POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ANGELČEK 8
VSEBINA k 8. štev.: L.-F.: Pismu — Janko Samec: K risi (Pesem) — Črtomir Zoreč: Kletka brez ptička — I . F.: Janja Iii racla pogledala \ nebesa — Severin: Mlinček (Pesem) — J.F.. Bogomil: Miši — Črtomir Zoret J iutoln in ptiček — Fr. Ločniškar: VI uren ček (Pesem) -kramer Janko: Martinek in Ivanček Grišu: Berač (Pesem) — Zelena modrost — Bogomil: Ljubi Marijini otroci! — Uganke, skrivalice in drugo — Rešitve v 7.St.
Zagonetke v št." so prav rešili: Jakee Ln Stanko Konjai. Litija, Anica Meiste rl, Preval je; Tušek Mirko. Ptuj; Istcnit Antun, Žiri; Lovio Jan, Simon Živković, Franjo Arn Sek, Ver /tj, Murovič Roža. Kočevje; Jožef Crii, Ribnica; Rozman Marija, Toplak Hcrma, Kroflič Maric«. Sem Silvu. Skok Helena, Celje; Jerina Frartei, Ivtuius M ili voi, Verovšek Betic« Babic Miloš, Verbič Ivan, lì rjaveč Bogdan, Marko 1-Iorčii Saša Češnovar, Srdan I nrk. Ljubljana: Jereb Ivanka in Milena. Bukovščiea; Pepelnjak t rane, Radeče pri /. m.; Alfon/ Brzič, Slavko Majcrič, Celje: Emilija Toplak. Zg. Breg pri Ptuju; Stermica, Miklavšič Ivanka, lune Brigit«, Vodice: Kudolf Barzer. BrataneČice; Zemlji«' Al in ffoffmann Robert, Kucmanci; Toplak Frane, Savci; učenke L letnika zasebnega ženskega učiteljišča v Mariboru; Janez .Stepan, Hela Vuga, Celje; Stanko Heruga. Ptuj; Stanko Jakič, Hrustovo; Zad nikar Anica. Barje: Jankovič Jerica. Črn« vas; f.njdaršk-Julka, Trbovlje; Ljudmila Krainberger. Radvauje; Frane in Franck« Anzeljc, Francka Korošec. Vel. Bloke; Pacar Peter, Tržič; Zupančič Stanko. Stanko Glavič, Trbovlje: Pivec Matilda. Ponikva; Zdravko Vodouivec, Begunj«'; Aleksander Jeločnik, Anton Iskra. Iv«« \farkič, Franc f-ister. št. Vid n. Lj, (zavod); Bogdan Osolnik, Novo mesto; Andrej Žile, Grahovo; Pavla Burja, Bled; Francka Vehar, Poljane u. šk. L.; Cilka Tušek, Sv. Lenart n.Šk. L.; Cvetka Besov. Tržišče; Jože Opara, Ponikve; Tonček Suštersič, Maribor: Jug Franjo, Studenci; Božič Nada. Šiška ; Jožko in Mihec Barbie. Novo mesto; Ro/.alija Markež. Boh. Bela; Hutter Karol, Snežnik pri Rakeku; Kajta Doroteja, štore; Avsec
(Nadaljevanje on tretji strani ovitku.)
Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za l»to 1929/30
Din 22, Angelček sam Din 8. Urednik in izdajatelj: Jožef Vole, stolni kanonik v Ljubljani,
Pred škofijo št. 8. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na »Uredništvo Vrtca in
Angelčka« v Ljubljani, Pred škofijo št 8. Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (dr. Jožef Demšar) v Ljubljani, S*. Petra cesta št, 80. čekovni račun oprave št. 10.470. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel č«č.
