Izhaja vsak eotrtok. Cona mu je 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ea Ameriko in druge tuje državo o K.) — Posamezno številko so prodajajo
po 10 vinorj
S prilogama:
Haš kmečki dom" in fiNaša gospodinja".
Spisi in dopisi so pošiljajo: UroclniStvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Narofinina. roklamacijo in inserati pa: Upravništvu „DomoliubaV -Ljubljana, Kopitarjeva ulica —
Štev. 5.

V Ljubljani, dne 4. februarja 1915.
Leto XXVIII.
»v.
Bf


liiofiio roko Ido raz-
mora vlada že vendar z noseči cla prepreči umazano delo i.u Hčrdh Špekulantov, ki ras. da polni o sVeje žepe. Komisija „„5» ilvž.iivne dolgove je izdala po-
da so
za naše državne dolg« rotilo, iz katerega je razvidno, znašali državni dolgovi koncem mese-ca junija t. 1. 5.78G:;!00.00(> kron. sn katero je treba plačevati letno 263.500.000
J ............pol Iiulijo-
IMC JC
(dvestotriinšestdesel na) kron obresti.
ivreiačiia. Vlada je „..,... loge žita, katere bo izročila ..•bcinam, ,i., „■., hr>,io oililiiiiili med prebivalstvo.
zaplenila v e za-
da ga bodo oddaji.ii med pr 1'radno poročilo pravi, da je kruli do prihodnje žetve zagotovljen in bo Nemčija tudi v gospodarskem oziru nepremagljiva. Nemška javnost pozdvnvija to delo vlade. Ro.is'ni dan nemškega cesarja se je praznoval p > vsej Nemčiji z molitvami brez drugih slovesiiosii, kakor je želel cesar sam.
Vaiiian. Himski župan je obiskal pretekli teden papeževo bolnico Santa
.Marin, kjer se nahajajo ponesr.....m i
po potresu. Ko se je poslovil, je prosil navzočega duhovnik.'1 da naj sporen sv. Očetu njegovo udi nosi in obči van je za vse, kar je videl. Dne 27. pr je sprejel sv. oče v avdijenci
Pregled po svetu.
Avstrija. Zunanji minister Burian se je mudil pretekli teden v nemškem glavnem sumu, kjer ga je sprejel cesar .Viljem. Prestolonaslednik se je povrnil iz nemškega glavnega stana na Dunaj, kjer je bil zaslišan od cesarja v avdijenci, nato pa se je podal zopet na bojišče. — Kakor smo že poročali, sc pričakuje, cla bo odstopil sktipi.i finančni minister Hilinski. Na njegovo mesto je določen pl. Koerber, ki je bil že pred leti avstrijski ministrski predsednik. - Tržaški namestnik princ Hoh-enlobe pride na Dunaj v službo predsednika računskega dvora, na njegovo mesto v Trst pa pride sedanji koroški deželni predsednik. — člani gosposke zbornice so imeli na Dunaju pretekli teden posvetovanje zaradi preskrbe prebivalstva s hrano. Tozadevne nasvete, za katere so se že pred meseci zavzemali pismeno in iistmeno naši poslanci, so sporočili vladi, ki jih bo upoštevala. Novega ni nič posebnega v teli zahtevali, vidi pa se, da so prišli že vsi krogi v Avstriji do prepričanja, da
iibčudo-m.
avstro-
ogrskega poslanika, ki j" nameščen p, i sv. Siolici. /.u patriarha v Heiietkali je imenovan nionsignor l)ella-l 'on-taine.
Italija. Zadnji poiivs je napravil v Italiji grozno škodo, Onilev je dognala, dii znaša škoda samo v n([uilskcm okniju nad 100 milijonov lir. Tudi v Italiji se bo na vodilnih mestih n'kaj izpremenilo. Politik (iiolitti delit proti sedanjemu ministrskemu predsedniku Salandri. Dne 25. pr. m. so uveljavili v Italiji novo postil vo. ki zelo omejuje žgnnjetoč in prodajanje žganja ob praznikih in oh volitvah kakor tudi vsem mladoletnim pml Ki. letom.
Kakor se more povzeti i/, poročil v časopisih, izgubljajo vojni hujši nči vedno več pristašev. Pravijo, tla. če se ne posreči vreči Salnndro pride na njegovo mesto Giolitti, ki je baje odločno za nevtralnost Italije. Dne 27. pr. m. so poročali časopisi da znaša število potresnih žrtev 11.000 oseb. Neki vojaški list v Italiji poroča, da hi Italija rabila za vojsko 4000 milijonov lir. Huski časopisi ponr ajo, cla imajo v Peterburgu jasne dokaze, rla je Italija zasedla Valono v Albaniji v sporazumu /. Avstrijo in Nemčijo. Vsled kraljevega dekreta z dne 7. pr. m. je nakazanih IG in pol milijona lir zu vojaške zrakoplove.
Francija. V I.uniu imajo Francoz' zaprte tiste nemške državljane, ki si, se ob izbruhu vojske nahajali v Franciji. — Glavnega plačilnega mojstra francoske armade so zaradi velikih poneverb zaprli. - Francoska vlada namerava zahtevati za prvo polovico leta lJh, nadaljni vojni kredit v znesku ,s m pol tisoč milijonov frankov.
Antjlifa. Listi poročajo, cla bodo v navre na hraiicoskcm cel mesec februar prevažali novo angleško armado. -Na Angleškem se nekaj giblje med on-
dolnimi delavci v premo »-;"itiii ■ bodo baje pričeli stavkali. mornarica je izgubila do / ! ., |R ^ kili bojnih ladij. — Za vojsko je jZM' Anglija do zdaj 5000 milijon,,v :iroi|" \' Londonu čutijo veliko d ;,,j0 | katera živila so se podražila ,")(j ,",' stotkov. Minister javnih tlel je (IZn' nii, (hi razpolaga Anglija s mj|'; ' liom pehotne rezerve ki j<> j,|;o v> čas pošlje na bojišče.
Rusija. Bliska vlada je i ,;;i|a , morajo vsi Nemci, Avstriji i ju (jgrj\ 28. januarja zapustili Rusijo. s;lmo" Peterburgu znaša število teh ji oseb. To so seveda tisti nn. ■ žcih- . otroci, ki niso podvrženi v škislio. bi. Huski finančni minister j« ot|p,. (oval na Francosko in An. i -i<0> M dobi kaj denarja. Pravijo, da. če ned,). bi 1'usija večjega posojila, ji m-bo nn,-goče voditi vojske čez nr- ^ carjev ukaz je bil sklican ru-l;i tliža ni svet na .'50. januarje, rtu- , a ua februarja. Ittisi so ustanovili vb 1 jei.i i sio pravoslavnih oh	Kran-
eoski ^eneral Pati sc je pri t lial vi;, skj glavni stiin, da izroči ki. vu Nil, liiju vojaško svetinjo in da posvetijo o vojaškem položaju. liusijo stane dosedaj vsak diin vojsk' ': ju j.,,; milijona kron. V Kusiji d- - novi noiranjega ministra. I. i > * i mroh da zahteva ruska vlada nov \njnik. • dit v znesku 20 miljard kron tiar v pok lica 1 letnik 1915. 580.H0U i >ž nn takoj pod orožje.
Srbija. Rusija se še	i trudi
da hi dosegla sporazum m- I ^-rltijo
Bolgarijo. V tii namen je i....... v >
fijo knez Tniheckoj. Iz '-•''iiiia p-ročaju, da se je hil v ook> > I i ■ i struni ■ ce luni boj med srbskimi v«. in n hitmediiiiskimi begunci. Si l » li"1, ■ zabraniti prcliod mobainedai>i'c\ i holfiir.-ko ozemlje. Številu vojn-"i"i podvrženih mohnmedaneov <■ ii.i'> : UOOtl mož.
Polganin. Srbski odgo\" na l-g,u ko noto radi srbskih gro:wvil<H v .Maceiloniji je Holgare zelu vnzburi-Ministrski svet je pozval v-1' >lrž;u-ne in občinske bolnišnice, d - naj J'v" dejo strežniške tečaje. v --11 iiski >■■ sar je dne 29. m. m. sprejel h ''gnrsk'-1 poslanika Toševu, ki mu je iz očilsV poverilntoft. — Pogajanja z1 SP01': um moti i Bolgarijo in Rutin 11P 110 ivipl^lnjejo.
t vnngo?a. Lisi i poroča j( pretekli teden bili med naši gorskimi četami zelo hudi rim so Črnogorci podlegli, glešl-.ega visokega plemstva oklic v korist Črnogorcem,
da so •>' j in črno* i. kalf člani nn-
-o izdaii
■o v nf;
varnosti, da uniro vsled iul mc- — Albaniji so se zasukale šivati ii'Ko>; so začeli tudi Malisori naga.ati b"'1 gorcem, katerim zaplenjajo z nji" madd namenjeno blago.	. ....
Turčija. Surki paša jc hovni poveljnik turške kavi-a^ke niacle. Ituskii poročila trdijo, a-1 Busi v bojih na Kavkazu ui 'h sUI , novega adjulanlu. Bolgari .in I"-odklonila rusko prošnjo, naj s
dovolil prehod njenih čet proti Turkom.
Angleži poročajo, da se je izvršil atentat na znanega nemškega maršala pl. Goltza, ki je prišel iz Nemčije. Pravijo, da je bilo takrat umorjenih tudi več turških generalov.
Portugalska nameravana vojaška pomoč državnega trojnega sporazuma jc naletela med ljudstvom in častniki na hud odpor. — Častniki so sc uprli, ker je hotela vlada poslati portugalske četo v Afriko, tako da so imeli na Portugalskem pretekli teden majhno revolucijo. Listi poročajo, da pridobiva na Portugalskem zopet ugodna tla stranka, ki drži s pregnanim kraljem Ma-nuelom. — Vojni minister je hotel odstopiti, predsednik pa odstopa ni sprejel, tako so poročali listi 25. m. m. Drugi dan je pa prišlo poročilo, da je odstopilo celokupno ministrstvo. — Novo ministrstvo se je že setavilo. General Caslro je ministrski predsednik vojni in zunanji miniter.
Nizozemska. Zunanji minister je predlagal, da se ustanovi pri sv Stolici poslaništvo z ozirom na morebitna mi-

v Evropi, so protestirali proti vsakemu uvažanju orožja iz Amerike v Evropo.
Japonska. Zanimiva so poročila, ki pravijo, da je Amerika preprečila Japonski vojaško pomoč državam trojnega sporazuma zato, ker se boji, da bi Japonska ne porabila odškodnine, ki bi jo dobila za pomoč, v ojačenje njenih vojaških moči.
Svetovna vojska.
Vojska z Rusi.
Vse kaže, da je glavni cilj ruskih napadov Ogrska in Sedmograška, kar je precej razumljivo. Gotovo je za Ruse zapeljiv napad iz Bukovine ob rumunski meji. Na Sedmograškem prebiva približno 4 milijone Rumuncev. Ni nemogoče, da bodo skušali Rusi dobiti te na svojo stran s tem, da jim bodo pripovedovali, da jih hočejo oprostiti iz avstrijskega jarma. Drugače bodo Rusi v Sedmograški naleteli na odpor, ker se bo morala dvigniti Rumunija. Zato so tudi razumljiva naša uradna poro-
<v\	n
Kako nosijo munieijo na fronio.
rovna pogajanja, ki sc bodo baje vršila v Rimu. — Francoski listi pišejo še vedno zelo neprijazno o Nizozemski.
Amerika. Zbornica je dovolila 101 milijon dolarjev za armado. — V krajih v Ameriki, kjer še ni.,veliko žcleznic, so vpeljali poštni pnomot z zrakoplovi. — Angleški list »Tiines« prinaša uradne številke o ameriškem izvozu v zadnjem decembru. Posubuo je poskočil izvoz živil. Žita se je izvozilo za 11 milijonov funtov šterlingov, prejšnje loto v decembru pa samo za dva milijona. Razlika znaša tedaj 242 milijonov kron. Pšenice so je izvozilo 28 milijonov bušlov, kar pomeni 500odstolno zvišanje. Francoska jo predlanski december kupila samo za 1 milijon, pretočeni mcscc pa za 5 milijonov funtov šterlingov, po naše 120 milijonov kron. — Angleška je kupila v razmerju 4 : 3, Nemčija pa ie kupila samo za 140.000 funtov šterlingov v primeri z 1.5 milijona v decembru 1913. Tudi izvoz v nevtralne države primerno raste. — Državljani Združenih držav, ki bivajo
čila, ki pravijo, da se pripisuje delu Rusov v tem kraju političen pomen,
V Bukovini pa Rusi ne postopajo posebno »politično«. Poročila se glase, da Rusi tamkaj zelo grdo ravnajo z Židi in Rumuni.
Iz Sedmograške bi bila Rusom tudi lahka zveza s Srbi, in če bi se jim posrečili njih lamošnji načrti, je gotovo, da imamo tamkaj novo bojno polje. Tega ne uvi-devajo samo Rusi, temveč tudi naše ar-madno poveljstvo, ki skuša ruske načrte prekrižati. Poročila se glase, da se je našim četam posrečilo premagati Ruse pri Jakobeniju in Kirlibabi. Oba kraja ležita v Karpatih, na meji med Scdmograško in Bukovino. Porazu pri Kirlibabi se pripisuje velik političen pomen z ozirom na Rumunijo, v kateri je ta poraz Rusov om-v jal vero na rusko moč.
Tudi ruski napadi, nameravani, da si Rusi osvoje naše postojanke v gornji dolini Unga in pri Vczerszallas (Karpati), so bili odbiti. Poizkus, prodreti pri Rafailovvi, se je tudi ponesrečil. Sovražnik se je umaknil čez Zielono,
Da bi pa Rusi popustili svoj načrt, prodreti čez Karpate, se ne more pričakovati. Nasprotno se mora domnevati, da zbirajo novih moči za zopetne napade. Rusi so prestavili svoje moči iz srednje in severne Poljske čez Vislo in jih pošiljajo v Galicijo in Karpate.
V	Przemyslu vlada staro življenje. Iz Lvova se čuje, da ga nameravajo Rusi za nekaj časa zapustiti.
V	Galiciji in južni Poljski so se bili v zadnjem času le artiljerijski boji.
Proti Varšavi se bijejo precej močni boji med Nemci in Rusi, O napredku Nemcev se ne poroča.
Proti Vzhodni Pruski napadajo Rusi. Splošno se pa mora reči, da so bili boji zadnjega tedna na vsej črti proti Rusom samo artiljerijski boji.
Vojska s Francozi in Angleži,
O posebnih uspehih na tej ali oni strani ni poročil iz tega bojišča, V Vogezih v smeri proti trdnjavi Belfort so Nemci in Francozi zamenjali vloge. Dosedaj so bili v tem kraju vedno Francozi napadalci in videlo se je, kakor da hočejo Francozi v tem kraju na vsak način prodreti nemško črto. Sedaj pa je njih moč na tem kraju oslabljena in Nemci so pričeli z napadi ter pregnali Francoze iz nekaterih njih postojank. Po zadnjih poročilih obstreljujejo Nemci že glavno francosko postojanko na nemškem ozemlju, kraj Than. Domneva se, da imajo Nemci namen pregnati Francoze iz nemškega ozemlja in jih poditi proti trdnjavi Belfort,
V	gornjih Vogezih vlada mir,
V	argonskih gozdih, severnovzhodno od trdnjave Verdun, je bilo nekaj francoskih napadov odbitih, ravno tako pri St» Mihielu in Pont a Mousson, južno od trdnjave Verdun.
Pri Soissonsu, kjer so Nemci pred tednom izvojevali velik uspeh, niso Francozi več napadali, kakor je bilo pričakovati.
Med Reimsom in Arrasom so Francozi močno obstreljevali nemške postojanke. Uvideli pa so, da jim tudi tukaj ni mogoče prodreti, zato so obstreljevanje ustavili.	!•>' '"i;;;
V	Belgiji ob kanalu Isere in pri Nieu-portu se bijejo neprestano artiljerijski boji, za Francoze brezuspešno.
Nemški zrakoplovi mečejo zelo pogosto bombe na francosko obrežno mesto Diinkirchen.
Rusi in Turki.
Ruska poročila poročajo o ruskih uspehih, turška pa o turških. Vsa ta poročila pa ne povedo nič posebnega. Rusi pravijo, da zmagujejo, Turki so pa še vedno tamkaj in se »nenavadno močno upirajo« — kakor pravijo ruska poročila.
Po našem domnevanju je pa položaj med Rusi in Turki tak kot v Franciji ali na Poljskem: Turki so se umaknili, se zakopali v strelske jarke in puste, da Rusi napadajo.
Za nas je ta vojska pomembna zato, ker zadržuje na bojišču ruske vojake, ki bi se drugače borili proti nam v Galiciji.
Slov. r,
Angleži in Turki.
V Mezopotamiji so prodrli Angleži že 200 kilometrov napre j in zasedli važno trgovsko mesto Bnsra ter prodrli do Kornc pri sezlivu Evfrata in Tigrisa. Ta kraj sc zdi Angležem za bodočnost važen zato, ker je tukaj izhodišče bagdadski železnici in križišče trgovske in prometne ceste.
Turške moči v tem kraju menda niso posebno velike, ker so Turki upali tukaj dobiti pomoč od sosednih Perzijcev, katerim se pa menda ne mudi posebno priti Turkom na pomoč.
Na morju.
Dne 24. januarja ie prišlo do boja med nemškim in angleškim brodovjem v daljavi 70 morskih milj od nemške pomorske trdnjave Helgoiand.
Na nemški strani so se udeležile tega boja štiri manjše križarke in nekaj torped-nih čolnov. Angleži pa so imeli na bojišču pet križark in 25 torpednih čolnov. Boj jc trajal dve uri. Nemci in Angleži so izgubili po eno križarko. Nazadnje so morali Angleži odkuriti. Brezdvomno pa je, da so l.u/rale biti na ooeh straneh šc druge izgube, ker drugače bi se brodovji zasledovali.
Bud iu Angleži.
