т. Trinkbranntwein-Sonderzuteilung an die in der Land- und Forstwirtsehaft beechUfliSten Persouen Das Landćscrnahrunsaamt Kaintcn gibt (lir den Reidjsgau Karnten und daa Miefital einschlicftUdi Unterdranbw#^ k#w*nntT Anlafilidi dcs Erntcdankfcstes 1944 wird eine Trinkbranntwein-Sonder-zutcilung in der Mengc von 0,375 (*/«) Raumliter je Person an 1. die land- und forstwirtsdiaftlichen Betricbsfuhrer und Betriebsfuhrcrinnen, sowcit sie nidit Selbstbrenncr sind, ferncr an 2. alle iibrigen hauptbcruflidi etandig in der Land- und Forstwirtsdtaft be-sdiafligten uber 18 Jahre alten m&nnlichcn und welblichen Personen auggegebcn. Nidit bczugsbercditigt sind samtiidie ausl&ndisdien und \n der rein ge-werblidien Wirtsdiaft beschaftigten Arbeitskrafte sowle Handwerker, weldie nicht selbst in der Land und Forstwirtsdiaft hauptberuflich besdiaftlgt sind. Zwccks gcordneter Vertellung wurde ein eigcner Bczugsnuswcis aufgclegt, wclcher gleidizcitig mit den Lebcnsmittelkarten fiii die 68. Zuteilungspcriode (16. Oktober bis 12. November 1944) an die bezugsbcrechtigtcn Personen zur Ausgabe gelangt. Der am Bezugsausweis befindtidie Bestellabschnilt dicnt %ur Vorbestellung des Trinkbranntweines und ist von den bezugsberechtigten Personen bis spStcstens 31. Oktober 1944 bei einem Lebensmittelcinzelhandler der Fadigruppe Nah rungs- und GenuBmlttel abzugeben welcher eine Konzession zum Kleinversdilcifi von geistig gebrannten Gctrankcn hat. Die Kleinverteiler haben den Stammabsdinitt des Bezugsausweises mit ihrem Firmenstcmpel zu versehen. Die ecsammciten Bestellabschnitte reichcn die Kleinverteiler zn 100 Stuck gebundelt. bis spštestefls 5 November 1944 belm zustandigen Ernahriingsamt, Abt. B, zum Umtausch gegen einen Bezug-scheln A ein mit welchem sie die entfallende Mengc Trinkbranntwein bei ienem Herstellerbetrleb bcziehen konnen, weldier vom Ernahrungsamt am Bezugschein vermerkt wurde. Die Ausgabe des Trinkbranntweines an die bezugsberechtigten Personen erfolgt gegen Abgabe des mit dem Firmenstcmpel verschcncn Stammabschnittes des Bezugsausweises bei lenem Kleinverteiler. hei welchcm die Vorbestcllung vorgcnommen wurde, und zwar sobold die Kleinverteiler im Besitze des Trinkbranntweines sind. Als letzter Ausgabctermin ist der 15 Dezember 1944 festgcsetzt. Die bezugsberechtigten Personen haben selbst Flaschen mitzubringen und besteht kein Anspruch auf eine bestlmmte Art von Spirltuosen. Klagenfurt den 21. September 1944. Landeserniihrungsamt Karaten. XdilieBeii der TOreii b(4 den HeiKtziiyen Der tutale Kinsutz aller KrMfte fur den Krieg erfordert bei der Reichflbahn unter anderem auch die Einsparurig von Scliaffnern(lnnen) bei den KeisezUgen. Es wird daher von den Reinenden erwartet, daft sie im Interesse ihrer eigenen Sicherlieit die T Uren dor Klaxsenwagen selbst offnen und verlUOlich schlie/ien. Dies wird bei 4-achsigeu KlassenwHgen da-durch erreicht, dak die TUr krUftig ins SrbloU goworfen wird; iuer-durch wird ein SelbstOffnen verhmderl. Bei den 2-achsigen Klassen-wagen dagegen 1st aul.\erdem der unter der Ttirschnalle bellndliche Sicherheituriegel umzulegen, Wird dies unterlassen, so besteht Gefahr, dati sich die TUr bei einem auch nur scliwachen D ruck von selbst Ijffnet. Relchsbahndiroktion Villaoh. ATA span Seife! Nach jeder Hausarbeit qeniigt ein wenig ATA — 311 e i n Oder mit etwoi ielfe — um leibi* die *ch muli i g «t en Monde todeiloi tu ifiubern He>ges*»Ut in den Periil-Werken iN 111 aill rtesU'liiiii); Konncn bie (iiesraal ein Los der am 13. X beginnenden XII. Deutschen Roichslotterie erhalten. Die AusBcndung von Werbe-schreiben, Bestellltarten etc iHt ini Zuge der MaUnahmen zur Kinspaning von Arbeit und Material untersagt. Wer sich also an der aussichta-relchen Ausspielung der zahl-reichen riesigen Treffer stei-gend bis zu Rm 500.000. -beteillgen will, sichert slob elnes der wenlgen verfUjfba-ГРП Lose durch sofortlge ISestellung - Vlertellosp flM 6.