Martin, 1 rbovljc-Vode; B<-ranit- Rozika, Župečja vas na Dr. polj u ; Platzer Ivan in Mlakar Dragotin. Šoštanj; Schwill-schay Josip, štore; Iwargnè Mama, Golob Justina Marija I orle ž, Julija Pevec, Ponikva; V.alentau Katica in Nezioa Korpar, Apače; Pernat Marija. Sp. Pleter je; Berčič Anica. Demšar Mici, Rudolf Francka, Kuhar Leučka, šušteršič Jelka. Poljanec Tončka, Votle Minka, šn.šteršif- Marija. Klobučar Marija, Črnile« jnlku, Potočnik Anka. l.ev.siek Milenu. Hafner V lasta, Volčjak Iva. Pnjer Pavla, Žagar Terezika. Jelovèau Mara, Kalan Angela. Bučar Danica. Wolkeusperg Hilda. Skofja Loka; Cehovi n Jurij. PlatovSek J.. Klarič A. Močnik R., Gajšek S., Ko$ M.. Mraz J., Pozi nek K.. Križani» IU šprajcer J.. Vcčuik Fr., Jug D.. Vrmočnik K.. Rozman L. >ik..sek II.. Scigan Z.. Štore; Ljubica Cerar. J u van Manina. I itidner Jožefa. Ranzinger Erika, šribar T j a.sa, Svarč Magda. Weilgoni Vanda. Litija. Lisac Ivan, Trbovlje-Vode; Pavli» Mavric, Boh. Bistrica; Zor man Janez. Tome Stanko, Videti? I orezija. Metlika; Ahačič Metod, Tržič; Karel Kaspar. Ptuj: Ludvik Leskova r, Maribor: /a buk o v Se k Rozaliia. Ponikva. 1'ristovšek Raimund, štore; Zorko Stanislav. Loke-Trbovlje; K redar Lud o vik. Trbovlje-Vode; R.Kiep. 1'avlika Wik n vrh. Jožica Prettner. - Izžreban je I s t e nj č \nton.
Besedo ugankarjem. ,Nada|ieT.)
Ves mesci- ste bili radovedni na rešitev uganke, radi ktìlere je bajejslavni pesnik Homer umrl, ker je ni znal rešili.
Kaj pa vi? Umrli niste — ali ste jo pa prav rešili? -Kako so rekli ribiči? — »Kar smo ujeli, smo tatti pustili; česar pa nismo ujeli, pa s st*boj nescnio.«
Tisti hudobni ribiči, ki so slavnega pesnika Ilomera spravili pod /cmljo, so lovili — uši. Kar so jih ujeli, ao j 11 » res tam pustili; kar jih pa niso polovili. so jin pa * «.»•boj nesli. Hudobneži so bili, kajne?
;\o, tista uganka o»Koluml>ovem jajcu je pa vseui znana.
Slavni Krištof Kolumb je mislil najti morsko bližnjico v ludi jo, palje pri lemjposkiisu odkril nov iteljsveta -Ameriko,
Ob neki priliki so nevoščljivi ljudje v njegovi navzoč nosti govorili, du lo, kar je storil Kolumb, ni nič posebnega. Kaj takega bi bil lahko storil tudi kdo drugi.
Kolumb jih je mirno poslušal in se nič ni zagovarjal, Ko mu je bilo pa lega zabavljanja le preveč, je ukazal prinesti čisto navadno kurje jajce.
»Kdo izmed vas, gospodje,« jih nagovori, >mi zna po-siaviti to jajce pokonci, da se mu ne bo prevrnilo po mizi?«
Gospodje so poskušali in poskušali, pa ni šlo. Nato pa vzame v roko jajce Krištof Kolumb, ga na enem koncu malo ntare in nato postavi pred zbrane zabavljače na mizo.
-O, to bi bili mi tudi lahko storili.« so se opravičevali.
»Seveda, seveda!« je pritrjeval Krištof Kolumb. »ampak pokazati sem vam moral le jaz.«
Upamo, da so zbrani gospodje razumeli tadi primero med kvišku stoječim jajcem in me.d odkritjem Amerike. In \»z upam. da sem s temle kramljanjem vsa| malo razvedril vaše od ugibanja utrujene glavice.	J. L.
APRIL	ANGELČEK ♦♦♦♦♦ 1929 1930
L.-F.: Pisma.
PRELJUBA FRANCIKA!