Tfim doli v Afriki še ni vse tako mirno in potlačeno kot bi to radi Angleži videli. Zadnja poročila pravijo, da se je »osrečilo poveljnikoma Maricu in Kempfu zbrati zopet večje število burskih vslašev, s katerimi t!a napadla Angleže pri Upingtonu v Kaoko"'cniji na reki Oranje,
Pravijo, da so sedanje postojanke burskih vstašev 13 ugodne, ker imajo za hrbtom -.črnsko j. z- o-vzhodno Afriko. Če jim bo 'o r,labo tt lahko ifa"umaknejo in združijo z nemškimi četami.
Vsei-akor tudi vznemirjenja burskih vstašev jemljejo Angležem- moči, ki bi jih drugače drugod porabiti, ko jih tako zelo potrebujejo.
Tedenske novice.
Izjava Dne ?A, januarja mi je prišel v roke letak, t katerem oe mi naravnost napačni in brezmejno nesramni nauki nod-tikujejo. Mislil, bi da ga ni človeka, ki bi mogel vev.eti, da ško- tako uči. Vendar pa na svojo ž?!.ost čujem, da to mnogi verjamejo. Zoic povm da prav vse na ietaku jc zla^?.!!o h« izmišljeno, prav vse, od prve do zadaje heichze. Odkar jc vojska, se je zener mene že vi0 grdih laži razširje-vaio, sedaj pa najtrša. To mirno potrpim. Boli mc ve. to, da sicer dobri kristjani take zlobnosti o meni r.ic ejo verjeti in se begajo, ko je vendar na prvi oogled jasno, da je kaj takega nemogoče. Naj bi saj sedaj izpregledali! Hvala pa božji Prc-vidnosci tudi za to poskušnio.
f Anton Bonaventura,
£ko{.
Radi obrekovanja »Ljudske posojilnice«, oziroma deželnega glavarja so bili doslej kaznovani; 1. Anton Pi>-h iz Šmar-jete na Dolenjskem pred sodnijo v Mokro-41
nogu na 10 dni zacoia; 2. Lampe Jožef iz Posiojnc pred sodnijo v Postojni na 7 dni zapora; 3. Aleksander Pičmn.i, železniški uradnik iz Št. Petra na Krasu, pred sodnijo v Postojni na 5 dni zapora, oziroma jO K. globe; 4. Anton Zakrajšek, posestnik v Dol. Ponikvah, pred sodnijo v Trebnjem na 5 dni zapora, oziroma 50 K globe; 5. Matija Šive, posestnik v Dolenji Bre-zovci, pred sodnijo na Vrhniki na 6 dni zapora, oziroma 00 K globe; 6. Jernej Juvančič iz Gor. Holiča, precl sodnijo v Litiji na 5 dni zapora, oziroma 50 I< globe; 7. Justina Modic, učiteljica v Šmarjeli na Dolenjskem, je bila tožena pred sodnijo v Mokronogu. Ker je povedala osebo, od katere je obrekovanje slišala in ker je vso obžalovala; kar je govorila in objavila preklic v »Slovencu« in »Domoljubu«, se ji je odpustilo in odstopilo od nadaljnega kazenskega preganjanja; 8. Katarina Blzilj, mesarica v Ljubljani, Hradeckega vas 27, jc bila tožena pred okrajno sodnijo v Ljubljani. Ker je jokaje prosila odpuščanja in prosila milosti v imenu svojih 6 nedolžnih otročičev, se ji je odpustilo proti temu. da je objavila preklic v »Slovencu« in »Domoljubu«; 9. Urša Cimerman iz Bizavika je bila tožena pred sodnijo v Ljubljani. Ker je jokaje vse obžalovala in se zavezala preklicati v »Domoljubu«, se ji je odpustilo. — Nadaljnc sodbe še slede.
Peklo na svojem delu. Posledica brez-verske lakomnosti, požar, ki zagrinja vso Evropo, je pokazal človeštvu pot k Bogu. Tako pri nas kakor drugie se zavedajo ljudje. Pod žvižgi šrapnelov in granat kliče vojak sladka imena Jezusa in Mariie, v težavah in stiskah se zateka zopet k Bogu. Ta glasni klic človeštva k Bogu Rešitelju, klic vere in upanja, ni všeč svobodomisel-stvu, ki deluje v tmini in zavratno proti človeški časni in večni sreči, ki so zvezani proti katoliški Avstriji: Vojaki molijo. Kdor moli in veruje, izpolnjuje tudi svojo dolžnost. Zaman so napori sovra-gov, dokler stoji armada kakor jeklen zid, dokler ve vojak, da misli in deluje doma vse zanj, da skrbi in joka po njem žena, da se trudi s podvojenimi močmi v gospodarstvu, — da sc je strnila tako vsa Avstrija v en velik tabor, v eno vojsko. — Kaj storiti, da sc razdvojijo ljudje, da bo dvomil mož o ženi, žena o možu, brat o sestri, oče o hčeri? Da bi se razpasla med temi možmi, ki gredo oboroženi s svetinjami in rožnimi venci v boj, da bi se razpasia med njimi razuzdanost? — Iskalo je peklo in našlo. Po javnosti so se razširjali listki, ki so podtikali knezu naše škofije, da je pisal stvari, katerih se more domislili samo peklenska hudobija. Taki listki so se pošiljali tudi vojakom pod kuverto. Vlada je zaplenila takoj le izbruhe podlosti, nekaj se jih je vendar razširilo tajnim potom, mnogo dobrih duš se je prestrašilo in razburilo. Naj ve vsak, kdor sliši kaj o tem, da je to samo izmišljena stvar, da bi škodila državi in Cerkvi. — Krivci ne bodo ušli kazni, in sicer kazni, kakršno zaslužijo.
Slovo ln naročilo. G. c. kr. notar Ignacij G r u n t a r so jo koncem leta 1914. odpovedal svoji službi, katero jo opravljal 14 lot v Logatcu in 21 lot v Ribnici; ministrstvo jo vzelo odpoved
na znanje. Gospod notar so je s sv0j0 plemenito go.-po nastanil v Ljubljani na Klizabolni cesti. Ime g. Igu. Gruniiu-. ja je poslalo široni domovine znano ko je leta 1882. izdal pesnik S. <;r.•.,,„.' čič prvi zvezek svojih Poezij in j,. |,j|j( ena posvečena tudi prijatelju km, Gruntarju pod naslovom: Slovo in jui] rm ilo. (Najdeš jo tudi v Poezijah s. Gregorčičevih, izdanih od Družbi" sv! Mohorja v Celovcu, leta 1908., sir. |->6!) G. notar jc doma iz Kobarida, torej naj-ožji rojak Gregorčiču in mlajšemu. . 11' t i že umrlemu pesniku Josipu Kril mi. Vezala jih jo priatelska vez od mladih nog. Ko je odhajal g. notar v svojo prvo službo, mu je pesnik s solzami v očeh pisal:
Le pojdi, duša draga, čeprav težko mi je slovo; naj meni teče solzna sraga, pa drugim boš vedri] oko.
V ;15. letih svojega službovanja jc g. notar dobil globok vpogled v siroiua-ščino naših knietskih hiš in rodbin. Srce ga je bolelo, ko je videl, kako dolge pravde uničičujejo srečo in mir v družinah; opazoval je, kako gospodar-pravtlar, ves nesrečen in razdvojen, začne ponivati, preklinjati, s svojo zrno grdo ravnati; videl je, koliko solz nedolžnih otrok se potoči v taki hiši kjer se jo ugnozdilo dolgo in drago pravda-njo in tožarjenje. Prepričal se je v teku svojega delovanja, da izvira največ nesrečnih pravd iz nevednosti našega ljudstva. In zoper nevednost si e sklenil povsod iu vedno vojskovali. >o preden so se začela ustanavljati ra/nu izobraževalna društva, je že on na rezilih krajih imel poučna predavanja, tako v Kobaridu, Bohinju, Dol poljah, Sodražiei, Loškem potoku, na Grosupljem, v Zireli, Ribnici (januarja 1. 1912. pri rnnjkoiii g. dekanu zbranim duhovnom dekanijo ribniške). Pn 'bival je o zgolj praktičnih iu gospodarskih rečeh, v katerih jo nevednost najbolj škodljiva: o testamentih (kdaj so neveljavni), o zemljiški knjigi, o motenju posesti, o lastnini in služnosti, o odškodnini in odškodninskih pravdah, o niobilarnih in realnih eksekucijab, o mirovnem sodišču, o kreditnih in gospodarskih zadrugah i. dr. Iz istega -zoper nevednost namena je pospeševal us(anlu<ij;unje šolarskih in ljudskih knjižnic. Na dve strani je i"a'l uprle svoje oči: v našo kmetiško h No, da hi bila srečna in zadovoljna,'in pa v k m e l i š k o ob č i n o , ki ni nič drugega kakor razširjena kmelska b -a. Ze pred davnini časom jo priporočal in tudi sodeloval pri ustanavljanju obi 'tiskih hranilnic in posojilnic. Prizadeval si je, da bi občine, ki so daleč od ok-ai-no sodnijo, dobile svojo sodišče. V' : ! jo, da najboljši občinski zakoni ne "-ristijo, ako ni v občini moža, ki bi dobro poznal: zalo .ie od nekdaj b Ia njegova misel, da naj bi bile obi ie precej močne, ki bi zamogle plače iti primerno izobraženega obči • s k o g a t a j n i k a, ki bi moral biti izprašan. Ravno tako jo že v prvih h i1'
svojega službovanja priporočal občini Rov te nad Logatcem, naj kupi Vilharjevo arondirano posestvo z gozdovi in travniki (250 oralov) za 10.000 gold. Posestvo jc bilo najprej njemu na ponudbo in bi bil naredil dobro kupčijo, ali on je želel, naj sc ob č i n a okoristi. Prišel jc listo nedeljo popoldne o tem predavat v Rovle. Med poslušalci je bil tudi bistroumen mož; ker se je občina premišljala, je šel ta in kupil. Zdaj bi bila občina gotovo hvaležna. Pa preobširno bi bilo naštevati vse načrte in namere, ki jih je imel gospod notar fv korist hiši in občini; kakor čujemo, Khoče čas pokoja uporabiti v to, da vse Isvoje ideje popiše in poda v Mohorjevi Idružbi vsemu slovenskimi narodu v ' pouk in prosveto. To delo bomo gotovo z veseljem pozdravili.1— Naj končno še omenimo, da so bili zlasti njegovi uradniki po dolgo vrsto let radi in zadovoljni pri njem. G. Ilrast, sedaj ravnatelj Mestne hranilnice ljubljansko, jc bil Logatcu 12 let pri njem. Drugi solici-italor v Ribnici je umrl v službi in za-gpu.stil čvetero otročičev. Gospod notar 5-je prevzel skrb za vse in pri tem mu je ;neutrudljiva gospa soproga pomagala; dečka sta prišla v Marijanišče v Ljubljano, o počitnicah sta bila pri gospodu notarju kakor doma. In trud ni bil zastonj. Starejši je zdaj bogoslovec v Gorici, mlajši v trgovini v Bovcu. — Po 35. letih sc je gospod notar umaknil iz javnega življenja. Hvalo odklanja. Le . toliko lahko rečemo drugi, ki smo od-Idaloč videli njegovo delo, da je ostal fzvesl naročilu svojega prijatelja skozi %vsa l«Ma, v vseli ozirih, od začetka do jfkonca, in da sc jc ravnal zlasti po ti-»st i iskreni besedi Gregorčiča:
»Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki vc in hodi pravo pol.«
Osebne vest;. Podeljena je župnija IPolom ondotnemu župnemu upravite-llju č. g. A n d r e j u K r a u 1 a n d , in ■župnija Poljanicc č. g. Janezu Jaht 1 i t s c h , župniku na Koč. Planini.
Novi grobovi. V Tunjicah pri Kam-Iniku je umrl najstarejši mož:An ton »Pere, star 93 iet. — 2% mes. je | umrl župan Vol. Loke na Dolenjskem [j ožef Urh. — V Mirnu naiiGoriškem i jc umrla nagle smrti A 1 o<j z i j a Fa-|-g a n c 1, znana krčmarica in posestni-I ca, stara 40 let. — V Št. Jerneju na Do-[ lenjskem je umrl mesar in gostilničar S F r a n c B e k š e. — V Mozirju jc umrl lesni trgovec F e 1 i k s T r i b u č. — V f Motniku je umrl organist in cerkovnik [Jožef B r v a r, star 78 let. — 27. p. m. i je umrl v Sori pri Medvodah znani posestnik in gostilničar Janez Žmi-t e k po domače Starmanov Janez. — Iz Maribora poročajo, da je ondi umrl socialnodemokraški poslanec Albert II o r v a t c k , ki je bil po poklicu Ijud-; skošolski učitelj. — V Djakovu jc umrl prošt B a b i č , star 90 let. — Č. g. V i n-ko Žolgar, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, je umrl dne 28. pr. m. — V Kortali pri Piranu je umrl č. g.
L u d o v i k Tone, župni upravitelj, doma iz Tomaja na Krasu. —■ V Železnikih je umrl dne 23. januarja bivši fužinar Leopold G 1 o b o č n 1 k.
Za domovino padli junaki. Padci je na severnem bojišču nadporočnik B o g o m i r II a f n e r, sin bivšega ljubljanskega restavraterja. — Dalje so padli na bojišču: Mih. Volkov r h , mizar, Vič; Ii d v a r d D o 11 a r, črev-Ijar, Šiška; Franc Zaje, tobačni delavec, Vič; Jernej H r o v a t i n , železničar, Šiška. — V Bad Kreuzen na Gornjem Avstrijskem so pokopali za ranami, ki jih jc dobil na bojišču, umrlega slovenskega vojaka Matevža P o s t r p i n j a k a. — Na severnem bojišču je padci Ljubljančan, črkostavec M i h a e 1 B a y c r, star 38 let. — Na severnem bojišču jc padel Ljubljančan, nadporočnik 55. pešpolka Aleksander Š i š k a r. Predlagan je bil že za odlikovanje. — Na južnem bojišču je padel Matija Zaje c iz Pluženj pri Otaležu na Goriškem. — Alojzij Mlakar iz Mazore na Goriškem jo padci na bojišču. — Na severnem bojišču je padci četovodja pri 97. pešpolku Jožef Ga kič iz Dol. Vrtojbe na Goriškem.
PoMrešani vojaki. Pogreša se Alojzij Pokov ec od pešpolka št. 17, 2. stotnije, vojna pošta št. 32. Zadnjič je pisal iz Galicije 28. septembra 1. 1. Če bi kdo kaj vedel o njem, se uljudrio naproša, da naznani njegovi materi Mariji Pokovec, Dolganoga št. 4, pošta Kresnice. — Franc Nabergoj ob 6. marškompariije se pogreša od zadnjih dni oktobra. Kdor hi kaj vedel o njem, se prosi, da pošlje pojasnilo Janezu Nabergoju, Mauče - Vipava. — Martin G u k i š od 17. pešpolka, 0. komp., je bil ranjen na severnem bojišču dne 21. novembra. Sedaj se ne vc, ali je umrl ali se nahaja kie v bolnišnici. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Bari Gukšič, vas Gor. Su-lior št. 3, pošta Suhor, Dolenjsko. — Karel K leva od 97. pešpolka, 3. kom-panija, vojna pošta št. 73, že pet mesecev ni nič pisal. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti Ivanu Kleva, Malija št. 80, pošta Portorose v Istri. — Od Začetka vojsko sc pogreša Franc SI aro, ki je služil pri 17. pešpolku, 5. komp. Če bi kdo kaj vedel o njeni, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu Martinu Stare, Čcšnjice številka 22, pošta Srednjavas v Bohinju. — Pogrešata sc črnovojnika Jožef Z u-mer in Janez D obe v c, ki sta služila pri 29. maršbataljonu, 3. poljska k., vojna pošta št. 308. Zadnjič sta pisala 15. novembra. Če kdo kaj ve o njih, naj blagovoli sporočiti Mariji Zumer, Polje št. 21, pošta Vodice. — Matevž Koželj, lovski bataljon št. 7, stotnija 1., vojna pošta št. 73, jc pisal zednjič dne 29. oktobra. Ako kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov Mana Koželj, Polje št. 32, pošta Vodice. — Žena Frančiška Kalan, Datteln na Vestfal-skem v Nemčiji, prosi, da se ji sporoči, ako kdo kaj vc o njenem možu Pavlu
K a 1 a n u , pešpolka št. 17, 1. stot., vojna pošta 32. — O Alojzu F e m c u , ki je služil pri domob. pešpolku štev. 27,
1.	stot., se že pet mesecev nič no ve. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti Alojziju Femc, Muhaber št. 1, pošta Bršljin pri Novem mestu. — Pogrešajo se: Janez J a m e r iz Gor-juš, dom. pp. št. 4, 4. stot. — Martin Korošec iz Jereke, dom. pp. št. 27, 12. stol. — Alojzij Storža j iz Rakeka, clom. pp. št. 27, 12. stot., vojna pošla št. 18. — Peter K o r o š c c iz Kopriv-nika, dom. pp. št. 4, 0. komp. — Janez S o d j a iz Koprivnika, inf. pp. št. 17,
2.	komp., vojna pošta .š-t. 48. Kdor bi kaj vedel o pogrešanih, sc naproša, naj sporoči Fran Ks. Steržaju, župniku na Koprivniku v Bohinju.