- , Achti'llose RM 3, tp Klasse - Staatl Ijotterie-Binnahme Prokopp, Wlen VI . Martahilfer.straSe 29 Los V e r .4 a n (1 a II ch Ins K e 1 (1 Službo dobi (xu.spuUinju, ki Mia dobro kukati in voditi gospodinjstvo, dobi v centru Krainburga stalno mesto. Stanovanje v hiši. Prednost imajo nad 30-letne, čiste in resne ženske. Naslov pri K. Bote, Krainburg, 4113-1 I'riduo, pošteno kmečko dekle do 30 let staro, dobi mesto na deželi za kmečka dela. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod »Dobra hiša«. 4115-1 yastir all pastlrica dobi stalno mesto v boljši kmftiji na deželi. Stroj Alois, gostilničar, Sa-puHcIi iH'l liees. 4109-1 Službe išče_ atarejši Ш0- KI, vajen vseh del na kmetiji, išče pinmerne zaposlitve najraje v okolici Krainburga. Pranko. Lorenz, ABling, VeldeserstraBr 82 4107-2 _Kupim jSanisku sobno opiavc« — kompletno kupim. Ponudbe na K. Bote. Krainburg, pod *4114-7 Stensko sobno »li kuhinjsko uro, č« tudi mulo pokvarjeno — kupim. Ponudbe poslati: A. M., Falkendorf 39. 4117-7 Kupim \ago od 150 kg noHlino-»a. - Antonija Balantič, Hotem-baseh 23. Po8ta Hiifiein. 4111-7 Pnišička od 40 kg naprej za rejo kupim. - Al. Pretnar, Blr Ivendorf 22 bei Podanrt. 4087-7 !iele«*n štedilnik, dobro о1хги-njen, kupim. Lorenz Schuster-scliitz, Staneschltseh 54, pošta St. A'eit /S. 4130-7 Otroški voziček, globok ali i^portnl, kupim ali dani zanj ol)le.ko ali dammite čevlje. Ponudbo na Hvaeti .FohHnn, Ko-krltz 38. 4135-7 (iiobok otroški vo/.ičck kupim ("e je dober — iili dam zanj moško obleko ali Ženski zimski plašč. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod štev. 4090-7 Družinsko spalnico, čisto In oliraiijeno, к'ч Im ali vzamem v posojilo. Ponudite na K. B Iviiiinburg, pod »Nujno«. 4091-7 Železen štedilnik, nov ali v de brem stanju, kupim ali zamenjam. Ponudbe na K. B., Krbg.. pod »Ob. Wessnltz«. MH3-7 Suhe gobe, v večjih množinah, se kupijo. Vreče na razpolago. Dopi.si pod »53.372« na Ala, Klagenfurt, Alterplatz 1. Gugalnega konja kupim. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod »Kmetija«. 4078-7 D<^ro ohranjen g^lobok otroški voziček kupim. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod »Dobro plačilo«. 4074-7 Ž e D 11 V e Katera ženska, od 30 let naprej, bi znala zaceliti ranjeno aroe 45-letnemu ločencu v državni službi? Dopise s sliko, katera se diskretno vrne, na K. Bote, Krainburg, pod »Lastno stanovanje« štev. 4061-21 I'otrti javljamo žalostno _ veet, da je dne 2. avgu- •sta 1944. padel na Vzhod* n«# dragi ein, brat, ne^'ftk Johann Schiberl. arenadier, Dragi Johann, polivaj т Miru! Spomin na ТЛв bo naša molitev. Freithot, T »eptembra 1944. ioltijote đroKma Sehibert. •» oiii'Kukiivuno prlilii pretresljivo ialoeflk veet. Je padel, naA nad vee ljubljeni ain in brat Franz Suppan. Grenadier, i' cvetoči mladoeti, star komaj 18 let. Padel je na Vzhodu 17. avgusU 1944. Truplo dragega Francelna počiva na nekem vojaAkem pokopališču. Drayl France!! Daleč od na« počivaA v tujini. Bodi Ti lahka tuja zemlja! V nažih srcih bo* v-.lvel večno! Rreslaeh, 8. »eptembra 1944. Wujofi: .'če Fran«, mati OiisUla, brata Johann in ЗРШр, aMtre Qetnid Maria, C&ailla In An lorn ter oatalo lorodatvo.