\ ZADNJEM pismu pa stočeš. kakor bi ga bil pisal star invalid, ne pa moja poskočna Erancika. ; Zima. bolezen, šola. fižol .. .!«. To so pa res hude reči! Celo občuduješ me zaradi mojega odgovora! No — saj pri-, znam. da ni zraslo vse na mojem zelniku. Prepričala sem Te pa vendarle, kajne, da so dolgi lasje za dekle posebna lepota in slika deklice ob koncu mojega pisma Ti je naredila skomine... Kada bi bila tudi Ti taka. in celo naslikana v Angelčku ? To se še lahko zgodi. O veliki noći pridem, če l>osta dovolila Bog in naša mama. pa si znieriva lase. Bova zapisali in videli, za koliko bodo zrasli do božiča. Moja teta si jih pristriže ob vsakem mlaju, pa ima zmerjaj krajše. Ti si pa napravi na pomlad mazilo iz sala in smrekovih vršičev. pa boš ohranila lase goste in dolge.
Zima — praviš! Pa kakšna! Pod vsakim grmom cvete že teloh in mačice prodajajo tu v L j ubijan i že kar od božiča naprej. Morda pri vas med gorami kaj
bolj pritiska mraz — lahko se sankaš drsaš in kepaš po volji, kar se mi v mestu ne smemo. In po poli v šolo imaš zabavo, če ni drugega, pa lahko gledaš trope vran in poslušaš, kako se kregajo vrabci s sinicami, ščinkavc-i in kosi. In vidiš zajčka, mogoče tudi volka, medveda... Veš, Francika, strašno rada bi jaz srečala na potu v Šolo medveda — samo preblizu bi mi ne smel priti...
s>Učiti se moram pri mizi in izbirati fižol . praviš. No, učenja nimaš toliko, da bi se ti vneli možgani; fižol izbirati pa je zame veselje. Tu je rumenček, kofeiar, porcelanček. fižolica, ribničan. kostanjar, črešnjevec, prepeličar, orličar, maslenec in še druge vrste. Ali ni ta velika razlika zelo prijetna?
In dečki vam nagajajo na poti v šolo? Te nadloge me v Ljubljani res nimamo, ker imamo deklice svoje šole. Pa gotovo tudi ve nagajate dečkom in moja Francika bržčas ni zadnja, če se tako rada pretepava s svojim bratom in grize kakor mačka. Tožiš tudi rada . .. Ne misli pa. da so mestni dečki kaj lx>ljši od vaših. Poba je poba. Tudi tukaj razgrajajo — posebno predmestni — na poti iz šole. se tepejo, kamenjajo, zmerjajo in ubijejo marsikatero Šipo. Ln če kateri deček zašpeca* tovariša v šoli, dobi domov grede po grbi.
To se pa gotovo v mestu še ni zgodilo, da bi bil prišel deček v šolo bolan, ker se je napil žganja. Žganje je strup za odrasle, pa še bolj za mladino. Posebno strupeno je tovarniško žganje: že marsikdo se je zastrupil ž njim. Otrok, ki uživa žganje ali vino. otopi na možganih in zaostaja v rasti. Nadloga postane domačim in občini. Ka j ni pri vas Mladih junakov ? To so otroci, ki se zaobljubijo, da ne bodo pokusili nobenega alkohola. Taki otroci se poznajo in razločijo od drugih: vljudni so, pridni doma in v Šoli. Stefanjev je pač naredil, kar je videl delati odrasle. Je že res — pa kdo mu je rekel, da mora otrok za vsemi neumnostmi, ki jih delajo odrasli? Poglej: neka naša soseda je dajala svojemu štiriletnemu otroku vina, žganja in piva. Dejala je: rC°e je meni dobro, tudi otroku ne more Škoditi.« Pa se je otrok zastrupil in je umrl. Ali se zastrupljajo tudi pri vas že šolski dečki s tobakom?
Danes je moje pismo bolj suhoparno. Ne vem. zakaj. Morda zato, ker se bojim, da bi me spet ne zafrknila. kako sem učena. O ti Francika ti franckasta! Prisrčno Te pozdravlja
Tvoja Dragica.
Pripis. Lepe pozdrave Tvojim staršem in Jan-ku (?).
tanko Samec: Krist.