Po več sinov imajo v vojski: Pet sinov ima v vojski Franc Stek, posestnik v Tunjicah. Sedaj je sam doma. Odkar se je začela vojska, se ni še nihče od sinov oglasil. — Janez S n -j a , 61 let star delavec in gostač v Notranjih goricah pri Brezovici, ima deset sinov; izmed teh jih jc šest vojakov. — Posestnik Matija S a j o vi c iz Oreliovelj pri Kranju ima sedem sinov, od katerih jih je šest pri vojakih. Eden izmed njih sc nahaja v ruskem ujetništvu, eden pa se zdravi v ljubljanski bolnišnici za ranami, ki jih je dobil na severnem bojišču. —- Štiri sinove ima v vojski Franc P o d g o r -š e k v Skaručini. — F a n č i š k a W e-ber v Zalemlogu ima v vojski pet sinov, Gašper Markelj v Martinvr-
. ' ) > > >J LluZ \. i>OUWti-. 1 -O" i -K".
lili pa š-hri sinovQ,j,;, , ori,,,
Nesreče in drn«jo. Na Dunaju so se dogovorno zastrupili policijski nadko-misar dr. Raspi, njegova žena in 201et-ni sin. Mati in sin sta bila zvečer v gledališču, ko sta prišla krog 11. ure domov, so oče, mati in sin spili v vino namešan strup in bili kmalu mrtvi. Vzrok samoumoru ni pojasnjen. Oče jc zapustil pismo, v katerem določa za dediča precejšnjega premoženja služkinjo, ki je pri, rodbini sjnžila 15 let. — Na Železniški podaji Vidmu (Udinc) sta trčila skupaj dva vlaka. Razbitih je bilo več voz in škode 200.000 lir. — Prijeli so 36!ctnega Janeza Starmana iz Medvod, ki je. vlomil v soboto, 23. pr. mcs„ opolnoči v pisarno Bornove opekarne na Pristavi, kjer jc že odprl neko miznico, a krasti ni mogel, ker sta ga prepodila dva delavca. — Dne 20. . pr. mes. je sedel posestnikov sin Jožel Mulcj iz Št. Lovrenca v Prežinu s svojo sestro Nežo v Mostah v sobi neke posestnice. Neža je vnrašala brata, kaj bi storil, če pridejo zdaj tatje ali Srbi, nakar potegne brat revolver iz žepa, nameri na sestro rekoč; »Vsakega bi ustrelil!« Po nesreči so orožje izproži in Neža Mulej se zgrudi mrtva na tla. Kroglja ji je skozi brado vdrla v glavo. — Z nožem jc nevarno ranil posestnika Franca Jagra v Dobrunjah neki gost, s katerim sta sc sprla. — Ko jc 15letni hlapec Filip Zupančič v Podli-povici, občina Kolovrat, stopil te dni v sobo svojega gospodarja, je padla na doslej nepojasnjen način s stene nabita
puška in se sprožila. Strel je zadel fanta v nogo in ga težko ranil. — Iz Celja poročajo, da je 20. t. ni. našel posestnik Jožef Butuku lovskega pazniku Luko Jusa mrtvega ob potoku. Jus je ležal ■/. glavo v vodi ter imel nekaj ran. Skoro gotovo je postal žrtev lovskih tatov. Gostilničar Josip Minissi v Ron-kili na Goriškem je šel z nekim svojim prijateljem in njegovim sinom na lov. Ko so stopili v čoln, je prislonil Minissi puško ol) stran, tu pa je počil strel iz nje ter zadel Minissija ol) desni strani trebuha ter ga težko ranil. — V torek prejšnjega tedna sta našla dva železniška uslužbenca 25 metrov od postaje Radovljica težko poškodovanega Franca Zupana iz I.eš. ki je kmalu nato umrl. Samoumor ali nesreča, se še ne ve.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Ivan Se d ob v i č iz Matije v Istri se je po petih mesecih prvič oglasil. Nahaja so kot ujetnik v Rusiji. — Dr. Janko Vidic, doma v Ljubnem na Gorenjskem, je pisal, da se nahaja v ruskem ujetništvu. - F ra n c B a t a -gol j in Šturij, Jožef II rova t iz Dol. Sušii' pri Toplicah, .1 a n e /. K a m -n i k a r iz Ravnega brila, prežganjske občine, se nahajajo v ruskem ujetništvu. — I v a n C i r m a n . sin gostilničarja v St. Vidu nad Ljubljano, se nahaja v ruskem ujetništvu. Tam so nahaja tudi poročnik 27. dom. polka Karol T u r k. — F r a n c B o h i n c-(Mežnarjev) iz Zaloga pri Cerkljah, in J a n e ■/. 7. o r m a 11 iz Labovč pri Cerkljah, sta sis. oglasila i/, nakopa ujetništva. Pismo je hodilo 72 dni. V ru-skeni ujetništvu se nahaja Anton D o b n i k , jurist iz Braslovi- v Savinjski dolini. — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Goričana notar Tomo Š o r 1 i in dr. M a ruši č. — Oglasil so je, da je ujet v Rusiji, Jožef .M u re n, posestnik iz Sel pri Ajdovcu na Dolenjskem.
V srbskem uje*n>Stvu so nahaja Ivan Vadnjal, naduiitelj na Pre-nni na Notranjskem, rojen v Zagorju na Krasu. Iz srbskega ujetništva je pisal I s n. Č c s e n j , lastnik elektrarne na Brodu pod Šmarno goro. — Rezervni praporščak pri pehotnem polku št. 22, A 111 o n L u sin, se nahaja u jet v Srbiji. — Iz srbskega ujetništva se je te dni oglasil nadporočnik R. Schu I z iz Ljubljane.
Prošnja. 201etni Ferdinand Dollar, pristojen v Zagorju ob Sa\i. so jo odpeljal 1. januarja t. 1. k svoji materi v Hamborn Marschloch na Nemško, kamor pa ni še došcl. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči njegovi materi Mariji Dollar v Ilamborn Marschoch, Marien-stra-se ti.
Zahvala. Gospa Ana Klaužcr iz Meer-beek pri Mors (Nemčija) nabrala jc z veliko požrtvovalnostjo pri tamošnjih rojakih 25 mark 50 fenigov, kateri znesek sc je porabil v zdravstvene namene ranjenih vojakov v bolnišnici pri sv. Jakobu v Ljubljani. Darovali so: po 2 marki: Sulc Avgust, Kunst Marija, Sotlar Ivan, Klatižer Franc, Hegenkolier Avgust (kaplan); po C»
1 marko: Stcrnad Anton, Jarc Neža, Stcr-niša Anton, Kcbcr Marija, Nowodnik, Skala Amalija, Pangcrl Neža, Knapp Ivan, Ressnik Franc; po 65 fenigov: Suscc Štefan; po 50 fenigov: Dobcršck Ivan, Krevelij Ivan, Stcrniša Jožef, Krelschan Marija, Glas Jožef, Jamšek, Cepin Katarina; po 45 fenigov: Kastelič Mihael; p° 30 fenigov: Špiler Helena, Bocli I'rane, Wiedergar Helena, Leskošek Rok; po 2o fenigov: Semljak Rudolf, Rodej Franc in po 20 fenigov: Kapcller Franc. Vodstvo omenjene bolnišnico sc vsem cenj. darovalcem, posebno pa gospej Ani Klaužcr za vposlani znesek najtoplcjc zahvaljuje.
Vabilo na občni zbor obrtne zadruge na Bledu, kateri sc vrši v nedeljo, dne 14. februarja 1915 ob 2. uri popoldne v hotelu »Triglav« na Bledu. — Dnevni red: 1. Poročilo zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o računu leta 1914. 3. Poročilo o delovanju zadruge. 4. Proračun za leto 1915. 5. Volitev računskih preglednikov za leto 1915. 6. Volitev 1 člana v nadzorni odbor bolniške blagajne, § 13. pravil bolniške blagajne. 7. Volitev 1 člana v odbor bolniške blagajne, § 12. pravil bolniške blagajne. 8. Imenovanje zaupnikov za Bohinj in Gorje. 9. Razni nasveti. — Bled, 20. januarja 1915. — Leopold Lebar 1. r., načelnik obrinc zadruge na Bledu.
Smrtna kosa med ^merikanjklmi Slovenci. Na Jakooa Sedlarja (Latnium, Mich.) je padlo drevo, ponesrečnec jc na I mestu izdihnil. Anton Kočevar (hly, Minn.) I jc umrl vsled notranje bolezni. Matija Kralja (Baltic, Mich.) jc ubilo na železnici. ! Mihael Medved (Calumet, Mi:b.) ie šel v večnost vsled notranje bo'czni. Ponesrečil j se je Anton Cimerman (Wic!en W, Va.). [ Rajni je šel zvečer še zdrav na delo; okoli polnoči jc oaiil" nanj piasi kamenja., da jc bil na mestu mriev. V Ameriki zapušča dva brata, v s t a i i domovini pa starše ter j brata in sestro. Doma jc bil nekje od Sv. Trojice na Doeniskem. — Pred kratkim smo pokopali rojaka Martina Petriča, ki je bil doma iz Bojanjc vasi, žiionija Rr.ro-vica pri Metliki. Ker ni imel nobenih s'-o;!-stev, so dai ovali rojaki toiiko, da se jc nabralo za pogreb. Rajni jc bil tar 40 ict in jc bival v Ameriki nad 20 let.
Vrnitev beguncev v va-io^no Galicijo. Posestniki, ki so zbežali iz vzhodne Gr.ii-cijc in Bukovine, no v velikih rltrbeh zaradi svojih posestev, od katerih jc odvisna njih bodočnost. Mnogi bi se rdeli vrniti cla < bi megli obdelati svoja posestva ter sc tako preživeti, Poljski poslafiec Wi'owie;-ski :-e jc v tej zadevi obrnil na avstrijsko vlado. Merodajni krogi so mu odgovorili, da so la prizadevanja popolno lojalna in opravičena. Zunanje ministrstvo bo no amerikanskem poslaniku pri rucki vladi v Petro;]radu, oziroma v Lvovu posredovalo, da se bodo mogli na svoja porestva vrniti vsi posestniki, ki bodo to želeli.
Jz seje kranjskega deželnega odbora dne 2o. januarja 1915. Vipavskim občinam I se dovoli, da vzamejo električni tok 0H Soške električne družbe na pod'a^i vzornih pogodb, poslanih jim od goriškega deželnega odbora. Vsaka sklenjena pogodba sc ima poslati deželnemu odboru v odo-brenjc. — Pritožbi občinskih svetnikov Ivana Krcgarja in Ivana Štefein, oziroma
dr. Edvina Ambrositscha je deželni odbo ugodil ter v pokritje primanjkljaja za prJ polletje 1915 dovolil pobiranje lc 35 0(j stoikov na doklade na vse direktne davke razen oseb. dohodnine. Sklep, s katerim sc ljubljanskem županu dovoli glede vseh red-nili dohodkov in stroškov visiment, se raz-veljavi. — Ugodi sc pritožbi Ivana Steieta ter Ivana Krcgarja glede nakupa Josip Turkovega pogrebnega zavoda ter toza. devni sklep občinskega sveta razveljavi.
Novi nabori se bodo vršili od srede meseca februarja za one črnovojnike, ki so rojeni v letu 1891. in še niso bili dosedaj vpoklicani v vojaško službovanje, ali so bili začasno vojaške službe oproščeni, in za nova letnika 1895 in 1896 (mladeniči stari 19 in 20 let). K naborom bodo pozvani tudi oni črnovojniki letnikov 1878, 187<) 1880 in 1881, ki so dobili avstrijsko držav' ljanstvo šele po 31. decembru oneja leta, ko so stopili v 33. leto in šc poor-j y naši j državi niso bili podvrženi vojaki.i dolž-I nosti.
Izgubila t-c ,"c nsica, brak, male po-
| slave rumenkasto-r ja ve barve, s pn/!:ami j po glavi. Izgubila se jc pred p--ib'i/r<> enim mesecem na brakadi v Dragom'jr Prosi sc, da sc o.lda žival v Dragomliu pii Antonu Burici, po domače Jern;jčku, proti i primerni odškodnini.
»Sve?ovne vojske« sedmi c ik-k jc izšel in prinaša pisma slovcns' i h vojakov s severnega bojišča. Pisma so st.-beljena pre;i'edno, zanimivo in odkrivajo mnogo novih stvari. To zanimivo delo v ikomur pi i poročamo. Naroča sc v K • L o' i ki Bukvami v LUi1:'<anj. Peiho'nji • ;tck, ki izi.'c dre 15. februaija, bo <■ ir.csel 2i.oi0;isc paciiili slovenskih vc>j:<!»■ \.
Kazne novice.
Kr. asclcšiieu ms:o ccnc :il:a i ko, iia so postavili dek^vski s 1 o•*i nozado-voLni u oi itajo vladi, da ie kriva tega. Odbor delavcev zah eva od vlado, da nni porabi deset ali dvnnais' ladi. ki vo/ijo vo-n^ke reči, za dobavo žita i* Kanade in Argentinije. To žiio tt;:i kult' vliuht na tvoj rni un in proda i lastni coni.
i- .' -.v; t TOf!9Wcl na žilo v S\ I«-1 ie že s i a. h; 11, iora Švicarskih državnjta vodite'if",v že lota H1C8. ga je zali:<-vn1 serer-Fiillmr.n. Švicarski mlinarji so bili za popolni državni monopol, 1 iud-slvo se je prepričalo o niepovi potrebi to mesece voine. Za sedaj ie prevzela država v Svicl samo uva/nn-o JSitn, temu ho sledilo brž ko ne tudi moin-nol na prodnio. Švica ima žc 20 let monopol na alkohol, ki ji uese okoli 3 milijone frankov. Do sedaj ie Švica prva država, ki je nodržavila žitni uvoz, za sedaj je bil odločilen najbolj vzrok <!a dobi žilo lažje, ker garantira vlada, d« i'1 žito ros samo za žito. Zc meseca >CP" tembra je bilo v Švici prepovedano mleti belo moko ali mokin cvet. mrlič se vse vkup in cela dežela Ima okusen in tečen kruh iz bole moke.
Hraber štirinajstletni gimnazijski uče-
c. 14letni gimnazijec v Brnu Oton Koha-k, sin orožniškega stražmojstra v Morav, stravi, se je ob izbruhu vojne prostovolj-javil k vojakom, Pridelili so ga kot po-vedovalca municijski koloni težke hav-čne baterije in ga z njo poslali v Srbijo, ekoin svojega službovanja jc prišel v bsko ujetništvo, od koder je pa čez nekaj ni ušel in prinesel tako važna naznanila, ■ da so naši na njihovi podlagi izvršili uspešen naskok in ujeli mnogo Srbov. Za to delo so dečka kljub njegovi mladosti povišali za korporala. Kasneje je bil ranjen ter so ga poslali domov, odkoder je pa ozdravljen že zopet odrinil na bojišče, to-pot na sever. Tudi tu se je v'poizvedovalni službi tako izkazal, da je bil povišan za četovodjo. Sedaj leži bolan v krakovski bolnišnici št. 8.
Pritožbe svojcev mobilizirancev, C. kr. kor. urad objavlja 25. januarja: Zadnje čase so se ponovno pripetili slučaji, da so svojci mobilizirancev vložili ugovore in pritožbe, ker se jim je odklonil ali prenizko-odmeril državni prispevek za vzdržavanje naravnost pri centralnih mestih (ministrstvu). Ker po določilih postave glede na prispevek za vzdržavanje svojcev mobilizirancev odločajo vzdrževalne komisije končno veljavno, je moglo za izvedbo te postave poklicano ministrstvo deželne brambe o takih vlogah strank odrediti ukrepe Ie s stališča nadzorovalne pravice in še to le v najredkejših slučajih, pretežno večino takih vlog strank je pa moglo le napotiti v uradovanje pristojnim vzdrževalnim komisijam. Tem komisijam je bilo že ob začetku vojske naročeno, naj ob pritožbah in ugovorih strank same preiščejo vojc odloke. Priporoča se, da se izogne avlačevanju, naj se take prošnje ne vla-ajo pri ccntralnih mestih, marveč vedno laravnost pri pristojni vzdrževalni ko-nisiji.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta stev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katera "amči dežela Kranjska, in jih obre-tuje po 4 s/4 °/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. M lo l. popoldne.
Glej inserat!
Dopisi.
Št. Peter pri Novem mestu. Iz naše župnije je bilc» do sedaj V- kolikor znano — na bojiščih ranjenih, oziroma obolelih 3i-. Nekateri so bili ranjeni že
v drugič. Trije so v ruskem ujetništvu, in sicer: Janez Bevc s Kija v Ufi, Franc Rifelj iz Zdinjevasi v Kusku in Anton Gotlib iz Št. Petra v Simbirsku. Nekaj se jih pogreša žc več meseccv. — Bali smo se, da se bo vsled vojne zmanjšalo število naročnikov na naše liste. Pa smo še napredovali. »Domoljub« ima nad 120 naročnikov v fari. Pa tudi »Dolenjske Novice« so priljubljene mnogim. Prav toplo jih priporočamo. »Slovenec« se žc nekaj mesecev sem prodaja v Kresovi trgovini. — Eno prihodnjih nedelj bomo imeli občni zbor izobr. društva. Ob tej priliki bo predaval naš gospod nadučitelj o vojaškem življenju na bojnem polju. Predavanje bo gotovo zanimivo. Predavatelj, ki jc sedaj začasno na dopustu, je bil več mesecev priča žalostnih in veselili dogodkov na severnem bojišču.
Gostilničarje po svetu bi sc upali opozoriti, da se dobi na naši Trški gori prav dobra vinska kapljica in sicer po primeroma nizki ceni. Prejšnja leta jc marsikaterega kupca odbila previsoka cena tu,kajšnjili vinogradnikov. V tem oziru smo se letos precej poboljšali. Pojasnila vsakemu rade volje daje tukajšnje kmetijsko društvo.
d Iz Št. Vida na Dolenjskem. Dolgo že niso slišali v našem priljubljenem »Domoljubu« o naši šentvidski fari. Menda je tudi naš dopisnik odrinil na bojno polje. No, bo že orišel in bo zopet kaj poročal. Mislim, da jc ni fare, da bi bilo toliko mož in fantov v vojski, kot jih je iz naše fare. Več jih jc tudi žc darovalo blago in kri za najo ljubljeno domovino. Ravno te dni smo zvedeli uradno, da je padel na severnem bojišču Pepe Grabnar iz Pljuske. Služil je kot rezervist pri 20. lovskem bataljonu. Hotel je ravno pisati svojim ljubim staršem in že je napisal naslov na pismo in v pismu: »Dragi mi vsi skupaj!«, ko mu je sovražna krogla pretrgala nit življenja. Pismo so dobili starši s pripombo, da je Pepe Grabnar padel junaške smrti. Podpisal je pismo njegov stotnijski poveljnik. Bil je vzor mladeniča, gospodarja, ki mu ga ni para daleč naokoli. Njegovi starši in mi vsi res lahko žalujemo po njem. Zavedajmo pa se, da je umrl častne smrti na polju bojne slave. Preselil se je v kraj, kjer ni trpljenja in sovraštva. — Padli so še druli, in sicer: Tone Jaklič, štabni narednik pri 17. ljub. pp., doma iz Pustega Javorja; Tone Dremelj, rezervist pri 17. ljub. pp., doma iz Petrušnje vasi, zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke; Balant Janez iz Za-boršta, služil je še aktivno pri topniškem polku v Ljubljani; Franc Končar, posestnik iz Temenice. Počivajte v miru, dragi naši farani in prosite za nas pri Bogu Vsemogočnem. — Več naših vojakov, kakih sedem, še ni nič pisalo od začetka vojske (15. avgusta 1914). Upajmo, da se bodo lepega dne oglasili iz ujetništva, kot sc jih je že mnogo,
Koprivnik v Bohinju. Izginil je, ne ve se kam, mladenič J. Dobravec, Bab-nikov iz Gorjuš. V soboto, 23. januarja, je še z dvema drugima peljal na rati-čah seno na Nomenj. Sredi pota je popustil sani in odšel. Dosedaj se nič ne ve, kaj je ž njim. — Snega imamo le-
tošnjo zimo čez 1 m 35 cm na celem. Ze šest let ga ni bilo toliko. — K novemu naboru pojde okoli 20 fantov iz župnije.