S pogledom dvignjenim v nebo. oprt na žalostno zemljo visi nu trhlem križu Krist.
Z rokami v vis razpetimi, i> trpljenja molk ujetimi strmi navzgor svetal in cist.
Iii rdeča kri mu ore iz prs in k ustom, se tišči mu trs. grenak bolj od pelina.
Pa kaj te gobe je trpkost — ko mnogo ljutejša bridkost ne gre mu iz spomina!
Je sen o oočki ljubljeni, o življenja dneh izgubljeni, ki mu srce pretresa.
Tako nisi iz dneva v dan v trpljenje svoje bridko vdan in trudno zre v nebesa ...
Črtomir Zoreč: Kletka brez ptička.
JANKO ne razume« kako morejo nekateri ljudje imeti ptičke v kletkah.	4
Janko si misli: Kot je greh. utrgati po nepotrebnem cvetko z livade, tako je greli zasužnjiti ptička. Cvet je ustvarjen, da rase in dehti, ptiček pa zato. da leta pod nebom in da vriska v svobodi.«
Janko si je kupil yseeno kletko. Dal jo je na okno. \ kletko je natrosil zrnja in položil vanjo skledico s čisto vodo; celò gnezdeče je napravil iz mehke bombaževi ne in še gugalnico je pritrdil tja in zrcalce.
Mimo okna so hodili ljudje. Marsikateri je vprašal: Čemu pa ti je ta prazna kletka?«
Tem je odgovarjal Janko: Zadovoljen sem sam s seboj, kadarkoli se ozrem na kletko. Lahko bi imel v njej ptička, pa jo rajši pustim prazno. Če bi hotel, bi bil kak rumeni kanarček ali rjavi drozg, črni kos, rdečkasti kalin, pisani ščinkavec. lišček. kraljiček ali katerikoli ptičkov moj suženj, lako pa, hvala Bogu, je vsaj eden izmed njih svoboden.

L. F.: Janja bi rada pogledala v nebesa.
MALA Janja je šla za pogrebom stare matere. Rekli so ji. tla je šla stara mama za starim očetom v nebesa. Radovedna je gledala punčka, kam bodo ponesli staro mamo in odkod pojde v nebo. Pa glej — zanesli so jo v temno jamo in zagrnili krsto s prstjo.
Kako more zdaj stara mati. ki so jo zaprli v ozko krsto in zaprli v tesni grob. kako more zdaj stara mama v nebesa?
Janja je premišljevala o tem in pustila je svojo punčko v omari, pustila žogo in mislila na nebesa. Sosedova Mara ji je povedala, kako je v nebesih:
Tam so dolge zlate mize. pokrite z zlatim prtom. Za mizami sedijo svetniki in se gostijo. Angelci jim nosijo z zlatom pokrite jedi.«
Janja je vzdihnila: Ko bi mogla pogledati samo za hip v nebesa...! Videla bi, kaj delata stari ata in mama. kaj sosedov Tinček in stara botra Meta. \ idela bi, kako prižigajo angelčki zvečer zvezde na nebu. da svetijo svetnikom pri gostiji in pripovedujejo nam. ki smo še na zemlji, da mora biti tam gori — ah! — tako lepo!«
:» Nebesa bi videla rada,« je tožila Janja Mari. Mara je pokazala na grič pred vasjo: Poglej — tam se drži nebo zemlje: če greva tam gor, se bova kar dotaknili neba — mogoče tudi, da bi skočili vanje.«
Pojdiva! je silila Janja. Poj diva hitro, mogoče niso še pokosili tam gori, pa dobiva še kaj zlatih jedi.«
Deklici sta se vzpeli na grič... A glej — nebo'.... Ko je mislila Janja, da se ga dotakne, da ga prime, pa se je odmaknilo na visoko goro. Pojdiva na goro! je silila Janja. Prišel je stari vaški črednik, ki je pasel po griču, in vprašal deklici, kam gresta.
»V nebesa?« se je začudil in dvignil Janjo v naročje. Pokazal ji je bližnjo goro in visoke vrhove za njo in vzdihnil: »Nebesa? Ko prideš na bližnjo goro, se ti umakne nebo na one vrhove. In ko bi prišla na one vrhove, bi bilo nebo spet daleč od njih. Nebo, ljuba moja deklica, boš videla samo, če boš pošteno živela in srečno umrla.-.