Prečina. Kljub vojnim razmeram je priredilo naše izobraževalno društvo na novega leta dan primerno igro »Nežka z Bleda« in pokazalo s tem, da tudi med vojsko ne sme zaspati društveno življenje. Igra je prav dobro vzpela na: občo zado-voljnost mnogoštevilnega občinstva. Del čistega dobička je šel za volno. Doslej so napravila naša dekleta — skoro vsa iz Marijine družbe — 45 snežnih oglavnic, 22 parov štickov, precej nogavic in šalov, Vse to se je poslalo vojakom iz domače župnije. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili sledeči: Zagorc Jože'iz:'Bržijina,'Potočar Fr. iz Dol. Kamnic, Tomič Janez iz Lok in Može Rudolf iz Dol. Straže, o katerem so že vsi mislili, da ga ni več med živimi. —■ V zaloški graščini Breitenau je umrl 11. januarja 70 let stari dalmatinski begunec Marko Petrovič.
iz Sv. Križa pri Kostanjevici. 24. t. m. sta obhajala tu zlato poroko g. Ivan Kerin, posestnik in njegova soproga Katarina v krogu svoje družine. Navzočih je bilo 7 otrok in 22 vnukov ter.riirdgl.b+ranji sorodniki. Pogrešalf stno starejšega sina Ivana, ki je v trdnjavi Przemysl in najmlajšo hčerko Zofijo, katera je redovnica v samostanu čč. šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu. — Slovesnost se je kar najlepše razvila. Ob krasnem vremenu se je dolgi izprevod svatov pomikal, spremljan od cerkvenih bander in domačih gg. duhovnikov med pritrkava-njienv zvhnov v župtio cerkev. Cerkvene obredi jc izvršil njiju'sin Martin, župnik v B63WfljU. '• 'Pri ^feVkVeftttttalfavdtti je zlasti poudarjal moč molitve in zaupanje v božjo Previdnost ob raznih težkih in bridkih urah življenja, katere so ju v veku 50 letnega skupnega bivanja doletele. — Med slovesno sv. mašo je bilo skupno sv. obhajilo. — Jubilant je zvest pristaš S. L. S. Bil je več let župan itd. Veiiko dobrega in kotistnega je storil za občni blagor, pa tudi posameznikom, kar ve najbolje vsak sam, ki se je v kakršnikolisibodi zadevi do njega obrnil. Ravnotako je naučil tudi svoje otroke, polsSbrl^ ^/tvje-sinove, kateri so vsi posestniki, ki delajo'ivojemu vrlemu očetu povsod čast. — Mi se pa pridružujemo mnogobrojnim čestitkam ter kličemo: »Bog ohrani zlatoporočenca v krogu njiju dragih praznovati še dernantno poroko!«
iz Polšnika. Kakor vsako leto, obhajala se bo tudi letos v Polšniku tridnevnica v čast lurdski Materi božji, in sicer 9., 10, in 11. februarja. Vsak dan bosta po dva cerkvena govora,1 več sv. maš in bo več sosednjih gospodov izpovedovalo. Ker se bo ta slovesnost opravljala s posebnim ozirom na to, da nam ljubi Bog na priprošnjo lurške Matere božje skoraj podeli milostno tako obče zaželjeni mir, se k tej tridnev-nici vljudno vabite tudi sosednji in drugi častilci lurške Matere božje, tukajšnje farne patrone. — Umrla'je n'a Dolgem brdu zelo ugledna gospodinja Antbnija Prime, žena šolskega predsednika Martina Prime, ki je bila vzor poštene krščanske matere. — "a vojake na bojnem polju in za ranjence se tudi v Polšnikti pridno nabiralo prostovoljni V ' '	71
doneski v nnturnlijuh in denarju in kaže v tem oziru ljudstvo res blago in usmiljeno srce.
Gospodarske vesti.
PRIPRAVITE ZGODNJI KROMPIR ZA SADITE VI
Izmed vseh prvih spomladanskih kmetijskih pridelkov bi utegnil biti prihodnjo spomlad zgodnji k r o m p i r najvažnejši. To no velja sicer toliko za trdnega, večjega posestnika, ki bo s svojimi zalogami lahko izhajal do rodno novine, kakor r.n revnejše1 sloje, za psebeivjke z vrtičkom nli kako njivico in /a meščane. Sicer jc pa prvi zgodnji krompir vodno in povsod prav /ažoljona -slaščica«. Iz Laške ga dobivamo vsako loto na tisočo centov. Pa tudi Goriška iztrži zanj vedno lepe novec. Zato danes iznova opozarjamo zlasti vso manjšo posestnike po deželi, ki jim bo šla '< trda za živež in pa okoličane pri večjih 1 krajih in mestih, da si pravočasno oskrbe s o m e n s k i zgodnji k r o m p i r. ' Pri tej priliki hčičemo na kratko pojasniti, kako so r g o d n j i krompir pripravi za saditev, d a j o d v a d o tri tedne prejo zrel. kakor tisti. I ki ga sadimo po navadnem načinu.
Kadar io splošno znano, ima krompir ! to, \ oboo nepriljubljeno lastnost, da žc porinil in \ zgodnji spomladi, ako jo sprav- , ljen \ lomnih, gorkih in vlažnih krajih, po- j gaiija motv o.-aste. belo in vodene kali. j Prodno tak krompir sadimo, potnjanio vso kali. kor niso za rabo in Krompir potom v ( reivi". '..-k, h ini.itn. Ako f»n ftfrarud krompir r.i iv internem g o r k o m . pa obenem s \ i t 1 o m . s u h o m in z r a č n o m prostoru. po;;.inja na spomlad sicer tudi kali. ki pa niso prav nič podobno preio imenovanim. Na svitlobi in \ suhem zraku sc namreč r.c ra.-vijeio na dolžino, ampak ostaneo prav kratke, čvrsto in so lolono barvo \ko posadimo tak na ^ \ . t -1 o b i n a k a 1 j c n krompir, so pre-pruarao O. a so ko pri.'o v .-err.lio. razvia ve' ko hitreio. kakor tisti, ki nm-a kali in jo :.Uo tu.ii več tečno« s>re! rrol. kakor o:-, ros., cr na ftavačen r.ačir
Oror on.o krom..--.: ev o s\ oistvo izrabljajo vrtna:i-, po dragih kra-.h io več kot UV lo: posebno pri .-^dr.icm krompirju in doseže i o na ta način šo bo i rgoinjc ?rl-do ko, kakor ;ih d.vc ;<"o.irv. krompir' ic sam sebi. Kor u to. rekli bi u retro kal o:\'o na z r a k u in svitlobi. ni pcireba nobenih posebrih pr:e:.>> . — iti kakega : o r k o urv.iiivcs.a .v lahko r::-. rooa.vo io tudi -vaj m k-r.e iov&lccm i- rolo:- ..oa. v .-a. k-, ...clo pnoe' kromnir.
Da so nam piria : .nt-s'iivo p r i m o r n e g a r> ga so -o. o r. s k o šo n >1 č
jene sobe itd, V ta namen odbran, enakomerno srednje debel c c 1 krompir naložimo na kake lese, diljc ali kakršnekoli ploske posode tesno drug poleg drugega v eni sami plasti (ne drug vrh drugega), in sicer tako, da obračamo navzgor tiste konce, ki imajo največ očes. S krompirjem naložene lese postavimo lahko tudi drugo vrh druge, samo med njimi moramo pustiti toliko prostora, da pride svitloba in zrak do krompirja. Važno je samo to, da je krompir kolikor mogoče na s v i 11 e m in da pride do njega vedno dovolj svežega zrak a. Sedaj nimamo drugega opravila s krompirjem, kakor da prostor večkrat prezračimo, posebno, ako jc zunanja toplina precej nad ničlo, ali pa, če je dotični prostor pregorak. (Čez 14" C no stne imeti.)
Kaljenje traja 6—8 tednov, kakor je pač prostor, več ali manj topel, in kakršno jo vreme. Sedajlc začetkom februarja je zadnji čas, da dcncnio krompir kalit. Do sredo, oziroma do konca marca bo potem goden za saditev. Semenski krompir med kaljenjem popolnoma zvene in se zgrbanči, ker vsa moč (škrob) preide iz njega v kali, ki niso pravzaprav nič drugega kakor nov zarodek. Pravilno razvite kali so kvečjemu 3 do 5 cm dolge, debele, trde in zelene barve. Čim manj gorak jc prostor in čim več svežega zraka in svit-lobo pride do krompirja, tem počasneje kali in tem pravilneje in krcpkejc se razvije zarodek.
Ako pa hočemo imeti s tako pripravljenim zgodniim krompirjem prav dobre uspehe, je neizogibno potrebno, da izberemo zani najboljši prostor z lahko, gorko in dobro pognojeno zemljo. V težki, ilovnati -zemlji šc pozni krompir ni prida, ka-moli nožni, občutiiivi nakaijeni zgodnji krompir. Pri saditvi ic treba nekoliko previdnosti. Predvsem moramo paziti, da se pri prcaašamu ali prevažanju nc polomijo kali Sadimo vsak krompir posebek tsko. da ga položimo v pripravljeno iamico. Tisti konec, ki ima največ kali. obračamo nav-gor. Tudi zasuti ga -e treba previdno z rahlo prsiio kakih 10 do 12 eni na debelo. Posebno močno obrodi, ako pri saditvi dencrro v vsako iamico dobro pest starega, predelanega _r.c:a ali ra dobrega komr-osta. K er nimamo pri rokah ne enega nc orugega. vzamemo lahko umetna gno-li a. -In sicer ic v to svrho pripravna mešanica ur.einih Jnof?:. ki > \ :a!o;; Kme-t-.iska drciba pod imenom V->r-
-teo gnojilo ^
in k-, se :ahko dobi v ma-rhrčh nnožirah Na ar.o vsake jamice čer.emo po eno žlico ga rroramo pa v jamici prečen oenemo krompir
•ati prav z goden
.tj..: rmc \ar o
gr.o-.i.a
» t
e 1 ■ c
va.-er.-e : o." ' c;a »vrom->roncse. e t-eša ia to I o r a in dobre-kronuirja, ki n o o d g a-a. ki -e bil torci čer r -jo v v -,V. --r:l; shramb-. " "	*o primerni rrofori. ki so
cnasvv.crr.o gorki	C ra-VsU e
P^Pf notna), s v i 5! i . srh: <e o • k-. ^ poi-ebi r r a e i! i Tak« prosto- v*.:-, s\ itle. suhe ki o Si, hlevi, c^ie ku:-
• '	n\Ki-'.cn kromr-ir ozeleni žc
\ .-.. .m- :t ccer: -e ugodno vreme, in sc r.-:er- cbelue ravnotako. kAor vsak
-a or.f.v-o ka. e s~?.mo s c" o d n j«
r. ivaL<-;a r-cn-.c-
pr:ae-o vpoštev vrste krompirja, -.zapir nima kaljenje
* r P ri a s plemenskimi prašiči. \{0
"	- r a v sdn •> mično kup-
i * pteneukimi pniKL Lotos jc bila
tudi ta kupčija žc meseca jt„u prav živahna. Vsak kmetovahV'^ prej ko mogoče kupiti plemenskih i,,!." šičev, zlasti radi tega, ker jo pjta prašiče precej prej prodal kot <lruga i? ta in se je bati, da sc pozneje ne bo m0" gočo tako lahko preskrbeti ■/. plemeni mi prašiči. Cene prašičem so sedaj ta ko visoke kot še nikoli poprej. Tu p0' jav daje povod, da se vsak, kdor ]r m ] re prašiče rediti, z istimi prej ko mogoče preskrbi. Gotovo je, da se bodo prašiči tudi v prihodnje lahko proda-jali. Gospodarji, ki so imeli kupčijo š prašiči v rokah, so večinoma pri vojakih. Gospodinje pa niso te kupčije tako vajene. Tt> so v resnih skrbeh, kako jim bo mogočo kupiti dobrih praši-čev za pitanje ali za pleme? Zato opozarjamo vse gospodinje in tudi gospodarje, da izvršuje kupčijo /. plemenskimi prašiči Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, ki je že lansko Ielo dobavila mnogim prašičorajcem na stotino plemenih prašičev proti mali odškodnini. Vnovčevalnica za živino ima vedno na ponudbo dosli brejih svinj, plemenskih mrjaseov, plemenskih svinjic, plemenskih prascev ter prašičke za pitanje. Tako je mogoče vsakomur po-streči. Naročila se izvršujejo proti ta-košnjemu plačilu. Vse dosedanie odjemalce, ki so naročili prasce. breje svinje in rnrjasce, opozarjamo, da se bodo vsa njihova naročila točno izvišila ob za to pripravnem vremenu. Vsa nadaljnja pojasnila o kupčiji s plemenskimi prašiči daje Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, ki ima svojo pisarno v prvem nadstropju Gospodarske zveze.
Umetna gnojila in drugo.
Po zadnjem članku o umetnih gnojilih so postali gospodarji zelo pozorni na umetna gnojila. Povsod so prepričani, da bo treba superfosfat še bolj rabiti, kakor doslej. Dosedaj so rabili žlindro in fosfat skoro edino za travnike. To jc bila velika napaka. Fosforne kisline torej, superfosfat, potrebujejo prav vsi pridelki, zlasti pesa in turšica. Kdorkoli more, naj ga prav povsod. kjer bo spomladi oral, posi :c na 1 mernik posejanja 20—30 kg. — Sroročiti moremo tudi vsem naročnikom Domoljuba- prav veselo novico: Tovarna v Hrastniku vzame vreče suoerfosfata nnzaj za 1 K do 1 V 30 vin., ako sc fosfat kar na postaji pTciiese in pošljejo vreče iranko nazaj. TaJ;o nc bo fosfat veliko dražji, kakor druga leta. Saj pride vsak gospodar lahko z zabojem ali s starimi vrečami na postajo iskat gnojilo. — Poudarjamo pa šc enkrat, da ni gotovo, če bo mogoče superfosfat dobiti tudi za aido. — Kalijeva sol stane v Hrastniku 15 K 50 vin.. 2 «omi-sta. torej 12 K 25 vin. in ne 12 K 45 v«.< kakor se jc zadnjič pomotoma poročalo. — Seveda je treba v prvi vrsti izrabiti domači gnoj, zlasti gnojnico. Letos se ne sme ena kaplja gnojnice izgubiti. Čc imaš gnojno iamo, jo vozi, kadar jo moreš. Če je nimaš. si napravi že zdaj pozimi jamo \ hlevu. ki lahko drži 2—3 kubične metre. Li gnojnico je posebno hvaležna oesa. se po niivi še pred oranjem. Zaradi velike draginje prašičev bo kazalo posebno veli-
ko pese in krompirja sejati. Vojska ne bo vedno trpela. S sklenjenim mirom postane vse rusko žito prosto. Prejšnja leta ga je prodala Ruska na teden 20—25.000 vagonov v zahodno Evropo. Zdaj ga zaradi za-prtije Dardanel in severnega morja ne proda prav nič, Pozabiti pa tudi ne smemo, da je na Ruskem zelo omejeno uživanje žganja. Na milijone stotov krompirja in žita se bo s tem prihranilo. Torej ima Ruska prav veliko žita, ki ga bo v mirnem ; času z veseljem prodala. Na visoke cene i." žita torej ne moremo zidati svojega gospo-? darstva. Živine pa nikjer ne bo posebno veliko. Mi moramo poleg potrebne hrane i zase in za naša mesta pridelati zadosti krme. Po lastnih izkušnjah se pa da na istem prostoru trikrat toliko prstnine pridelati, če se dobro obdela in obilno gnoji, kakor se je doslej pridelalo. Za peso je ^•najboljše, če se prav zgodaj, precej ko sneg odleze, preorje, da brazda v pomlad-' nem mrazu dobro prezebe. Poseje naj se seme šele v drugi polovici aprila. Mnogi • gospodarji napravijo v tem skoro vsako leto veliko neumnost. Po sv. Gregoriju je ■ »-navadno nekaj toplih dni. »Zdaj je čas, le
•	t naglo peso v zemljo.« Mnogi še seme v
gnojnici in pepelu namočijo, da poprej oze-
•	leni. Res pride kmalu iz zemlje. Koncem aprila so pa mrzle noči, slana popari mlade rastline, potem se pa samo zdihuje nad slabo letino. V zgodnji pomladi je na pesi fadi največ onega škodljivega mrčesa, onih žuželk in hroščev, ki listje vse pokončajo.
i lani se mi je pozna pesa prav dobro obnesla.
Letos bo leto hroščev. Kdor hoče nji-:?"Ve in travnike obvarovati, naj jih dobro zagnoji. To je gotovo najboljši pripomoček.
Goveja živina se bo zdaj hitro dražila. | Po semnjih je še veliko živine na prodaj, | hlevi se pa praznijo. Naj jo vsak drži za f dom in pleme, ker se potem ne da popra-I viti, če je plemena živina odprodana. — t Cena siru gre vedno naprej, ker ga za vo-! jaščino rabijo. Cena maslu je pa precej ; padla. V mestih ne smejo peči finega peciva, za kar se je vedno rabilo maslo. Tudi ni več onega navadnega kruha, katerega so vedno mazali. Vplivala je gotovo tudi draginja drugih živil v mestih. Cene maslu so padle za 30—50 vinarjev pri 1 kg.
Do čudne višine so se vzdignile cene [ prašičev. Plačujejo lepe živali.^e, do 1 K 7C vin. žive teže. To je pa mnog« zapeljalo, da so prodali težke plemene živali'. Res se t da dobiček napraviti, toda potrebna ple-[ mena žival se ne sme nikdar prodati. Vsak gospodar ve, kako težko je dobiti -res dobre svinje in krave. Zdaj ima nekaj dobička, škodo za svojo nepremišljenost bo i pa imel leta in leta. — Italija ima prav i malo žita. Zdaj so ga kupili v Argentiniji i 200.000 vagonov, za kar so plačali do 700 f milijonov kron.
Brez usmiljenja odirajo Amerikanci ! Angleže pri žitni kupčiji. Cena je na An-' gleškem še bolj poskočila, kakor pri nas. Kaj se to pravi pri deželi, ki mora skoro vse žito uvažati, si vsak lahko misli,
Kako varčujmo. Čez vse smešno je, kar se sedaj vse napiše o tem, kako varčujmo; marsikatera kuharica, ki še nikdar nj dopisovala v časnike, si domneva, da
ima sedaj tudi ona besedo. Vsa ta stvar dokazuje, da smo jako slabi gospodarji, vsaj po mestih mnogo slabši kakor na deželi. Pekom so prepovedali peči bel kruh, mlinarjem mleti belo moko — pa kaj to pomaga, ko hočejo povsod imeti le bel kruh. Bil sem pred Božičem v Ljubljani in sem zašel v neko kavarno. Kaj meniš, da sem našel na mizah ovsen ali turšičen kruh? Kaj še! Najbolj fine žemljice in ki-felce ... V Ljubljani so odvzeli trgovcem 30 vagonov fižola, najbrže ni bil po ceni; takrat ko so kmetje fižol mlatili, ga pa niso znali priti na kmete kupit, kjer bi ga bili cenejše dobili. Kmetje morajo teleta vsa rediti — saj jih radi redijo, če le morejo — seveda mestni gospodi bi pa ne bilo ljubo, če bi nekega dne mesar povedal; »Danes nimam pečenke, je ne smem prodajati,« Koncem novembra je kmet prodajal prešiče po kroni; trgovci in mesarji so se izgovarjali; prešičev je dosti na prodaj; seveda meščani zopet tega niso vedeli, kmet pa je prodajal v slepo ceno. Takrat se je pisalo vsevprek; prešičem ne dati krompirja, ne ovsa — je greh — sedaj je pa stokanje, ko je špeh po 2 K 40 vin. Tako se vidi marsikje, da je manjkalo egiptovskega Jožefa, ki bi rešil aproviza-cijo ljudstva na drobno in debelo. Manjkalo je nekoga, ki bi sedaj naprej mislil in računal. Nočemo pa nikomur očitati: zakaj nisi ti in ti tega naredil, ker dobro vemo, da so marsikateri uradi delali gotove čase noč in dan. V svoji brezbrižnosti smo se navadili, da živimo le za sproti in »na puf«. Sedaj zaupajmo, da je še — Bog Oče nad nami, ki ve, česa potrebujemo. — Ker pa že drugi priporočajo to in ono, dasi se v resnici že zelo varčuje, oziroma mora varčevati, ker ni kje vzeti — naj nasvetujem še jaz jedno prav zanesljivo sredstvo: Sedaj se bo kmalu začel štiridesetdanski post. Držimo ga po starem kopitu, kakor pred 50 leti, ko cel post niso uživali mesnega; — koliko živine se bo naenkrat prihranilo. Če bi se pa to zdelo preveč nazadnjaško, vsaj po tri dni v tednu. Nasitimo se samo enkrat na dan, kakor zahteva sveta Cerkev, pa bo zopet mnogo živeža prihranjenega. — Po mnogo krajih na Kranjskem imajo za velikonoč jako priljubljeno jed repine »olupke«. Star mož mi je pravil, da so enkrat Turki ravno za velikonoč Ljubljano, oblegali, in tedaj niso imeli v mestu'druge hrane, kakor repine »olupke*. Za spomin na ta dogodek so začeli Kranjci za velikonoč »olupke« kuhati. Ne stojim dober,"če ,'e stvar res tako bila, kakor mi je mož pripovedoval — pa poučna je, češ: ob vojski obračaj plašč, kakor hoče vojska.
(Hal Listek Bajj
Rekrut.
Spisal Henrik Conscience.
(Dalje.)
»Kakšne cvetlice si videl na njeni obleki Jan?«
»Velike rdeče vrtnice.«
»Jaz tudi — prečudno!«
»In lilije, tako kakršnih je bilo lani toliko pri Pivovarjovih . . .«
»Tudi jaz sem videla na obleki vrtnice in lilije. Ali kako je to mogoče? Vsa zmedena som.pd^tega.«
»O moja prisrčna!« — je vzdihnil slepi — »ne varaj sania sebe s praznim upanjem. Sanje so težko glave spanje. Tvoje sanje so tolažba, katero nama je poslal Gospod Bog za to mučno potovanje.«
»In to je dosti!« —r je klicala veselo deklica,- »2di r sc' tiVi; da ljubim od nocojšne noči ljubo Mater božjo še bolj nogo prej ■— in ko bomo doma, bom prosila cerkovnikovo Marijano za malo srebrnega papirja, da naredim podobi pod lipo tak venec iz sedmih zvezd, in če nam bo pozneje v moči, bo dobila podoba tudi obleko z zlatimi cvetlicami. Daj Jan — po.jdiva zdaj malo hitreje, dokler ne pripeka solnce in opri-mi se palice, kajti steza postaja ozka in grapova, zdi'se nVi/Čla sva zašla med mojim pripovedovanjem.«
»Katarina, dušica, pazi ti na pot, jaz sem utrujen, toliko, da mi ne klecajo kolena, čutim, da ne bom mogel hoditi danes deset ur.«'
»Bodi brez skrbi Jan,« je rekla urno Katarina ip je zadržala hiteči korak
—	»na taki planjavi kot sva tukaj, se • ne mqr,eš| izgubiti, žo. vidim dva stolpa ' v daljavi^p to i bosta MoloVd ih Beleče,
ka^or,3pr,pawja. ,oraviiR>d»vJ.'« .......»Kako daleč bo do tja Katarina?«
»Kako poldrugo uro. Ti je mogoče hoditi danes še tako daleč?«
»Ako se odpočijeva večkrat.«
»Reci Jan, povej, kadar boš truden
—	in zdaj molčiva, sicer se utrudiš še
hitreje z govorjenjem.«
* * #
Solnce je bilo prišlo tačas visoko in je izlivalo svojo luč kakor ognjeno reko čez široko ravanc Vročina je postala tako huda, da sta lovita1 liaša potnika sapo in da jima je tekel pot raz obraza. Vendar ni tožil vojak, da bi bil truden, pogumno je hodil za svojo voditeljico. Samo včasih je pretrgal medsebojno molčanje z vzdihom, da ga bolijo oči, da sc mu zdi, da poveča vročina vnetje.
Ko sta hodila tako celo uro, se je ustavila nagloma Katarina, ne da bi črhnila kaj svojemu prijatelju. Začuden jo vpraša:
»Kaj se je zgodilo,1 Katarina, da si obstala?«
»Ja Jan,« — se je odzvala s potrtim glasom — »naredila sem pravo neumnost. Bog ve, kdaj sva že krenila iz poti in zdaj stojiva tu pred široko vodo, ki teče preko cele planjave in nobenega mostu ni videti.«
»To je sitno,« — vzdihne Jan — »jaz sem se že močno utrudil ... ali je voda globoka?«
» O ne. Širok potok je, vidim mu dno, voda bi nama segala do kolena.«
»Prebrodiva jo torej. Katarina, da nama ni treba delati ovinkov.«
»Ali Jan — to je nemogoče, obrež-
82
je je visoko, ti ne prideš ne doli ne gori. — Pojdi, pojdi, poskusiva drugače.«
Peljala je slepega na rob potoka, vrgla je culico preko vode in je stopila vanjo. Jan je slišal, kar ni videl, vprašal je:
»Kaj misliš storiti. Katarina?«
»Primi se trdno okrog mojega vratu,« — je velevala deklica in je privita vojaka k sobi in ga prisilila, da je i.bogal ukazu ljubezni.
Nosila je težko breme preko vode, do drugega brega in rekla: »Jan, tam na bregu je velik grm, 'oprimi se vej in pomagaj si navzgor, jaz ti pomore 111.
Storil je tako in prišel je lahkoma na breg, Katarina mu je sledila in je izžemala svojo mokro obleko. Slepi je slišal in vzdihnil;
Katarina, tebe ie sama ljubezen : in dob ola, kako 1110 boli, da ti ne bom j mogel povrniti nikdar tvojega prijatelj- | siva in usmiljenja.«
Beži, beži. \I;W. rittir jc vredno govoriti toliko o tem,« — je branila deklica. »Da sem to prenesla preko vode jc prava reč. Saj mi posuši solnce hitro obleko. Pojdi, greva počasi naprej, v pol ure sva Pri prvem stolpu, to bo pač Molovo, tam se odpoiijeva.«
On se je nekaj obotavljal in se nagibal k potoku. Naposled je vprašal: »Je potočnirA' čisla?«
Tako bistva jo. da vidiš Vsak kamen na dnu.. Si žejen? Počakaj več' kot n i okra1 to !' Hi dre A\y o i t'i, podam' .ti vodo.«
Razvezovala je culico, da vzame iz nje kozarec, slepi vojak jo je opomnil:
Nisem žejen Katarina, ampak oči me skele tolikanj, da ti ne moreni povedati. Daj mi moker robec, da si izbrišem oči. to mi bo delo dobro.«
Spustila se je v potok in napolnila je kozarec z najbistrejšo vodo, vrnila se i je k slepemu, vzela io iz nedrij bel plat- i lien robce in jo rekla:
Sedi Jari "i/.jKMvnV ti oči, da si no zmočiš obleke.«
Vojak je ubogal in je sedel, lirbet obrnjen proti solncu. Katarina mu je vzela zeleni senčnik raz čela in ie brisala in izmivala njegove oči. Ker je rekel Jan, da mu dene to izmivanje dobro, ni mogla nehati, umivala in polivala jc njegovo čelo in oči, dokler ni branil njeni roki in opomnil:
Nehaj. Katarina, zdaj je dovolj.«
Ivo se je pi'ipogiula po senčnik, jc skočil slepi nakrat po koncu s presunljivim krikom in obstal jc, roke iztegnjene napram Katarini, tresoč se na celem telesu, jecljajo nerazumne glasove.
»Jan, ljubček, za Boga — kaj te je popadla?« — jc viknila Katarina prestrašena in .ie hitela k njcmij — ali kakor da je revež rčs' žnUtčen, jo je odrinil raliloma in prosil:
»Kata, Katarina, vrni se vrni, kakor si stala poprej, prosim te.«
Začudena od izraza v njegovem glasu in obrazu, ki jc izražal njej nerazumno veselje, jc naredila Katarina par korakov nazaf. .Tan jc odprl svoje mrtve oči in jc vikal razprostrtih rok: 72
»Večni Bog! — Katarina, jaz te vidim, moje oko ni še popolnoma oslepelo.«	. . . ,
Stala jc kakor umnjena (zadeta ou strele), tresla se ie na vseh udih, kole-bajočih korakov jc šla napram vojaku
in jeclala:
»Nc, ne Jan, to ni res! — Ne umori me s takim veseljem. Solnce te jc pre-varilo, solnce, revež moj!«
»Jaz sem tc videl!« — je ponavljal vojak skoraj blazen vsled veselja. »Videl sem te v tmini kakor senco. Moje levo oko je še živo, ti pravim. O dušica, Katarina, to so tvoje sinočne sanje.«
Krik, tako rezek, kakor da je prišel iz mučnih prs, se je izvit dekličinim ustam, ko jc klecnila vsa tresoča se na kolena, dvigajoče roke v nebo. Tiha, vroča molitev je kipela iz hvaležne duše navzgor. Vojak je videl, kaj dela Katarina, dasi lo kakor v temni megli, pokleknil je tudi on poleg nje in dvignil roke.
Zamaknjena v svojo hvaležno molitev, ga ni zapazila Katarina in je klečala nekaj časa, ne da bi se geniia. Ko ie obrnila glavo, pomirjena v molitvi, je zagledala Jana poleg sebe na kolenih in je vzkliknila oduševljeno:
»Božji dan! Ti si videl, kaj delam ?«
»Sem videl!« — je vriskal Jan.
»O naš ljuba Gospa!« — je vzdi-hala Katarina in reka solza ji je olajšala dušo — »to si naredila ti, sveta Mati našega Gospoda, ti, naša Mati in Pomočnica! Nikdar ti ne pozabim tega in vsako leto bom romala ob tem času bosa v šerpolje.«
Po temu izlivu svojih čuvstev jo zapustila Katarino moč, noslonila je glavo na vojakovo ramo in je jokala nemo. Globoko ginjen je bil tudi mladenič. tudi njemu so izostajale besede, Ki bi izrazile čuvstva, katerih je prekipevalo njegovo srce. Njegovim očem se je odprla svetla prihodnost hvaležnosti. ljubezni in sreče, in ga je očarala s čarovitim sijajem blaženega življenja.
Katarina se je dvignila in je privezala z veselimi vzkliki tovarišu senčnik, oprtala si je culico, prijela ga je za roko in nadaljevala sta lahkih korakov pot. Veselo jc ščeltttola med potjo Katarina:	,,s j ..
»O Jan, ljubček -rne,morem povedati, kako mi je pri src*, skakala in plesala hi veselja, zdaj bi hodila lahko dvajset ur, ne da bi čutila trud aH lakoto.«
»Tudi meni je tako, Katarina,« — je pritegnil vojak, »zdi se mi, da bi zlc-tel. O dušica draga, če bi ozdravilo moje levo oko! Kaka sreča, oh kaka sreča! —■ Ce mislim samo na to, mi stisne srce.«
»Bi ozdravilo? - Bo ozdravilo! — Ne skrbi ti zato, pusti, da skrbi zato -Nasa ljuba Gospa v nebesih. Kaj ne vidiš božje roke? - Moje sinočne sanje, Jan!«	1 '
Plamcneče ji je stiskal mladenič na take besede roko in vzklikal je navdušeno v pretrganih stavkih: »Duša moja draga! O, če se uresniči to, kako
življenje naju čaka še na tem svetu — samo blaženstvo, Katarina. Storili bi ono, kar si mi tako ljubeznjivo oblju-bila, Katarina — poročila bi se. Jaz bi delal kakor črni suženj ali z vesoljem in srečo, ti pa moja najljubša žena, ne boš smela delati drugega, nego da boš negovala sama sebe.«
»Kaj še Jan,« — ga je prekinila de-klica s smehom, »mar misliš, da bi se jaz mogla naučili postajanja? Bi že vi-del, kako hi delala. Tedaj šele!«
»Kakor bi hotela, Katarina, to je isto. Delala bi samo, kar in kolikor se li bi poljubil*? In najine matere, Katarina, Iti se veselile do konca dni najine skrbne postrežbe. Izruval bi mejo med najinima kočama in bi zgradil iz obeh lesenih koč lepo krnetsko hišo, kjer bi stanovali lahko vsi skupaj v ljubezni in zadovoljnosli — to bi bil pravi raj veselja!«
»O prelepo je, kar praviš Jan,« — je vzdihnila ginjena — »meja mora vun takoj ko prideva domov, ded in I 'avlek, najine matere in najina krava tn vol — in ti in jaz vse naj bo vedno skupaj in skupno. Kako življenje, o kako življenje!«
Plosknila je veselja v roke in jokala je kakor dete. Jan je slikal še naprej sliko tihe sreče:
»Veš, Katarinčica, premalo zemlje imava v najemu, da bi mogla ziniraj delati in si pomagati k moči. Kupčoval bom s česarki, z dračjem in sin jem — treba je skrbeti, ako . . .«
Ponižal jo glas in rekel koma i -lis-
110:
»Bog da, (Iti se razkolobavi naša hiša . . .«
Obmolknil je, kajti čutil je, da si pokriva deklica oči, slišal jc, da i liti in joče, zavzet je vprašal:
»Zakaj te žaloste moje besedo?«
»Za božjo voljo, molči mi o vseh teh lepih rečeh. To mi raznese srce, ali samo od veselja . . . Tako sem srečna, Jan, da znorim, če boš pripovedoval naprej, kak raj na svetu naju šc čaka.«
»In jaz, Katarina! Ne morem molčati, srce mi prekipeva. Pusti me, da govorim in reci še ti katero.«
Vojak,.ie razlagal bolj in bolj svoje načrli?.v,priho(liijosti in jc razvijal ginjeni poklici čarobne slike sreče. Oba-dva sta motrila svoje prihodnje življenje in sta uživala že zdaj tisto srečo.
Tako sla sc približala Molečem. Deklica je izročila vojaku culico, roko v roki sta stopila v selo.	(Dalje)
Slike in črtice z bojišč.
CXXVII.
Pisma slovenskih vojakov.
Martin Kotnik od 17. pešpolka piše našemu uredništvu: Najprvo Vas « bojnega polja prav lepo pozdravim! Tukaj sem že od začetka avgusta. Sedaj sino združeni z nemško armado. Blizu smo neke reke. čez katero so napravili na« pijonirji most. Mi smo šli čez most ponoči, dasi je sovražnik hudo na nas streljat.
rugi dan so Rusi spustili na most več kot 0 granat, toda most je še vedno stal in e stoji.
Na tem mostu se je zgodil tale do-odljaj:
Eden izmed ruskih vojakov je hotel riti skrivoma čez most na našo stran, eki naš vojak od pešpolka št. 4 pa na usko stran. Drug za drugega nista ve-ela. Oba sta šla poizvedovat. Slučaj je a hotel, da sta se, ko sta šla nazaj, sredi ostu srečala. Čudno sta se pogledala, us se je obrnil in tekel nazaj ter padel -,V roke naši poljski straži. Naš je pa tekel K,V drugo stran in tudi njega so Rusi ujeli.