Severin: Mlinček.
Ob potoku delani mlinček, da nameljem si pšenice, da nameljem iti popeljem jo domoo.
kruhek jedli homo beli. morda se potičico ... E j. zato pa le meljimo zlato si pšeničico
Klipe klope dela mlinček, šum, šum. šum vodica, ali kje je. kje pšenica? O. pšenička ni še zrela, v mlinu se ne bo še m lei a, kruhka belega ne bo ... Se bo!
J. E. Bogomil : Miš!
STRAŠNO je to U so sc hudovali tiste dni Poli-čarjeva mama. Podnevi človek nimaš za miren oddihi jaj miru: živina, kuretina. kuhinja in še otroci — eden lačen, drugi žejen, tretji joka, četrti se je v prst urezal. enega trebuh boli in tako po vrsti. Zdaj pa še
ponoči, ko se je odnekod p ri tepla ta nesrečna miš, da gloda in robka in škraba. Oh. saj pravim, no!« In za glavo so se prijeli.
Otroci so slišali to zdihovanje in najstarejši ter najpogumnejši. Janko, je poklical vse mlade Poličarje na posvetovanje.
»Jaz jo bom s palico zapodil iz luknje,« je začel z načrtom za napad. Ti. Minka. jo boš pa z vodo polila. da bo težje tekla. Ti. France!j. ti ji boš pa po-
magai. Jerček jo bo pa ujel pod klobuk, potem nam pa ne bo ušla. Pa bo v hiši mir in mama bodo spet lahko spali.«
In se je izvedlo obleganje mišje trdnjave.
Preplašena miška je begala pred Po I i carjev im i napadalci. Sedem nad enega! In tako drobnega! Sedem nad eno miško! Hitro se je miška zavedela. Iz njenega domovanja je vodilo dosti potov.
Smuk v luknjo! — Najstarejši je pomolil zadnjo oplat kvišku in je zamodroval-.
Aha! Goljufati nas misli. Pa nas ne bo. — Tiho! — Bo kmalu nazaj; potem jo pa bomo. — Tiho! — Jerček! — FranceljN
Miška se je res spet prikazala.
Zdaj pa le tiho! je zavpil najstarejši, z brado pod stopnico.
»Na! — Spet je ušla, ker niste tiho.«
Saj tudi ti nisi !
Nastal je kreg. Malo. da ni prišlo do boja. Miška se je pa res prestrašila vpitja in jo je ucvrla iz nevarnega kraja pod streho.
Phh!« je tam kmalu potem nekaj reklo. Sosedov muc je bil zadovoljen s svojo južino.
P oli carje v a vojska je pa še čakala in čakala, šele glad jo je opoldne razgnal.
Jo bomo pa jutri! je rekel oni, ko je spet spravil zadnjo oplat v pravi tir.
Pa tudi jutri ni bilo nič, in jutri in jutri in spet jutri ... nikdar nič.
Preveč smo jo prestrašili, ker nas je bilo toliko,« ho modrovali napadalcu
V hiši je bil pa le spet mir.
Črtomir Zoreč: Lincoln in ptiček.
NEKEGA jutra je jezdil Lincoln s svojimi prijatelji skozi gozd. Med potjo so opazili na tleh mladiča, ki je ves nebogljen padel iz gnezda in milo čivkal. Jezdili pa so dalje, Cez čas zaustavi Lincoln svojega konja, ga obrne in zdi rja nazaj. Pobere ptička
in ga nežno položi na vejico blizu gnezda. Nato odjezdi za svojimi tovariši. Eden pa mu reče posmehljivo: »Lincolne, zakaj ste se dali zadržati s tako malenkostjo?« Lincoln s silnim glasom odgovori: »Prijatelj, le to vam morem reči, da mi je zdaj ugodneje.« Ta prigoda dokazuje dobro srce Lincolna, znamenitega osvoboditelja ameriških sužnjev in poznejšega predsednika Združenih držav ameriških.