Vsi smo se temu dogodku pošteno latncjali. Pozdravljeni!
I Vojak iz Bleda Alojzij Žero-v e c , ki se nahaja na severnem bojišču že sedmi mesec in ki že dolgo ni bilo glasu o njem, piše sledeče svojim staršem:
Dragi starši!
Prcdno Vam kaj več pišem, Vas vse prisrčno pozdravim. Zahvaljujem se Vam prav lepo za poslane zavoje, katere sem yse tri prejel. Ljuba mamica, Vam se po-»ebno zahvaljujem za pismo in sestri Jerici, katere sem tudi vse prejel! — Kako se kaj imate doma? Gotovo boljše, veliko
boljše kakor jaz--Ali ste se dobro
imeli o Božiču? A jaz jako slabo — Ravno ta dan sem mislil, da ne pridem več živ iz tega ognja — tako so šle krogle kakor dež, strojne puške in topovi so grmeli tako grozno, da je nepopisljivo, kar se tukaj godi.
Svoje znance sem vse izgubil in nič Hie vem, kje so. Več je bilo ujetih in tudi »mene bi. bili skoraj ugrabili, pa moj konji-■Ček dobro leti in jaz pa šc boljše! (Prišel Rje namreč zadnji čas k reg. štabu, kjer je ■dobil konja.)
Vam ata se priporočam za par »ržink« E(cigar), ker tukaj jih ni. Rus ni hud sovraž-inik, samo uši — ie so hude, te .,forriikajo« noč in dan!
Samo ircino zaupanje in varstvo Marijino me čuva, da sem čie vedno zdrav in oeoo kodovan.
Kaj pa požarna bramba (kot vnet član in odbornik se ve"tno zarima za novo ustanov "eno društvo), ah kaj napreduje? — Prosim, molite, da sc srečno ptrVlhem! — Prisrčno Vao vse pozdravlja	sin in
brat Alojzij.	1 '*
XXX
Jože Č r n i 1 e c iz Sp. Dupeij piše z južnega bojišča:
Draga mati! Srčen pozdrav in vesele praznike vam želim, dasi so že minuli. Naj vam kaj sporočim od preteklih dni, dasi ni mogoče vse popisati ali dopovedati, kaj smo že vse poskusili. Upanje pa imam vendar, da bo enkrat konec trpljenja.
Na sv. Lucije dan sem bil v največji nevarnosti za Belgradom. Nisem mislil, da še kdaj stopim na našo zemljo živ in da bom če enkrat praznoval božične praznike v naši domovini. Kakšno gromenje jc bi'o od strelov iz pušk in tonov! Jaz sem čul tislo nolj ker sem imel službo. A tako
težko mi vendar ni bilo, kakor na sveti večer, ko sem imel službo v kraju, kjer niso naše vere ljudje, ki nimajo Božiča takrat kakor pri nas. Ves večer sem mislil na dom, posebno o polnoči. Tudi moji prijatelji, s kateremi sem skupaj služil, so po-vešali glave in zdihovali: Kaj počno moji starši, moji bratje in sestre, kaj počno moji otroci in moja žena? Katerega sem pogledal, vsak je imel solzne oči. In zopet sem si mislil: Saj bo drugo leto morda drugače!
Obljubil sem Bogu, da bom praznoval vsako leto na sv. Lucije dan in mislil na to, kako sem bil ob 3. uri popoldne v največji nevarnosti. Konj, na katerem sem jahal, je bil precej mrtev od sovražnega strela, meni pa se ni nič hudega zgodilo. Nekaj mojih tovarišev je bilo ujetih od Srbov, jaz pa in še nekaj drugih smo bežali peš kar-seda, dokler nismo prišli na ogrsko zemljo. Srčno vas pozdravim in voščim veselo novo leto vaš sin Jožef.
XXX
F r. R a k o v e c iz Zg. Dupeij piše iz Budimpešte 8. januarja 1915:
Ljubi g. župnik! V prvem pismu mojega pisanja Vas lepo pozdravim ter vam želim nekoliko povedati, kako se mi je dozdaj godilo. Ko smo prišli v Galicijo, smo veliko in hudo hodili. Naša kompanija je bila najprvo za pokritje poljske bolnice. Ko smo se prvič umaknili, smo se skrivali tri dni v neki turšici in nekem prosu. Nato smo zopet korakali dva dni in eno noč, da smo prišli v Švirc (Szczorzec?). Tu smo bili pol dne, kar začno Rrtsi streljati na nas. Zopet se začnemo umikati in smo tekli, kar se je dalo; tudi civilisti so bežali, da je bilo grozno pogledati. Bolnike naložimo in jih peljemo zopet na prejšnje mesto. Hodili smo zopet dve noči in tri dni čez potoke in po grdih potih in skozi neko gmajno, da smo prišli v Lvov do bolnice, kjer smo oddali ranjence. Štiri ure smo tam taborili, kar se nam napove zopet »alarm« in morali smo zopet bežati s civilisti vred tisti ves dan in vso noč. Drugi dan popoldne pridemo do kornega trena. Tu smo popustili poljsko bolnico in se pridružili trenu ter šli z njim čez Galicijo na Ogrsko, Odtod smo se vračali v Galicijo oo takih potih, da smo blato do gležnja gazili. Ali zopet zapustimo Galicijo in smo se mudili pet dni na Ogrskem. Kar pride brzojav, da naj zaoustimo tren in odidemo nazaj k polku v Galicijo. Drugi dan smo že odkorakali v 'ko^nah za sovražnikom in smo hodili toliko časa, da smo dospeli do rojne črte. Strašno smo bili utrujeni, pa tudi izstradani, vendar sem ostal zdrav ves čas. V rojni črti pa me je zadela nesreča. Šrapnel me je zadel v levo nogo in moral sem cel dan hoditi po vseh štirih, da sem dospel do sanitetnega oddelka. Od tu so me nesli dve uri do zdravnika, da me je obvezal, so me dali na voz in so nas peljali tri dni z vozom in dva dni z vlakom, da smo prišli v mesto Kašavo na Ogrskem. Čez tri tedne so nas poslali naprej v Budimpešto, koder so mi nogo prerezali in šrapnel ven potegnili. Noga se mi je že zacelila, samo otekla je še, — Vas lepo pozdravim — Fr. Rakovec.
XXX
Anton V r a n e ;t i č iz Radeč piše svoji ženi:
23. januarja 1915. Ljuba moja žena! Prej ko Ti kaj drugega sporočam, prejmi moj pozdrav. Kako se Ti še kaj godi? Meni sc prav dobro, tako se mi še ni, kakor se mi sedaj. Zdrav sem kakor riba. Sneg je zelo velik, a mrzlo nam ni, nas nikdar ne zebe, ker so nas preskrbeli z vsem. Dali so nam veliko obleke in toplo odeje. Stradati nam tudi ni treba, ker dobimo vedno dovolj hrane. Ni vam treba,za, nas skrbeti in žalovati, sa,mo molite, da srečno zmagamo in pridemo nazaj. Mi slovenski fantje hočemo zmagati, saj »slovenska kri nikol' ne fali«! Mi damo radi svojo kri za našo Avstrijo in za našo ljubo domovino. Rusi so že izkusili, pa jim bomo še pokazali, kakšen je slovenski fant, če mu kri zavre. Vedno bežijo pred nami, mislim, da bomo kmalu končali tu v Galiciji. Jih ni več veliko, smo jih že zelo veliko potokli in polo-vili. Še en srčen in, lep ;pazdrav in poljub od Tvojega zvestega moža Antona V r a n c t i č a.
Za naše gospodinje.
Lešniki imajo veliko redilno vrednost v sebi, stori se pa pri nas malo ali nič, da bi pridelali lesnike na veliko in debelejše vrste. Lesniko vidiš skoraj povsod, no b°j.i,.se,.rjirj^a, ne plaši se kamnitih tal, zaseje še pa sama, ker ne pride nikomur na misel, da bi posadil nerodovitne kraic, kjer se plazi samo kak osat in dračje, da bi nasejali ali nasadili take kraje z lešniki. Po za-tišjih na Krasu raste lesnika zelo rada, z malim trudom bi sc pridobil lep sad, ki bi prinesel kmetom marsikateri vi-npr. Laški lešniki se proclaiajo letos po 96 vinarjev. Domačih lešnikov pa skoraj ne dobiš na trgu. Res je, da se po-tolčejo po stari navadi o ,Bqžiču, posebno na sv. večer;' ali ko bi ne potrgali otroci zelene lešnike in bi se sploh kaj storilo za to ceneno trgatev, bi imeli kmetje lešnikov za prodaj in za doma dovolj. Zdaj je treba izkoriščati vsak grm in vsako ped zemlje.
V Italiji, Španiji, južni Angleški, v Turčiji in Siriji, so celi gozdovi lesnik. Največji trg za lešnike je Carigrad, kamor prihaja iz Sirije in grških otokov po 200 in še več brodov nakrcanih z lešniki. Španski lešnik jenajbolj okusen in drag. Na Laškem imajo okrog-late »cimske« lešnike in podolgaste »laške« lešnike. Laški lešniki romajo večinoma preko Hamburga na Nemško, mi jih dobivamo preko Trsta. Na Angleškem goje lesniko posebno v grofiji Kent, ob dobri letini jim nese neka gotova širina polja 25 do 30 centov lešnikov, kar prinese zelo lepo vsoto denarja.
Zakaj ne pri nas? Na Nemškem so tudi jeli pridelovati lešnike. Dobi se več dobrih vrst, vidimo jih pri nas tu in tam na vrtih, tako ima gosp. Zupane v Ljubljani lešnike debele kakor mali
f>2
oreli, grm je visok kakor drevo. Glejmo torej, da bo vsaj na domačem trgu domači lešnik.
Zelenjava v kleti vene in se suši. Presadi je v sveži vlažni pesek, tam si opomore navadno, če kropiš, začne zelenjava gniti.
Jagodam pognoji zdaj, v začetku zime odplavi mokrota ves gnoj. Golob-jek je dobro gnojilo jagodam, zadostuje sam zase, kor vsebuje glavne redilne snovi za rastlino, dušeč, kali in fosfor-110 kislino.
Orehi so morajo sušiti na zračnem prostoru, treba jih jo razgrniti in premešali večkrat, da pride zrak do njih. Sušenje v sušilnici ali peči ni dobro. Posušeno orehe spravi v žakelj. /elo dobro je prožvenljati jeseni orehe, da sc ubranijo plesni. Orehi se obesijo v žaklju v zaboj, ki se zapre dobro, v njem se prižge malo žvepla in zapre, čez 12 ur se vzamejo žaklji vun in obesijo na tram.
ir ohiStvo ja jioSrneJo. Raztopi 60 gr šolaka v pol litra špirita, napravi si iz vohunih krn kakor jabolko veliko žo-go, prevleči je na dvojo zganjenim mehkim obnošenim platnom in zavezi ali zašij. da bo tako držalo. Kani na platno lam nega olja in malo šelakovo raztopino, riblji in drgin nobištvo, pot za potjo, dokler so ne sveti los kakor da bi bil nov. Ko je žoga .suha. jo namoči zopoi ali le po kapljah. Potom izbriši še vse z mehkim suknom. Treba je moč-
,	-: »"> I	' ■ l'l> :•: .;: r. • • "i"
ntn rok.
i>i\j(jo bolj ceno mazilo. Doni v po-sodc polovico kisa in polovico petroleju, namakaj v to mehko krpo in maži. Ko je tekočina žo črna od blata. Ra odlij in nalii drugo, kajti blato na blato nositi ne koristi. Potem izbrisni z močno suknnio krpo in z močjo. Pohištvo bo čisto in svetlo kakor da bi bilo novjj. Da izgine vonj, odpri vse križema in ko si zaprla, pokadi z brinjem.
Prah se mtliere rad na vsaki zarezi v iomi, posebno ha vratih, iz oglov in koiov ga ne spravi s cunjo. Pomoči čopič v petrolej in izginil bo prah, čc pobrišeš vsak kotiček s čopičem.
perilo jc sitna ženska bolezen iz katere «.(.> izcimijo druge bolezni. Najbolj ie tu potrebno izpiranje in kopanje. Za izpiranje kuhaj lan, dokler se vleče gostljato ali vrbino cvetje in perje. Tudi corničina raztopina je zolo dobra za izpiranje.
Pomaga tudi, ako kuhaš jagodino peric na vinu, vzamoš vina po 4 žlice na dan in devaš na trebuh obkladke perja.
Za mazilo namaži z neslanim surovim maslom par vek rdečega zelja in postavi za dva dni v klet. Potem jih kuhaj same na sebi, dokler so ne zmehča, iztisni kar jc mokrote in maži s tem mali trebuh.
Nastava za vživanje. Razreži na drobno pest jaščeričine korenine, pest prsnega korena, post angelilie, pest liolmeža, pol posti pelina, pol tavžent-rož, žajbelja, brinjevih jagod, nalij na to 2 litra rdečega vina in postavi za 48 ur na zapeček, potem precedi in jemlji 52	*
dvakrat na dan po 2 žlici. Jeli si naveži za obkladek na trebuh.	....
Ne morem spati. Skuhaj čaj iz ščopar baldrijana, poprove mete in nirzličnika. Pij mrzlega dve uri po večerji pol ure pretlno greš spati.
Želodec me boli. Skuhaj na mleku ali na josihu laneno moke in naveži čez noč, ali pa si naveži obkladek namočen v slan kroj). Zjutraj na tošče, predpoldne in popoldne izpij četrt litra mlačne vode, ogni sc vsake težke in mastno jedi pa bo kmalu dobro.
Otrok je božjasten. Stolci majaro-na in natiska, iztisni sok in daj par kapelj na olju. Trebušček maži z jane-ževim oljem.
Otrok je mrzličen. Stolci posušene jajčje lupine in posušeno lupino pomaranče čisto na drobno, presej in dajaj žličko toga prahu na dan.
Otrok je zapečen. Skuhaj mu čaja trnjevega .vetja ali broskvino cvetje na mleku. Daj mu par žlic medu na dan, zjutraj vsak dan kupico vodo.
Kcnji bodo prišli iz vojsko ušivi, grintnvi in sestradani. Bilo jo tako tudi po francoskih vojskah, tedaj so si pomagali ljudje z zdravili.
Konj je lirastav vsled sestradanja. Stolci tri pesli hrastovega luba, dve pest i lacjanove korenike, tri pesti brinjevih jagod in dve posti grintovca. Tega pralni dajaj konju trikrat na dan med krmo po pol litra. Za kraste napravi kopel iz pepela in proslic.o in reč-nice, umivaj konja vsak dan s to toplo kopeljo in pokrij po kopeli s toplim ko-coni, potem ga namaži z laškim oljem.
Tak konj so popravi hitro, če dobi vsak dan za pijačo par litrov vina. (Letos šc ovsa ni! To so bili lopi stari časi, ko so napajali konje z vinom. Moj oče jc kupil kravo za par krajcarjev, ker je bila zelo shujšana. Prinašal ji je nekaj dni vina v škafu in kmalu sc je porodila in zgledila, da se jo čudila vsa vas.)
Grinte pod grivo. Toi ..ka razreži in provroj na svinjski masti. S tem maži grinte. Pred mazanjem jih izpiraj z iz-kuho ovsene slame.
Grinte na ušesih. Stolci post orehovih jeder in prevrej na olju, jiotem iztisni olje in zmešaj z modom. S tem maži grinte večkrat na dan iu izpiraj z razredčeno arniko.
Grlu- avena konja kopiji z izkuho orehovega listja, daj mu tudi po dve pesti listjii (vršičev) na dan med krmo.
Konj jc ušiv. Kuhaj poteršiljovo in janeževo seme, dve jiosti na pol litra in utnij s tem konja, potom ca namaži z žganjem. Kopiji konja z mlačno milnico in izperi s čisto vodo.
Za otiske. Devaj mrzle obkladke samo vodo, ali zgnjeti ilovico z vodo ali z jesihom. Ko so osuši, deni novi obkladek. Dobra je tudi navadna vrtna zemlja. Zolo dober jc travnati obkladek: Z lojtato vzdigni primerni kos ruše in deni zeleno stran na otisek. Dobri so tudi mokri obkladki krme, meterno dušico rožmarina, mete, dobre misli, žajbelja' rmana. Doni ono ali drugo v žakelj' pokropi z mrzlo vodo in naveži
Zvišane cene žita so dosegle, oesar niso dosegli razglasi in prigovarjanje. spodarji so spoznali, da ne bo padla cena žita po novi letini in so nasejali več polj;, kakor sicer z žitom.
Cena sladkorja gre gor in bo rastla še bolj po končani vojski. Zakaj? — Izprva so napovedovali, da se poceni sladkor, ker sc nc sme izvažali. Toda armada porabi dosti sladkorja in tudi drugi ga kupujejo več, ker nadomestuje lahko košček sladkorja kos kruha. "Tako je šlo precej sladkorja v denar, izvozilo se ga je tudi proti Solunu 9000 zavitkov. Lansko jesen so rekli tovarnarji, da ne vedo kam s peso ker nc bo potreba kuhati sladkor; zdaj pravijo, da jc bila lanska letina pese slaba da nc bodo mogli pripraviti dosti sladkorja in bo torej poskočil v ceni. Ali mora res vse dražje biti? — Od česa bo pa živel revež?
Draginja. Vojna grozota, ki nam prizanaša s požari in razoranim poljem, se nam bliža v obliki draginje; draginja pa je toliko kot pomanjkanje. Osuple loiimc pred prodajalcem, ki nam razlaga: petrolej 80 vin., sladkor 96 vin., slanina 3 krone! Cvet p.šenične moke se dobi le po kilogramu; črna moka je po 66 vin., koruzna po 40 vin. !n tako dalje! Od žveplenke do polena, od kruha do korenja — vse, vse dražje, surovina in gotovina. Usnje se je podražilo za 60 odstokov, volna, bombaž, platno, vse rasle, cene gredo gor kakor kvas, in človek ne ve več, ali bi sc smejal ali jokal. — Gospodinja! Prišel je čas, ko boš pokazala svojo razboritost in svoj pogum v varčevanju, v navajanju svojih ljudi k potrpljenju in delu. Kruha ni, vzela ga je vojska,« je bil star odgovor irtulcr vedno kruha željnim otrokom. Zdaj smo doživeli najhujšo vojsko vseh časov, razumeti moramo, da nam jemlje vojska kruh, varčevati moramo v malem in velikem; varčevati pri jedi, pri žveplenkah, pri kurjavi — spioh pri vsem.