Fr. Ločniškar: Murenček.
Murenček kuka iz luknjice cri — čri — òri — cri, približa ne deček mu skrivoma in murenčka nič več ni.
E j. murenček dobro pozna la svet in ve kaj fantiček zna: na fio j al bi mu in s pal č i co sirovo bezal bi ga.
Tam v luknjici pa je varen pred njim in tiho se mu smeji, trebušček se tolsti kar trese mu, tako se mu dobro zdi.
Kramer Janko: Martinek in lvanček.
V NAŠI vasi vse pozna Martinka! Vsak ga tudi prav odkrito ljubi.
Pa Martinek mu ni pravo ime. Prijelo se ga je. Martinek pa ni deček, ampak mož.
Mož ima že čez sedemdeset let. a navzlic visoki starosti ga vidimo pogosto s konjem na cesti. Težkega
BSBSSSBSaBfiB 121
dela ne zmore več, vozi pa še lahko in z veseljem, zato mu pa tudi domači te ljubavi ne kratijo.
Ko Martinek vozi, mu sije veselje iz oči. saj je njegova živalca lepo rcjena iu zelo pohlevna. Le tupa-tam kdaj gleda resnobno v svet. če namreč, sedeč na visokem kozlu, pelje mrliča na kraj večnega počitka.
Martinkovo veselje so pa tudi otroci, in ni čuda, če se je Ivanček, ki prihaja v našo vas na počitnice, z Martinkom kaj hitro seznauil, že radi konja in voza.
Pogosto jo mahne k njemu vprašat, bo li danes kaj vozil. In če mu pove, da bo, tedaj je Ivanček ves srečen. Ako pa starček uiuia vožnje, jo pa uajde, samo da ustreže mlademu prijatelju.
Napreže in hajdi na polje, ua travnik! In takrat, oj takrat! Ivanček dobi — vajeti! Ponosno jih drži v rokah, kliče: hi, iaot! in gleda na lew in na desno, ali ga ne vidi kdo. kaj je in kaj zna.
Zna pa še več: napreči tudi in izpreči in jahati? Res! Ko jaha Ivanček po dvorišču, se še boječemu očetu dobro zdi, da ima tako pogumnega sinčka.
Toda vsake počitnice imajo svoj konec. Težko je vselej slovo. Poleg obljube, da se bosta še vozila, sprejme Ivanček od Martinka na pot še naročilo, naj 6e pridno uči in prinese pokazat spričevalo. In Ivanček se uči že zaradi Martiuka in sili, čim dobi spričevalo, k njemu.
Tedaj Martinek gleda in gleda, pa nič ne reče. Ivanček si hitro pomaga. Martinek, zdaj pišejo številke tako, da je pet najboljše, ena najslabše,« pojasni deček. A Martinek ne verjame in ne verjame. Na pomot- mora Ivančkov oče, mora mati. preden Martinek uvidi, da je Ivanček res priden tudi v šoli in ne le o počitnicah, ko vozi. naprega in izprega ter jaha.
Griša: Berač.
S torbo krog orat u hodim brez domu od or a t do ora t. Lačen, ves ubog od mladih nog prosim vbog&jme. Kdo je oče moj? Mati. kje — kdo ve? Jaz ju ne poznam. I smiljeno sreč — tujčeve roke odpirajo mi hram. l edno: Dober dan! — Hvala! — -Lahko noči* to je kukor stroj, ki ga oberoč goni in orti glad — tovariš moj. Po ves božji dan sklepa polno dlan tu in tam pohlep — jaz pa padem oznak. ko je prišel mrak. v kotu na otep.-1 skednju me /budi zopet žarek zlat: ; Vstani, potni brat! Vzemi palico, prosi malico od ora t do vrat/v
Zelena modrost.
J EU NE J EC hodi že drugo leto v šolo. Začetkom novega šolskega leta ga vpraša gospod ikalehet: »Jernejec, še veš, ali je več kot en Bog?« — Jernejec gleda nekaj časa v strop, potem pa ravnodušno prizna: »Sem že pozabil.«
katehet: V osmi božji zapovedi je prepovedana tudi laž. Ali veste, kdo laže?« — Jvirček dvigne roko: »Gospod, jaz!«
*
Milica: »Moja maina zna pa na klavir, tvoja pa ne!« — Artica: »Naša mama zna pa vse zobe v/.etti iz ust. vaša pa ne!«
Učenec- se skuša voziti na kolesu in od zad zadene v pešca. — »Tepec, ali ne znaš zvoniti?« — »O ja. zvoniti že znam. voziti pa še ne čisto dobro.«
Dorica: »Vlama, ali tudi ljubi Bog katerikrat zboli?« — Mama: »Kako. du to vprašaš?« — »Zato. ker je atej zjutraj rekel, da je ljubi Bog ponoči našega zdravnika poklical k sebi.«
*
Minka ni pazila v šoli, iko je gospodična učiteljica razlagala, da so v gozdu kače in da je kača nevarna stvar: nekatera Lina .strup pa piiči in človek mora še umreti, ako ne pride pravočasna pomoč. — »No. Minka, zakaj se moraš varovati kače?« — Minka: »Zetu, da bi ona mene ne zepelaia.«
Pepič Dušanu: »Ali imaš ti kakšno sestrico domaž« — Dušan: »Nobene,« — »Bratca tudi ne?« — »Tudi ne.« — »Is kom se pa potom tepeš?«
Drago: »Papa. danes sem pa ie tri muhe ubil. Dva samca pa eno samico.« — >K.ako to veš, da eno samico pa dva *ainea?< — »Tako. papa: eno sem na zrcalu, dve pa na vrčku za pivo.«
*
Ob Boliinjskiiin jezeru. Janko: »O koliko vode!« — Stanko: »Kobi ti videi, koliko je je še spodaj!«
Angelica pride z mamo prvič v cerkev, ko je ravno pridiga. Začudena vpraša: »Mama, zakaj pa umi-le gori nima nič nog?«
124 ——■	————^SiSi
Bogomil: Ljubi Marijini otroci!
DANES vam predstavim veliko število tistih svetnikov, ki jim pravimo sveti m u č e 11 c i. Slovenska beseda nas spominja na muke. ki so jih ti sveti ljudje prestali zato, ker so javno spoznavali svojo vero. latinska ali prav za prav grška beseda inartvres« (y = i, torej martires) nam pa pojasnjuje, da so oni priče ali tudi priče va ve i za resničnost naše svete vere. Kolikor imajo nebesa svetih mučeneev. toliko je tam za nas prič. da je vse resnično, kar verujemo o Bogu. o Kristusu Odrešen i k u, o Mariji, materi božji, o svetih zakramentih, sploh vse. česar se učimo v katekizmu.
če beremo o svetih mučencih in če premišljujemo, koliko so morali za Kristusa pretrpeti, se nam ti ljudje v resnici smilijo in neka sveta jeza nas pograbi, da bi šli nad tiste, ki so jih mučili in bi jim že pokazali ... Sveti mučenei pa niso bili naših misli: molili so za tiste, ki so jih preganjali. Morebiti se še spominjate, kako je molil sveti Štefan: Gospod, ne prištevaj jim tega greha!«
Kadar govorimo o mučencih. imamo navadno pred očmi samo prve čase krščanstva in navadno mislimo, da so samo v Rimu doma sveti mučenei. Pa to ni res. \ se dežele jih imajo in vsi časi. Saj ste gotovo brali in slišali, da je ob času strahovitega preganjanja svete Cerkve tam v daljni Mehiki mnogo katoličanov prelilo svojo kri za Jezusa. In med njimi je bilo tudi mnogo otrok.
Pa res! Se o tem se pogovorimo, koliko star je treba biti. če kdo hoče postati mučenee. Vsako starost najdemo med mučenei. starčke, može. žene. mladeniče, dekleta in tudi otroke.
Naj vani izmed velikega Števila otrok predstavim tri dečke-mučence. ki so dali svoje mlado življenje za Kristusa leta 1597. tam na Japonskem. Dva sta bila stara po 15 let. Tomaž, s priimkom Cozaki, in Ludo vik. Najmlajši je bil pa Anton, star 12 let. Vsi trije so bili mašni strežniki.