Skrbimo za zelenjavo. Žensko pomožno vojno društvo je izdalo oklic: Letošnjo pomlad nc bomo dobili na trg zelenjave iz drugih krajev. To se bo poznalo. Naše zaloge riža, stročja in drugih konserv bodo pošle. Zato jc dolžnost vsakega, ki ima kaj zemlje, da skrbi za zgodnjo zelenjavo, tako bo pomagal drugim, ker bo več na trgu in imel bo sam živež, ki bo prišel silno prav v 'draginji. Porabite torej vsako gredo In vsak proslor za zelenjavo. V toplih, mlačnih in mrzlih gredah ali zabojih se nasadi zdaj lahko ltarfijola, kolerab-ce, ohrovt, solata, redkvice in poletna cn-divija. Koncem februarja se seje ali sadi že na prostem korenje, špinača, peteršilj, črni koren, čebula. Grah vsadiš lahko že koncem januarja v zabojčkih, bodisi v kuhinji, veži ali svetli kleti, zaprti gredi in presadiš marca meseca na prosto; marca presadiš lahko že karfijolo, zelje in ohrov'. Krompir, ki ga polakneš v toplo gredo m presadiš ali pustiš v gredi, bo tudi prej dozorel. Bolj na veliko si priskrbiš lahko zelenjavo v kritih mrzlih gredah, in marsikatera gospodinja bo dosegla z majhnimi stroški lepe uspehe. Zbij preprosto par desk za okvir, za pokritje zadostuje staro okno ali zbij par remeljev in pokrij s papirjem, namazanim z oljem, noter deni do-
olj konjskega in kravjega gnoja — in rzla greda je gotova. Ako bomo imeli >odaj in dovolj zelenjave, ne bomo po-cšali v taki meri kruha in mesa. (Kdor :li pojasnil, naj piše: Dunaj XIX., Frauen-lfsaktion im Kriege, Sektion ftir Obst d Gemiise.) — Dolžnost kliče, gospo-inja, kliče, ne na bojno polje, pač na do-ače polje in vrt. Že se giblje zemlja pod eženo odejo, že nas vabi na delo, že nam eta kruha. Nenavadno vojno leto bo zahtevalo od gospodinje bolj živahnega, bolj premišljenega dela. Ne le tekoče leto, ttidi prihodnje bo še hudo, velika naloga pridelovanja se bliža, gospodinja, bolj kakor kdaj je odvisna prihodnost od tvojih idnjh rok in od tvojega razuma. Naj bla-slovi Bog vrte in polja!
Rmeno korenje ali mrkva je premalo znano zdravilo za kašelj, jetiko, opešanje, djfcebline in opekline in razne gnojitve, ble-dlico. Za bledico in opešanje uživaj večkrat korenje, kuhano na sladkorju in ko-rCnjevo juho. Za kašelj in jetiko zriblji korenje, iztisni sok' in kuhaj ga s kandisom, Ntekler ni gosto. Te mezge jemlji večkrat pO žlički, bo kmalu bolje. — Na ozebline In- ooekline naveži zribanega korenja. To izčisti in pozdravi vsako gnojitev. Ko se posuši obkladek, deni drugega, dokler ni bolje.
Mazanje s pcirolejem ali starim saloni varuje ozeblin. Dobro mazilo, ki varuje ozeblin, je tudi to: Poleti opari štiri pesti žarnih razsekanih kopriv s V2 1 kuhanega lanencga olja, potem postavi posodo za 24 ur v vroč pepel, precedi in primešaj 1/1 1 dobrega špirita in '/K 1 klinčkovega olja (Nelkcnol, se dobi v lekarni). S tem se oiAži, preden greš v mraz.
Ozebline se pozdravijo kmalu po maju z bluščevim mazilom. Zelo dobro je i mazilo iz 10 gramov salicilne kisline 6 gramov peruvanskega balzama, 10 »iov kafre, 10 gramov lanolina in 20 mov žajbeljevega olja. Vse to zmešaj zaprlem ognjišču in spravi v dobro zaženi posodi in maži ozeblino zjutraj in ^ečer. — Drugo sredstvo: Raztopi 50 mov voska in 15 gramov surovega masla in primešaj 18 gramov kakaovega iija in 3 grame stolčenega galuna.
Pomodrele ozebline pari v otrobovi ni izkuhi (kolikor mogoče vroče), po-m namaži in obuj črez noč bele volnene gavice.	( _	,
Gnojpc ozebline izpiraj v mlačni olro-vi vodi ali s presličino ali z ždjlpeljevo uho in namaži z gabezevim n^žilom. zi pred vsem na snago, posebno na no-h, varuj se, da se ne odreš z usnjem, j, da so obveze vedno čiste. Na gnojitev sme priti pisana nogavica, ne trdo [nje, ne smet, ne prah. Ako bi začela ote-ti noga ali roka, prevrej žajbelja in kafre olju, namoči krpe v vrelem olju, iztisni ovij zatečeni ud. Ponovi, dokler ni bolje, gre otok gor, pojdi k zdravniku.
Vprašanja in odgovori.
.T. T. iz St. P. Potrpitel Poglejte gorila v ujetnikih in videli boste, da sc nekateri oglasili šele po dolgih
mesecih. V izkazu izgub ni nc sina in ne bratranca. Poizkusite pisati Se na poizvedovalni urad na Dunaj potom dopisnice, ki jo dobite na poštnem uradu. Dopisnico so nalašč za taka vprašanja napravljene.
G. š. Doienjavas. Ime dotičnega ranjenca v pismu ni navedeno. Natančni naslov usmiljenke nam ni znan, vendar mislimo, da bo zadostovalo, ako napravite tako-le: Sestra Sapicla Mi-slej, usmiljenka, Zemun (Semlin), bolnišnica.
G. M. Č. Naj se zglasi pri okrajnem glavarstvu.
A. D. St. Vid. 1. Vprašajte pri glavarstvu. Istotako za 2. vprašanje. 3. Pokojnine ni, pač pa šo šest mesecev podporo, ako ste jo dosedaj dobivali.
K. Š. P. Ako Citate naš list, se lahko prepričate iz poročil v ujetnikih v Rusiji, da hodijo pisma zelo dolpo. Bodite zadovoljni, da vsaj veste, kje je Vaš mož. Pisati pa vsak teden ne more in najbrže tudi ne sme. Imejte potrpljenje in zaupanje v Boga!
M. K. Hamborn. Ker nam poštne razmere v Nemčiji niso znane, Vam svetujemo, da poprašate pri ondotnem poštnem uradu, kjer Vam bodo gotovo radi stvar pojasnili.
Uspehov Iščejo
vsi ljudje pri katerikoli stvari, ne mislijo pa vsi na to, da je k temu treba časa in moči. Mnogo časa in moči pa so zgubi, če so pri nastopu revmatičnih, protinskih bolečinah, ischius, pri ranitvah, prennpctju in utrujenosti ne vporubi takoj Fellerjev bol lnjšajoči, oživljajoči fluid iz rastlinskih csonc z zn. „EIza-Fluid". Vsak izmed cenj. bralcev naj bi naročil 12 steklenic za (i K poštnino prosto pri lekarnarju E. V. Foiler, Stubicn, Elzn.ro štev. 16 (Hrvatska), najbolje skupno s Fellorjevimi odvajajočimi rabarbarn-krogljicomi z zn. „Elza-kroffljice," katere so posebno uspešne pri tiščanju v želodcu, krčih; zaprtju, lenlvosti čreves in napenjanju. (0 škat. ljic 4 krono 40 vin. poštnine prosto). — Obojo domačih zdravit jo žo preizkušenih ln so morejo najboljo priporočati.	oko----
Tedenska prafika.
5. februarja.
1. Sv. Agata (Ajdka, iz grškega - Dobra), dev. in muč.. jako lepa in bogata hči plemenitega patricija v Kataniji na otoku Siciliji, tako da jo jo snubil sam cesarski namestnik, seveda pagan. f<cr pa ni marala za posvetnega ženina, dal jo jc namestnik mučiti in Aguta je tudi mod trpljenjem umrla leta 251. Ob njeni smrti so jo bližnji! ognjebluvna gora Etna strašansko tresla in bruhala lavo in je zasula celo hišo, kjer so bili zbrani njeni sodniki, Sv. Agata se časti kot patrona ob ognju, potresu itd. — 2. Sv. Adcln (staronemško ime = sijajna, od plemenitosti bliščeča), piše se tudi Adleta ali Adelnjda, rojena 931. leta kot hči Rudolfa II., gornoburgundskega kralja, umrla lota 099. v selzskem sumostanuvAlzneiji, ki ga jc sama ustanovila.
Solnco v. ob 7. u. 20 m., — z. ob 5. u. 2 m.
Luna v. ob 11. u. 59 m., — z. ob 9. u. 15111.
G. februarja.
. 1. Sv. Dorotoja (Rotija, grško ime — božji dar, Hogdankn, Rožena), dov. in niuč. Rojena iz kršč. staršev v Cczareji v Mali Aziji v III. stoletji. Ker ni hotela sprejeti pagansko vero in omožiti deželnega vladarja Sapricija, zato je bila liudo mučena, žgoli so jo z gorečimi ba-kljami, vrpli v vroče olje, naposled je bila 1. 303. obglavljena. — 2. Sv. Tit, učenec sv. apo-
stola Pavla, od njega bržkone tudi spreobrni en (Tit. 1, 4.), sin poganskih starišev (Ga!.
2,	3) in iskren učenec in spremljevalec sv. Pavla na njegovih misijonarskih potili. Sv. Pavel ga je potem ustanovil škofom na otoku Kreti, kjer je. umrl 94 let star. Sv. Pavel mu jo pisal tudi pismo, ki je .med, pastirskimi listi N. Z. Latinske cerkev pV.iznuje njegov god 4. januarja. — 3. 9t. TeoM (grško 11:10 = Un-goljub), tajnik rimskega vladarja.
Solnce v. 7. u. 20 m., — z. 5. u. 47 111.
Luna v. — u. — m., — z. 9. u. 35 111.
7.	februarja.
1. Sv. Romunld, opat, rojen 1. 907. iz voj-vodsko rodbine na Laškem. V mladih lotiti jo živel dokaj veseljaško, ko pa jc nekoč videl, kako je neki njegov sorodnik padel v dvoboju z njegovim očetom, je zbežal v benediktinski samostan, uli ker je bil stiog, so ga iz reda poslovili. Potem je nekaj časa živel kot puščavnik na Laškem, 1. 996. jc na zahtcvauje cesarja Otona III. sprejel opatijo v Ravoni. Naposled je ustanovil strog red kamaldulenskih puščavnikov, katerim je predpisal strogo molčanje in vegetarijansko življenje. Red so je ohranil do današnjega dne. Sv. Romuald sam je živel v strogem postu, pri težkem delu In brezmejnem samozatajevanju. S svojim prizadevanjem jo močno izboljšal nravno življenje svojih soi-asnikov in spreobrnil veliko grešnikov. Umrl je. 1-.	slur 120 let. — 2.
Sv. Hihnrd: kralj v E.šekšu na Angleškem. —
3.	Blaženi Ralner iz cistorijanskoga redu.
Solnce v. 7. u. 23 m., -- z. 5. u. <> 111.
Luna v. ob 1. u. 24 in., — z. ob 10 u. 2 m.
8.	februarja.
1. Sv. Janez iz Uinie, spozn., rojen 1. 1100. v francoski pokrajini Provansi iz plemenitega rodu. S sv. Feliksom iz Valoa je ustanovil red nujsv. Trojice ze reševanje jetnikov iz turške sužnosti. Umrl jc 1. 1213. — 2. Sv. Juvencij. škof. .1. Blažena HUedn (Mlada), Premislov-ua, hči češkogo kralja Holeslava I. Onn jc pri pupez.u Janezu XIII. izpronjia. da jo v Pragi iiilii ustanovljena škofija (1. 907.) in nunski samostan v katerem je bila potem oputinja. Umrla je I. 994. kot svetnica že v življenju če-ščena, njeni sveti ostanki počivajo v cerkvi sv. Jurija na Ilradčanih.
Solnce v. ob 7. u. 22 m., — z. oh 5. u. 8 m.
Luna v. ob 2. u. 47. m., — z. ob 10. u. 38 m-
9.	februarja.
1. Sv. Clil« AJfeksanriiinsIil, škof in cerkveni učenik. - - 2. Sv. Apoionija (grško ime — oznanjcvalku resnice), devica in mučenca. L. 248. ob splošnem preganjanju kristjanov za cesarja Docija jo je v egiptovskem mestu Ale-ksnndriji napadlo druhal tcrl .jo. silila, da se odpove kristjanski veri. Udarjali .so. jo v obraz, da so ji izbili zobe, zato slovi kot pomočnica pri zoboholu. Svojo zvestobo do Jezusa jc potrdila z mučcnlško smrtjo 1. 248. — 3. Sv. Mo-dest, škof in apostol Koroškega, ki je tam ustanovil veliko novih cerkva. — 4. Sv. Marijan.
Sclnco v. ob 7. u. 20 hi., — z. ob 5. u. 9 m.
Luna v. oh 7. u. i m., — z. oh 11. u. 28 111,
10.	februarja.
1. Sv. šolss ika 'lat. ime — ultaželjnn učenka), devica in opatica. sestra sv. Rene-dikta, rojena l. 483. v Nurziji na Laškem. Ona jc ustanovljula ženske samostbnel, v katerih je vpeljala nuijsterska vodila svojega sv. brata, ki so postali tudi semenišča čednosti in bogo-ljubnega življenju. Enkrat na leto so jo sešla s svojim bratom, da se ž njim pogovori o Rogu. Umrla je 1. 543, in sv. Renedikt jo je dal pokopati v svojem lastnem grobu, knmor je l)il 0 tednov poznej tudi pokopan. — 2. Sv. Viljem, puščavnik. — 3. Sv. Silvan. — 4. Sv. Er-dulf.
Solnce v. ob 7. u. 19 111., — z. ob 5. u. 11 m.
Luna v. ob 5. u. 49 m., — ••.. ob 12. u. 31 m.
11.	februarja.
1. Sv. Adolf (gots'ko ime Athaulf — plemeniti volk, plemeniti pomočnik), rojen iz slovite rodbine grofov Tecklcnburg na Vcstfal-skem, je bil naposled škof v Osnabrucku (1216- 1224) in zaslovel zavoljo svojega vzornega kršč. življenja. — 2. Sv. Dezlderij, škof v
Nantos na Francoskem blizoma ob času sv. Ui; jeroninin! - 3. Sv. EvIrozSnn, Devica, ko so n hotelu omožiti, Čeravno ji je njen oCe Že izbral snubnfa. so je preoblekla v moško obleko zbežala in živela kot puSfavnik »Smaragd« dolgo let v puščavi, Sclc pred svojo smrtjo se je ilnia spoznali očetu. — i. Sv. Hoaovriia (lat. ime -C.tislava. Častislava).
Solnce v. ob 7. u. 17 m., - z. ob .>. u. J.i m.
Luna v. ob 5. u. 58 m., - z. ob 1 u. 18 m.
Voditelj v srečno večnost. Molitve-nik, spisal Anton Mrkim, župnik. Drugi natis. — Cona z rdečo obrezo 1 K, šagrin zlata obreza 2 K, fine vatirane platnico 2 K 60 vin., finejša teletina 3 K "50 vin.
Zaradi priljubljene vsebine in priročno lepe oblike se je žo prvi natiš tega molitvenika tako razširil, da jc bilo spraševanje po drugem natisu vsesplošno. Nov natis presega glede na svojo zunanjo opremo in priročnost vso drugo slovenske molitvenike; zadovoljil bo vsakogar, Ju sije želel lep in priročen molitvenik s primerno vsebino. Oblika je zares lična, velikost in debelina sta med seboj v tako prijetnem razmerju, da si ugodnejše oblike za molitvenik ne moremo želeti.
Dr. Vaijavec, Laško-slovcnski slovar. Nad 10.000 besed z bogato franze-olopijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Vezan 4 Iv i>0 h.
Slovar, ki je izredno popoln in temeljit, bo služil dobro'ne le zasebniku, temveč tudi šolam in ljubiteljem la-škepa slovstva. Slovar je jezikovno in tehnično na višku. Kljub svoji obšir-nosti ima pa prav priročno žepno obliko.
SKRIVALNICA.
Kje jc lov?
LOTERIJSKI! ŠTEVILKE.
Trst, 27. jan.: 58. 13. 60. 6. 20. Dunaj, 30. jan.: 4. 06, ib. <0. Ji-
proti plačilu sprejme takoj FRAN WISJAN, sedlar, KoIoiIvorsUa ul. 25, Ljubljana,	-■*■>
250
Podpisana Justina Modic, učiteljica v Šmarjeti na Dolenjskem, sem slišala v gostilni Ivana Karlovška v Šmarjeti govoriti, da so Dr. Šusteršič, Dr. Krek in pa Dr. Lampe defravdirali. Jaz sem mislila, da je to resnica, in sem pripovedovala dalje. — Srčno obžalujem, da sem to storila, kajti vse, kar se je v gostilni govorilo o zgoraj omenjenih gospodih, je gola laž.
Preklicujem vse, kar sem govorila, in se srčno zahvaljujem, da so mi na mojo prošnjo zgoraj omenjeni gospodje odpustili in odstopili od kazenskega preganjanja.
V Mokronogu, 29. januarja 1915.
Justina Modic.
Brno Bije in goveje mli
kupuje F. Cvek v Kamniku. Sporočite ceno in množino.	253
IZJAVA.
Podpisana Urša Cimerman, perica v Bizoviku preklicem in obžalujem vse svoje besede, zadevajoče Ljudsko posojilnico in dr. Šusteršlča zlasti nanašajoče se na govorico o faliranju Ljudske posojilnice in na to, da je dr. Šusteršič šel v Švico in prišel zopet nazaj. Prepričala sem se, da so vse te govorice neosnovane in zlobna laž in sc zahvaljujem Ljudski posojilnici in tir. Šusteršlču za odnebanjc od sodnega zasledovanja.
V Ljubljani, dne 28. januarja 1915. 232	URŠA CIMERMAN.
Milijon konjskih odej
aR 3 90
ZaMalkuii namer,le. ne n zurnM nast«. le vojne iieVdniosH pridržane, ^ nnstne brusno iiiiiinliiiavoi.
nc, :orei s:iii" mo. enc in ia ziinoae. obhodno potreb, ne, 2lXJcm ilij,qcm ca. 1111 cm 5 roke v sivi, rujavi, rumeni In drap-bnrvi z ic.
...... P mi barvaniini bor-
dnraini, se lioclo razprodmale ,e malo cnsn zn polovično tovarniško ceno po IcK 3-90 koinnd. Tc liliniiiiiia koiiislie odele so dvakrat toliko vredne in sc bodo pr idniiiit d>> cn (udj-vilo nizkih ccnah samo dokler bo ka) zalofjc in sicer-1 komad hlmala)a koujsklli odej stane le K .3-90 ' 3 komadi „	„	„ „ „ K 1150
6 komadov „	„	„ „ „ K 22--
3215	Saiuorazprodaia po povzetju:
IVI. Svvnboda, Dunaj III'2 Hlessijassi- 13-;oi,
----- —£3.
rn> ■C-.-.-.
rfo> » is *
^25331
rnmumm
m
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
spcciialna troovina šivalni! strojev naplts.
Ljubljana, Solino oL 6,
katera ima po ugodnih ccnalt in obrokih • od strokovnjakov priznano najboljše šivalne stroje v IC v rop i in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi.
PčuH o vezcnti vsali Jas trezpfsčeit. Pridni DosreLovaict sb iSffli.
!! Aceitiraite za »Domol uba"!
Edini slovcr.aki zavočl fcrez 'njega kai^Ha!a
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljana.
Zavarovanj, sprejema proti ,ožarnim »kodam 1 inziiovrslne i/.,Ieli.no stavbo, kaker tudi stavbo mod t* zgradbo. 2, vso premi, r.o lilijo mobilijc t.ol ski orodje, st. dol ko, žila in krmo 4. zvijiioto p ro 11 pielcmu, C
živino zvonove in onako, :t. vso poljsko i ri-iprejt u.u tntii. z:ivnrovan,a r..i mljcnjo. oziroma do/iv. t.:e
o za dožoino
,„. ... , ,	..	■	■ ..... .....*..... * ' , i... .ivitut' oziro
„ iu duigo komb laaci,, n.,>ro(t	v»kkcvrM»a ptf.l	„ kal.or tud, ,.	oseb
5» v.m,».«M	"	od katero ima tmlr dolini odbor kranjski podrn.nleo
i noa.ni zaklad in u dnine, k. so z„,š„le l.imK«,«,l;	kourcm 1913 na K 730.1-1717.
S- pomiallo ,„ „ '	«»	-ri V< d t, nikoli ho ni stoI zaklad.
- ttZZSS^ZSSr*'vCo«»-—•,t(iuo,
1J I-	eno primerno. hitra conitov in takojinjo igplačdo.

Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,
Kdo nuj jemlje Sirolin ?
t. Vsak ki trpi na frdjnem kašlju.	i 3 Vadušllivi	,-
^rSiTnomV-kujeSi.olln
1 ugodnim vspehom nasplošni pocufek.
Se 62b' m
vseh lekarnirt
KM-
influenci.
Šiunnnje v tiSefcih, teče-nio i/, ii.šps, katar v uSe-slli, no prirojeno gluliost zdravi naglo in siffurno Italsain.kosm. ušesno oljo
Č«rlo\ iti uspehi.Vsak dan zalnnlircc. Cena K 3'—. K (lin a zaloiia
M.Velier, Wien III. Kubecltfj. 15. 193
draginja ]0 vocno večja, zti-ulužolt pil mnjlion. Ako borcu1 . m nI i m trudom p. otovo 10 K na dan zaelužitl, po-' tfljite zn pojasnilo v pismu ' znntnko zn 10 vin. in svoj v natančen naslov na.
islrica 30, Kranjsko.
50°/o esBafeS
Ameriška Sledilna kava, lepo diiioča, izdatna in
štodljiva. r> kg- vreča zapo-skuunjo lo*- pošt. prosto po povzetju. Pol kilograma prvovrst .i'ino»a čaja/a 2 K jio.šljo A. Sohapira 473, izvor. kavo in capi, Galantn.
ilikako riOiiianiKanie živeža!
Sadita mnogo pose!
llrtJ/.pluruo ho ilopoblje knjlgn j
»FUTTEnRUBENBAU«
pr» prepi ■Inrnlcili ali
n; a n ? Fried-'i richsv/erlh
iu«;
Tli Url li g C 1' 1 h i t <i koj! /m!. ilopUnlea.
Polni jarmeniki za žage in vseli vrst stroji za obdelovanje lesa
nalnovejše izborne konstrukcije in 'zborne izvršitve. Vsi stroji za mizarje, liolar-
je, sodarje in tesar Je.
Turbine za vse vodne razmere. - Prscul). re-oitarii. NijtcIjSt princ-ročiia tu in ina^smsttihaiiratcv.
rtfosco v dilo t IiiiMsIta espr«»a » I. kreri.fltlcl. elektremo: ? 1ur9.nl r« ICO) ken). tli.
Ker moram izprazniti svojo vel. zalogo blaga, prodajam islo 30°/° pod lastno ceno: 40 m raz.ostankov: lianevas, modrotisk, barliant, oksford, flanele, oefira, platno. '214
I zavoj i K 18—, najboljša vrsia, 40 n..........a	K	20'-
la l« lumt-urSki platneni oslar.kl, 1 zavoj 40 m . .	„	„	22 —
la alzaški damast, bel, 120 cm Sliok, 1 kos, 18 m	„ „	19-50
la inlot, 120 cm Slrok, rožasi ali plav, 1 kos 18 m	.,	„	19' —
6 kos. platn. rjuh, zarobljenih, 150 . 210 cm ilclg.,	i	K	15'—
Polila se po povzetju, čoz K. 20 — poiinlRe proeto. IVougaJaJooe vzamc.il vsak čas nazaj.
ALOJZIJ W0DAK, tkalnica, Naehod-Pihov.
Čudež v Iniiiislriji vezenin, lleieln.0 Ulafo s svileno vezenino.
Komulelno za bluzo samo K lc95.
Izredno [eno < Zoiinja novosi!
Nekaj sto luoatov teh prav lepili s svilo uvezenih bluz v najlepših barvah. kot : belih, kreme. roza. svillo-modrih. srodnjo-modrili, mode-lila, rudočih, zoloniu.drap, tomno-modrih, fres, rujave črno sploh v vseli možnih barvah, smo pr o vzeli od neko opuščene tovarno v hivici tor jih mo~ ramo vsled topa prodati po tej čudovito nizki coni. — Bluze so vredno trikrat toliko. Co so naročo najmanj 3 komadi *v raznih barvah po želji komad K l'C5. — Pri naročilu 0 komadov stanejo lo K XI'— in so zastonj dodo so en lini žabot iz čipk ali lop ovratnik iz čipk.	.1300
Edino prodaja po povzetju:
M.Svvoboda, Dunaj 111/2, Hiessg. 13-404.
pred azijsko kolero, kor ve lahko to kugo zanesljivo obvarujete, ako si uredite način živl-.onpi. Držite želodec v redu m imojto skrb za največjo snago. Umijte st večkrat na dan obraz in roko in vlijto v vodo vedno nekoliko raz k u ž o v a 1 n e ga sredstva LYSOFOIlM. Kakor so pokazali poskusi v slovitem Uroitsvvaldskem zavodu tajnega svetnika pro-losor Loofflorja, uniči 2'na raztopljena Lyso-forraa tekom ono minuto zanlojeno bodle Cho-iera vlbrio.
Lysoform naj bi bil povsod v rabi!
Cona izvirnim steklenicam ie K '80, 1*60, 2'CO in 4*60, ki so naprodaj v vsaki lekarni in v drožorijab. — Ka zahtevo pošljemo vsakomur zastonj in poštnino prosto jako zanimivo razpravo kralj, svčtnika dr. Aladarju Kovacha, ravnatelja rošev. družbe, z naslovom: „Kako so ubranimo kolere." — Večjim tvrdkam pošljemo vee izvodov.
za izvoz na 1'alkan dolo'eno, a iadi nnsialo vojsko prntrziuio, i/, pristno brn-ke 111 ii;:t 'ii;a- volne, JfrJio gorke, z o o pripr. za zimo, uuoll -il tlt iji ■;ol 1' <; Ull r:,i široko, v krasnem črtastem muii-ttesinu s krasnimi barvanimi bordurarm f:o bodo samo so kratei; čin proti;-. alo za polovično tovarniško cor.o po K 2-CO komati. - To -pome o«'.e o so vre i avakrat tega denarja in .«■:• oi.- uri nas po teh srnzacijoneino ni/kih cenah ramo dokler je kaj zaloge, odejo stavno I o .... K 2 00 ih odo-i.slano Jo .... 11 825 Imn'owoj sii.no le . . . K 16-da.a po |ovzot;u	!!I0.1
M. Svvoboda, Dunaj III. 2, HicssfjasLe 13—104.
Večje poiljetjo __ IfilS Išče izurjene na venleijnn ali polni jarmi (Volila(tr). Trezni imajo
prednost; delo 1 rajno. FEANJO ŽAGAR, pod cinik žn«r. Markovec, pošla Stari trg pri Ložu.	191
Pridnega in poštenega
-i
1 komad zimsko ur. alr.e 3 komadi zimakih alr G komadov zimskih fcptT
Ka m o |
ifil
sprejme Dolinarjcv mlin v Smledniku.
2G4
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
lira svoje prosicre v lisi ».Zadružne zuic", rvrajska cesta IG na:preti „Eavcrskemu dveru" v bližini miirice
sprejema in olrestuje hranilne vloge po
o
2
Ilonliii ilavck plaC-uio iz svojemu VUTiu' Un,i;.iiic ilrugib' itrimir.iii"jiivoiMv spio^^mn koVgMtov ilonar lor so olirostovimie lin prnltlllu.	i*
Oskrbi siuna duvinltulncijo in \ iliknlr.i'i'o /iiiiunjim vln^ntcljom so za |.ošilinn o ilcnr.rjrl na razpolago brezplačno položuluo pošlim branilnicr. Za Mirnost nali>>.eni>ga iloiiarpi jinin i 21 kinoekih občili z vsimi svojim preniožoniom in z vso thivrno močjo. Ilruniliiica kmočkib občin v i. ubijam jo pupilarno varen . avoil, v kato-rega nalagalo tmli c. ki. soiliši-a ilenai inlnilolrrnili.
Hranilnica kmočkih občin jo rogulaiiviia liianilnica in jo nje posloinnjo poti nailzorsivoni posarskoga komisarja kot zastopnika '' kr rlcžcino vlailo v I .ju l>l,nnt.
Dajo posojila na zemljišča, občinam in korporarijam na aniorliztu-ijo 1111 vsak poljuben način, iliilje na menico iu vrednostno papirje.	47*|
rcg.strovnun zndrngn z orne enun iamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice peštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 lh, 15 ali 22 'A> let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljnjefo se ranžijska posojila j roti zaznaiabi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje zreča cez 6C0.0CG K. Deležnikov jo bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezcninjejo jomsfvene glavnice za 6,788.240 K.
Načelstvo:
Pr o d s o il n ik : /.nflroj irn!an, preJnt in slolni kanonik v l.jubljani. I. p od p re il s eil n i li:	11. p o il p r e il s u il u i k t
Ivan Bu£nllt, stolni kanonik v Ljubljani.	ICarol Pollal! ml., tovarnar v Ljubljani.
Cl ftni: Fran BoiMtulli, o. itr. protosor v p. v Ljublju.i; Dr. Fordo (iokal, stolni kanonik v l.jubljniii: Ivan Dolenc, o. kr. plolesor v Ljubljani; dr. Jože! Grudon. stolni kanonik v Lpibljanl: Anton Koblar, ilpknn v Kranju: ar. Jakob lttohorl«, odvotniški kandidat v Ljubljani; flr. Fran Fano2, odvetnik v l.iubliani B.Romeo, ravnatelj trg. solo v l.jubljani: Anton Su&nlk, c. kr ginin. prolesor v l.iuMjuni: flr. Viljem Schwollzor, odvetnik v l.jublja ni; dr. illo/i Uuoničnik, prot. bogoslovja v Ljubljani: ITran Vcrbio, o. kr gimn proi. v ljjtibljnni,
Nadzorstvo:
Predsednik : Anton Kržlč, .e. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čcidež, katehot v Ljubljani; Ivan Mlakar, protosor v Ljubljani: K. Gruber, o. kr. fin. rač. oiicijal v Ljubljani; AvguStin Zaje, c. kr.
rač. revident in posestnik v Ljubljani.
VSEH 1EKAOTAH!_
Herbabng-jev podfosfoniato-kisli
Herbabny~jeva
m sta t.i
ie 44 let uvoden, zdnivniJko pioisluiSen in pripunuen sirup. Odstrel«!! o »loz, pomil.iu.le l.ušelj in vzbuja PospeSu jo pretilivo in redltev in te taborno sredstvu
1 UOlfUD | U l»IV"'lll» •■• 1V'»* •
■orilov krvi in kosti, posebno i n slabotnih utri.eili stelilenlci K 2-SO, po poŠti 10 vinarjev več za zavitek
aromatična esenca
io 47 let prolzkuSena, luJSn bolečine in krepi mi;,,, j	,,,. j t ji v 11:1 In -t m, Hlan.il- v tlenklll in niišir.,!, |,n.
|,',,'r n:di nervo/nc b. lofmc. Nadalje je preizkušena km , I jijnM' in ol.i rpfn.iofe sri ilstio | ri velikih napuril Cena steklenici K 2' po pošli tu vin. ve« zu mu,],. Razpošilja se vsnli dan.
svotlnjo.
veliko zlato
........
V zalili ie Se uri op. lekarnarjih v L iitUjani, Beliakti, Celju. CCovcu. Crnomlm, Jmj™ m^J^v;:^"-..!..:.. -
SANATORIUM • EMONA
,4 ZA• NOTRANJE ■ IN- KIRURGICNE • BOLEZNI. * •PORODNIŠNICA.

LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4
SEF-ajJ^^HvPRJi-TO
•KOMENBKl-JtSA-ULICA-4 K
u-DR FR. DERGANC l|
Toplo priporočamo vsem rotibEiiom
krasne ostanke blaga
za obleke, suknje, bluze, srajce itd.
Novih lepih vzorcev 5 kg zavoj K 13-—, lepša vrsta zavoj K 14-najlepša vrsta zavoj K 20'—
franko po povzetju pošilja: A. JEL1NEK, I. češka tkalnica v Jimramovč (Morava).
Zelo toplo i ripcrcCer.o! 3214 Kdor nskusi, kupi vnovič j
Obleče se lahko cela rodbina!
==s„srosR»£š meSiee&s'
Najnovejša, najzabavnejša družabna igra. s».
Za odrasle kakor za otroki-:.-i
redno nal.nvn« ilrnžabnii :cr« t-R* ..!«-skoči možISek", TS® k""'r' - '•" K" udole/u.o poljubno M.-illo omI> nulh-psa
in ............................znliava. lltivnotaku ,l<-
društva, klube, kazino, gostilno itd., | kakor iu.li /» vsako družino i/re««« v>-j Si-lo lil zanimivo Z-lo lino izvr—no, koi>i-| plt-ino z navodilom lo K 3- . l'o poštn. povzei.iu pošilja : alnga novosti
M. SV/OBODA, Dunaj III 2, Hiessgassc 13—164.
Semenska trgovina in vrtr. arstvo--
AL. K0RS1KA v Ljubljani
===== Bleiweisova cesta ali Vrtača št. 3
naznanjam častitcniu občinstvu kot mojim cenjenim naročnikom, da jc izšel moj
novi cenik za 3. 1915
in se tudi brezplačno dobi. V zalotii imam vsa najboljša krmilna, zelenjadra i r i cvetlična semena. Za obilno naročim sc priporočam z odličnim 127	spoštovanjem HI. Korsika.
sprejema zavarovanja na doživo je in smil otroških dot, rentna in ljudska, ncztjotlna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nlzk« premije, Udeležba na dividendali pri živi enski ivarov
že po prvem ietn. Stanje zavarovanj koncem 1013 K 170,'JIT 14'JOC Manje {">r. londov koncem 1913 K 4.'J,4l'4 406-17 V letu 11)13 se je izplačalo y.»-varoviincein na tlividendnli cistern dobičku . . . . K 432.23<-66 Kdor namerava življenjsko zavarovanje, nuj scv lastno korist obrne do jrori imenovane pml minice.
Prospekti zas onj in poštnine proslo. j'fjL« | Sposobni zastopniki se 'T" ( l™™"! sprejmejo pod najugot!-1 Li£L! nejšimi pogoji.
Razširjajte „ DOMOLJUB A"!
Stanje vlog čez 22 milijonov kt^on.

registrovana zaumga z neomejeno zavezo	b
rfflkloslčeva testa sftv. 6, prifllrie, v las i i hfši runicfi Letela .,1'nfcn" za frančiškansko cerkviio
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni — -= zadruznikt, temveč =====
tudi cela dežela Kranjska ^ ' V
in jih obrestuje po
brez kakeqa odbitka, tako da sprejme nik od vsakili vloženih 100 kron čistih obresti H 75 kron na leto.
Za nične
Bbi
a nalaganje po pošti so poštnohranil^vP 5 ' -položnice brezplačno na razpolago.	j
Fran Povše, ltonicrcijalni svetnik, vodia, nra?čak rir»«vni t - , •
12
Izdaja konzorcij »Domoljuba".
podpredsednik. Od-
.......... ,,,.,,,,„ „„,„ , ,	________, deželni poslancc, poni ravnatelj .Ljudske posojilnice.' I J«« d .'". tlcllan v Muhljani. Ivan Kregar, liiSni Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na^ l"iH!, ",ovarnar- Karol Pollak, tovarnar
Odgovorni urednik JožeT Goštinlar^
državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.