Anton in njegovi starši so komaj postali katoličaui, ko je Bog že klical malega Tončka k časti mučeništva. Starši bi ga bili radi pregovorili, da bo lahko še pozneje umrl za Kristusa, a deček se ni dal pregovoriti. Sodnik mu je obetal bogastvo in časti, za svojega ga je hotel vzeti — pa je bilo vse zastonj.
Nespametno bi bilo,« je odgovarjal mali mučenec, če bi nekaj trenutnega in minljivega višje cenil kakor pa večne dobrote. In ko ga je sodnik še nagovarjal, naj si premisli, mu je Tonček odgovoril: »Kmalu boš razumel, kako malo cenim tvoje obljube in svoje življenje. Ne bojim se ne križa in drugega trpljenja. Ne želim si drugega kakor umreti iz ljubezni do Njega, ki je zame na križu umrl. Svoji materi pa je dejal: Potolaži se. ljuba mati! V nebesih hočem zate prositi. Ne jokaj radii mene. ampak jokaj rajši radi poganov. Jaz grem k Bogu. da ga bom vekomaj užival, oni pa hočejo ostati v svoji slepoti. Ne toži. da ne bodo oni mislili, da ti ni prav, če umijem iz ljubezni do Boga. To bi nikakor ne bilo prav, če se ne veselimo, da moremo zaradi Njega umreti, ki je prej umrl za nas.t
Vidite, tako je govoril mladi mučenec.
Vi si pa morda mislite, da ne morete postati mu-čenci. ker ne morete darovati svojega življenja Kristusu. Pa ste kljub temu lahko mučenci. Odpusti človeku. ki te je razžalil; premagaj svojo jezo, ki te grabi: ustavljaj se skušnjavi, ko te zjutraj vabi zvon v cerkev k angelski mizi, ti bi pa tako rad še malo poležal... ne, ne. grem v cerkev, h Kristusu, pa boš tudi ti junak.
Bog nas kliče k sebi po različnih potih. Samo, da bi mi njegovo vabilo vselej spoznali in se po njem ravnali!
Naj nas zato blagoslavlja s svojim ljubljenim Sinom mati Marija!
l/ganJce, skrivalice in drugo.
Črka E.
Preriši to črko E uh papir in izrezi jo na tlele, kakor ti kažejo debelejše črte. Potem pa naredi iz teh delov pravo-kotJiik. Po vrsti brane črke ti bodo povedale žensko ime.
Konjiček.
(Rihteršič Boris.)
			1 .0,	po	1		
	ma-	le-	žno	ra fi-	1 ne- J	c ve-	
	de-	sve-	ke-	do	1 st°- 1	le	
ti.	do	te	sti,	dol-	ti.	nik-	o-
de-	skrb	te	na	io.	1 vzel, j	si-	cve-
	jaz	za	te	ti.	1 fe 1	si	
	le.	pod	ve-	bi?	1 ~ 1	tu	
bonl	le	Oj			1 jaz 1	Pa	ta
de-			skr-	sel	1		lom
Crkovniea.
a	I a	i a I a
a	i a cl j d
<1	i	m !_n_
n	I r	i u I u
Vodoravno: t. planet. 2. pisarna. "5. žensko ime. 4. prvi . človek. Navpično izraža iste besede.
Premeteni ječar.
a
Misli si. da kaže gorenja slika jetnišnico in v nji posamezne celice (ječe). Teh je 15. v a biva ječar. Kako more priti ječar v eni poti po vseh celicah, ne da bi v katero dvakrat stopil. Tudi se mora spet do svoje celice vrniti.
Rešllcl In imena reillcev — ki se sprejemajo le tekom 10 dni po Izidu lista In se objavljajo le Imena onih reillcev, ki bodo rešili vse zagonetke — v prihodnji številki.
Zvezde.
Številke ob robih kažejo, katera zvezda se vzame; zvezda v tisti vrsti pa pokaže črko. ki je v tisti navpični vrsti. Bog vse vidi.
Črka »T«.
Rešitve v 7. številki.
Posetnica.
BRASJEVKA
3_ i
5